Učinkovitost serijskega mavčenja, uporabe botulinskega toksina in korekcijskih ortoz za gleženj in stopalo pri skupini otrok s cerebralno paralizo
Efficacy of serial casting, botulinum toxin application and ankle foot orthoses in a group of children with cerebral palsy

slovenski

2013

letnik 12, številka 1

cerebralna paraliza   gleženj   kontrakture   otroci   serijsko mavčenje   učinkovitost

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Ker otroci s cerebralno paralizo (CP) pri hoji pogosto dostopajo na sprednji del stopala ali na prste, se pri njih lahko razvije omejena gibljivost stopala v smeri dorzalne fleksije. Ena od možnosti za izboljšanje gibljivosti je serijsko mavčenje. Zanimalo nas je, ali lahko s serijskim mavčenjem pri otrocih s CP, ki hodijo po prstih ali pri katerih je gibljivost v gležnju omejena, gibljivost v gle- žnju izboljšamo. Zanimalo nas je tudi, kako izboljšana gibljivost gležnja vpliva na vzorec hoje pri otrocih, ki samostojno hodijo, in kako dolgo otroci zadržijo izbolj- šano gibljivosti v gležnjih. Metode: V raziskavo smo vključili otroke s CP, ki so lahko hodili brez pripomočkov. Zbrali smo podatke o starosti in diagnozi, nato smo ocenili gibanje, spastičnost po Modificirani Ashworthovi lestvici (MAS) in izmerili gibljivost sklepov spodnjih udov. Če je bil pri otrocih pomembno povečan mišični tonus, smo jim pred namestitvijo mavč- nih povojev v mišici gastrocnemius in soleus injicirali botulinski toksin. Po namestitvi mavčnega povoja so bili otroci vključeni v nevrofizioterapevtsko obravnavo. Mavčne povoje smo menjavali tedensko in se glede na gibljivost v gležnju odločili, ali bomo z mavčenjem nadaljevali ali ne. Kriterij za zaključek programa mav- čenja je bila izboljšana gibljivost v gležnju, tako da so otroci pri iztegnjenem kolenu lahko dosegli vsaj srednji položaj med dorzalno in plantarno fleksijo ali pa do 10° dorzalne fleksije. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok. Zaradi povečanega mišičnega tonusa smo petim otrokom pred namestitvijo mavčnih povojev injicirali tudi botulinski toksin. Pri klinični analizi hoje po zaključenem terapevtskem programu in mavčenju smo ugotovili, da se je pri otrocih pomembno izboljšal vzorec hoje (v fazi opore so obremenili celo stopalo). Po šestih mesecih je sedem otrok v fazi opore še vedno obremenjevalo celo stopalo, šest otrok je obremenjevalo sprednji del stopala, vendar manj izrazito kot pred mavčenjem. Rezultati meritev gibljivosti gležnja pri iztegnjenem kolenu so bili po zaključenem programu statistično značilno boljši (p < 0,01). Otroke smo spremljali in po šestih mesecih ugotovili, da so se vrednosti nekoliko poslabšale, a so ostale statistično značilno boljše kot ob začetku programa (p < 0,01). Zaključek: S serijskim mavčenjem se pri otrocih s CP izboljša gibljivost gležnjev v smeri dorzalne fleksije. Izboljšanje je bilo statistično značilno tudi še šest mesecev po zaključku programa.

20.01.2014