Le gérondif et le participe présent et leur évolution vers la grammaticalisation : étude contrastive du slovene et du français

francoski

2011

deležje   deležnik   francoščina   gramatikalizacija   oblikoslovje   primerjalno jezikoslovje   sedanji deležnik   slovenščina

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V tradicionalni morfologiji so deležja in deležniki obravnavani kot glagolske oblike, ki se jih tvori s posebnimi končnicami. V diahroniji to dejstvo drži, vendar nas zanima, ali je ta pojav še produktiven v sinhroniji. Ob analizi funkcij, ki jih deležniki in deležja opravljajo v diskurzu, si lahko zastavimo več vprašanj o njihovem statusu v francoščini in slovenščini. Prihaja do pojava gramatikalizacije, pri katerem bivša deležja in deležniki v slovenščini in francoščini počasi prevzamejo vlogo odvisne slovnične kategorije. Na tej osnovi bomo predstavili kontrastivno študijo o gramatikalizaciji deležij in deležnikov v obeh jezikih, ki bo temeljila na analizi podatkov iz dveh vzporednih francosko-slovenskih korpusov, ki so dostopni prek spleta - FraSloK (http://nl.ijs.si/spook/konkor/) in evrokorpus (http://evrokorpus.gov.si/) - ter enojezičnega slovenskega korpusa Fidaplus (www.fidaplus.net). Raziskava bo poleg oblikoslovnih značilnosti prikazala tudi funkcijske značilnosti deležnikov in deležij v njihovi sodobni rabi. S primeri bomo nakazali, da so te glagolske oblike sledile različnim procesom gramatikalizacije v vsakem od jezikov. V francoščini deležja in deležniki še ostajajo tvorni predvsem v literarnem jeziku, medtem ko je gramatikalizacija teh oblik v slovenskem jeziku takorekoč splošna - z izjemo besedil administrativnega in tehničnega značaja.

14.02.2015