Opis
Znano je, da se v angleščini zlogovanje izpeljank razlikuje glede na besedi dodano pripono. V besedah hinder 'ovirati', meter 'meter', burgle 'vlomiti' jekončni zvočnik korenov /hindr/, /mitr/, /burgl/ zložen in sicer kot posledica pravila, ki med končni zvočnik in predhodni soglasnik vstavi polglasnik. V sorodnih besedah, kjer korenu sledijo pripone, ki se začnejo na samoglasnik, npr. hindrance 'ovira', metric 'metričen', burglar 'vlomilec', paso ti zvočniki nezložni in postanejo del predsamoglasniškega sklopa naslednjega zloga. Vendar pripone, ki se začnejo na samoglasnik, nimajo vse enakega učinka na zložnost besede. Deležniška pripona -ing, naprimer, povzročivrinjen polglasnik neglede na to, da se začne na samoglasnik (hinder 'ovirati' /hind"r/: hindrance 'ovira' /hindrans/, toda hindering 'oviranje' /hin"driN/, */hindriN/). Chomsky in Halle (1968) analizirata tovrsten pojav kot posledico inherentih lastnosti pripone, tj. -ance v hindrance 'ovira' se razlikuje od -ing v hindering 'oviranje' po tem, da prva ne sproži vrinjenegapolglasnika, druga pa ga. V tem članku poskušamo pokazati, da lahko z uporabo bolj natančne teorije skladnje besed napovemo vrinjen polglasnik ne samo kot posledico inherentne lastnosti pripone ampak kot posledico mesta, ki ga pripona zaseda v skladenjski zgradbi izpeljane besede.