Študija temelji na podatkih o kulturnih preferencah, kompetencah in praksah reprezentativnega vzorca prebivalcev Ljubljane in Maribora. Na tej osnovi avtorica analizira vlogo kulturnih distinkcij v razredni strukturi obeh mest. Zastavlja si vprašanje, kako deluje neekonomsko premoženje, to je kulturni kapital, v konstituiranju in reprodukciji družbene neenakosti in kako ekonomsko in neekonomsko premoženje delujeta skupaj in podpirata drug drugega ali pa si v določenih konstelacijah nasprotujeta in delujeta drug proti drugemu v oblikovanju družbenih skupin. Empirična analiza je pokazala na obstoj petih ločenih razredno-kulturnih formacij oz. razredno specifičnih pomenskih sistemov. Hkrati pa obstaja sistematična homologija med idealtipskimi kulturnimi razredi ter poklicnimi razredi. Študija ugotavlja, da posebej pri nižjem in nižjem srednjem razredu spolna, generacijska in etnična diferenciacija podpira učinek razrednih razlik.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2ZQ3N5HX

COBISSID

31673949

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Luthar, Breda (2012). Popularna kultura in razredne distinkcije v Sloveniji. Družboslovne razprave, letnik 28, številka 71, str. 13-37. URN:NBN:SI:DOC-2ZQ3N5HX from http://www.dlib.si

MLA:

Luthar, Breda. "Popularna kultura in razredne distinkcije v Sloveniji." Družboslovne razprave letnik 28. številka 71 (2012) str. 13-37.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZQ3N5HX>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)