Brand names between the rule of orthography and rule of law : to break the law or thwart language norms?

angleški

2013

letnik 53, številka 2

blagovne znamke   industrijska lastnina (mednarodno pravo)   industrijski izdelki   jezikovna raba   pravopis   slovenščina

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku je predstavljeno razhajanje med pravnimi normami in pravopisnimi pravili glede spoštovanja industrijske lastnine. Slovenski Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), ki sledi mednarodnim smernicam, namreč lastniku industrijske lastnine, znamke dodeluje izključno pravico do njene uporabe in mu omogoča, da neustrezno uporabo znamke prepove ali pa zahteva nepotvorjeno rabo. Po drugi strani so imena industrijskih izdelkov tudi jezikovna entiteta, danost, ki je podvržena zakonitostim jezikovne rabe, spremembam in preoblikovanjem. Pogosto rabljena imena se v rabi začnejo pojavljati tudi v oblikah, ki se razlikujejo od izhodiščne, kar je povezano z naravnim spreminjanjem identifikacijske funkcije prvotnega imena. Če taka poimenovanja dobijo generični, tj. vrstni značaj, se spremeni njihova skladenjska pozicija (ne nastopajo več kot imenovalni prilastki), spremeni se začetnica zapisa (Kalodont >kalodont), pogosto pa je ta tudi fonetično prilagojen jeziku, v katerega je prevzet (Cognac> konjak). V teh oblikah jih kot informatorji o stanju v jezikovni rabi predstavljajo tudi jezikovni priročniki. Pravna zakonodaja pa v luči dejstva, da je generična raba za lastnika znamke nelegalna, te obvezuje, da se na sicer avtentičen prikaz podatkov v jezikoslovnih priročnikih odzovejo. S stanjem, ko odvetniki narekujejo slovaropiscem, katera oblika je sprejemljiva za zapis v slovarju (Landau 2001: 405407), se srečujejo leksikografi po vsem svetu, Slovenci pa se za enkrat soočamo s pravno-pravopisnim konfliktom ob imenih Teflon, Aspirin in Cognac.

22.03.2016