Opombe
Uvod: Medicinske sestre si že desetletja prizadevajo za razvoj in priznanje svojega področja kot samostojne znanstvene discipline. Disertacija predstavi razvoj izobraževanja ter stanje na področju informacijskih potreb medicinskih sester in babic v Sloveniji. Metode: Raziskava je imela več sklopov in zajematako kvantitativno kot kvalitativno raziskovalno paradigmo. Strukturiran anketni vprašalnik je bil poslan 500 naključno izbranim diplomiranim medicinskim sestram ali babicam. Izhodiščni vzorec je predstavljal 11,8 % populacije. Predstavljena je spletnega metrika spletne strani Obzornika zdravstvene nege za obdobje od 16. januarja 2009 do 16. januarja 2012. Prikazan je trend izposoje Obzornika zdravstvene nege v knjižnicah v letih od 2004 do 2010. V zadnjem sklopu je predstavljena bibliometrična analiza bibliografij ter rezultati pisnega intervjuja medicinskih sester z doktoratom znanosti. Vsem sodelujočim je bila zagotovljena anonimnost. Rezultati: Na anketni vprašalnik je odgovorilo 31,8 % (158) povabljenih. Med sodelujočimi prevladujejo ženske, po izobrazbi diplomirane medicinske sestre. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med opazovanimi kategorijamami izobrazbe. Razlike se kažejo: v spremljanju novosti v zdravstveni in babiški negi (p < 0,001), v oceni pomembnosti raziskovanja nasploh (p < 0,001) in tudi glede osebne vključenosti v raziskovanje (p = 0,044). Rezultati kažejo v prid sodelujočim z višjo doseženo stopnjo izobrazbe. Raven prepoznavnosti informacijskih virov med anketiranimi je visoka, a njihova uporaba precej slabša. Anketirani do baze CINAHL pogosto dostopajo v majhnem deležu (5,3 %), nikoli ne dostopa 51,7% anketiranih. Spletno stran Obzornika zdravstvene nege je v treh letih obiskalo 39.030 obiskovalcev (vsak štet le enkrat), ki so v tem času opravili 70.770 obiskov. V obdobju od 2004 do 2010 so zabeležili največ izposoj Obzornika zdravstvene nege v knjižnicah: Zdravstvene fakultete (3.765), Fakultete za zdravstvene vede (3.147), Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (331), Univerzitetne knjižnice Maribor (217) in Centralne medicinske knjižnice (133). Na osnovi bibliometrične analize osebnih bibliografij ter rezultatov pisnega intervjuja lahko zaključimo, da se medicinske sestre z doktoratom znanosti pomembno razlikujejo od medicinskih sester, ki doktorata nimajo: naklonjene so raziskovanju, objavljajo, uporabljajo informacijske vire za iskanje literature, berejo strokovno-znanstveno literaturo ter celotna besedila Obzornika zdravstvene nege dostopna na spletu. Razprava: Potrdili smo pet raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da izobrazba pomembno vpliva na motiviranost za raziskovalno delo, ki je nujno potrebno, da bo slovenska zdravstvene nega znanstveno utemeljena disciplina. Višja izobrazba pomembno vpliva na zavedanje o pomembnosti spremljanja strokovno-znanstvene literature in posledično novosti na strokovnem področju. Slovenske medicinske sestre in babice poznajo informacijske vire, a jih slabo uporabljajo, kar (lahko) kaže na slabšo informacijsko pismenost in potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju ter potrebo bo večji spodbudi k objavljanju tako doma kot v tujini. Zaključek: Podana je idejna zasnova spletnega portala z ustreznimi informacijskimi viri za podporo raziskovanju in klinični praksi v zdravstveni in babiški negi. Tak portal bi nudil podporo tudi med izobraževanjem, procesom priprave raziskovalnega dela ali članka za objavo. Slovenske medicinske sestre bi morale imeti možnost vertikalnega izobraževanja v stroki vse do doktorskega študija. Trend upadanja izposoje Obzornika zdravstvene v knjižnicah je lahko odraz digitalne dobe ter posledica digitalizacije časopisa, dostopnega na spletu. Zavoljo večje branosti, prepoznavnosti kot tudi podpore raziskovanju in klinični praksi zdravstvene in babiške nege je čas, da Obzornik zdravstvene nege postane prosto dostopen časopis, ki bo nudil podporo znanstveno utemeljeni disciplini in tako pridobil večjo veljavo doma in v tujini.