Medijska reprezentacija smrti

slovenian

2006

volume 22, issue 52

death    mass media 

Slovensko sociološko društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek predstavlja sociološko-komunikološko analizo smrti. Njegova izhodiščna predpostavka je, da lahko komunikološke analize medijskih besedil pripomorejo k sociološkim pogledom na smrt. V postmodernih družbah se je razumevanje smrti močno oddaljilo od razumevanja smrti v tradicionalnih družbah. Če so se lahko v tradicionalnih družbah posamezniki v kriznih situacijah zanesli na družbeni sistem, so v postmoderni družbi prepuščeni samim sebi. O smrti se ne govori naglas; pogovori o naravni smrti so se umaknili v zasebnost, javno sfero pa preplavlja medijska reprezentacija smrti. Mediji so prostor, kjer se odvijajo najpomembnejši boji za prevlado določenega pogleda v družbi; tudi boj za prevladujočo interpretacijo smrti. Medijske novice vsakemu posamezniku omogočajo, da si izoblikuje lastno realnost. Diskurz o smrti, ki nam ga posreduje tisk, pa najlažje opišemo z določitvijo specifičnih okvirov, ki v novicah prevladujejo. Analiza slovenskega družinskega tabloida Jana je odkrila dva ključna okvira: "navadne okoliščine smrti nenavadnih ljudi" in "nenavadne okoliščine smrti navadnih ljudi". Znotraj tega okvira je bilo identificiranih več podokvirov ("slabo zdravje", "smrt kot posledica hude nesreča ali umora", "samomor, "skrivnostne smrti", "žalost preživelih", "smrt kot statistični podatek", "smrt kot del življenja" in "naravna smrt proti evtanaziji"). Izpostavljena sta dva manjkajoča okvira: "smrt kot posledica staranja" in "smrt pripadnikov marginalnih skupin". Analiza okvira je skupaj z analizo izbire besed pokazala, da daje Jana prednost naravni smrti, spremembe v družbi pa ta tabloid silijo, da poleg dveh med seboj tekmujočih diskurzov, tj. katoliškega in znanstvenega, vključuje tudi novodobniškega: reinkarnacijo.

03.05.2018