Opis
Uho je sestavljeno iz treh delov, ki imajo različne izvore, delujejo pa enotno. Notranje uho izvira iz ušesnega mehurčka, ki se v četrtem tednu razvoja loči od površinskega ektoderma. Na mehurčku je sprednji del, iz katerenastaneta vrečica in polžev vod, in zadajšnji del, iz katerega nastanejomešiček, polkrožni kanali in endolimfatični vod. Tako nastale vrhnjične strukture tvorijo membranski labirint notranjega ušesa. Razen polževega voda, v katerem se oblikuje organ sluha, sestavljajo ostale strukture membranskega labirinta organ ravnotežja. Strukture srednjega in zunanjega ušesa se razvijejo iz žrelnega aparata in njegovih derivatov. Votlina srednjega ušesa in ušesna troblja nastaneta iz endoderma prvega žrelnega žepa. Slušne koščice se razvijejo iz embrionalnega tkiva prvega (kladivce in nakovalce) in drugega (stremence) žrelnega loka. Iz derivatov žrelnega aparata so tudi dve mišici in živci srednjega ušesa. Bobnič nastane iz embrionalnega tkiva, ki ga z zunanje strani pokriva ektodermalna vrhnjica, z notranje strani pa endoderm prvega žrelnega žepa. Zunanji sluhovod nastane iz ektoderma prve žrelne brazde. Uhelj se razvije iz šestih zgostitev embrionalnega tkiva prvega in drugega žrelnega loka okrog prve žrelne brazde. Razvoj srednjega in zunanjega ušesa poteka veliko daljši čas kot razvoj notranjega ušesa. Ob rojstvu so poleg notranjega ušesa dokončno razvite tudi vse strukture srednjega in zunanjega ušesa, razen celice bradavičarja, dolžinazunanjega sluhovoda in velikost uhlja. Geni, odgovorni za razvoj notranjega ušesa, so: gen Pax2, ki je odgovoren za nastanek polža, gen NkxS, ki je odgovoren za nastanek polkrožnih kanalov, ter geni Notchl, Math1, Jag2, Hes1 in Hes2, ki so odgovorni za oblikovanje čutnih celic dlačnic tako slušnega kot ravnotežnega organa. Gen retinoblastom ima ključno vlogo pri dozorevanju dlačnic spiralnega in vestibularnega organa.