Presoja gospodarskega razvoja Slovenije po letu 2001 z običajnimi indikatorji uspešnosti (gospodarsko rastjo, brezposelnostjo, inflacijo, notranjim in zunanjim ravnotežjem, zadolženostjo) kaže, da je Slovenija po vstopu v EU in še bolj po vstopu v evro območje skrenila s poti dotedanjega razvoja. Do takrat je upravičeno veljala za edino tranzicijsko državo, ki je uspela zadržati pretežno domače gospodarstvo, dovolj visoko in enakomerno gospodarsko rast brez neravnotežij ter visoko stopnjo socialne kohezije. Po letu 2004 se je začel razvoj, ki je Slovenijo pripeljal v gospodarsko razsulo. Ta se kaže v velikem primanjkljaju na tekočem računu, kreditni zasvojenosti gospodarstva in prebivalstva, ustvarjanju in propadu virtualnega bogastva in v veliki zunanji zadolženosti; vsa neravnotežja so bila ustvarjena v Janševem razdobju in pred zdajšnjo svetovno gospodarsko krizo. K temu je res prispevala splošna evforija v času največjega razcveta casino kapitalizma, ki ji je podlegla tudi vlada in v njej tudi sama sodelovala. Gospodarska zapuščina, ki je kljub dvema dosežkoma (gospodarska rast in padec brezposelnosti) ostala za Janševim razdobjem, je katastrofalna. Ustvarjena neravnotežja še zmanjšujejo možnosti zdajšnje že sicer presenetljivo neučinkovite vlade, da bi s preostanki gospodarske politike vsaj ublažila socialne učinke krize.

Pravice