Good sportsperson - good human being
Dober športnik - dober človek

angleški

2002

letnik 8, številka 2

etika   filozofija športa   odnosi   osebnostne lastnosti   šport   športniki   vrednote

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Racionalni evdajmonizem utemeljen z Aristotelovo Nikomahovo etiko vedno znova budi vprašanja po človekovi naravi dobrega. V želji, da bi človek uspeval v vsem svojem sijaju kot dobro človesko bitje mora po MacIntzre-jevi teoriji izpolnjevati dva temeljna pogoja: sposoben mora biti samostojnega kritičnega presojanja, hkrati pa se mora zavedati odvisnosti od drugih. Tako človek v iskanju dobrega vedno svoje dobro na nek način uskladi z dobrim družbenega oz. kulturnega okolja v katerem uspeva. V športu to pomeni, da dober športnik ni samo tehnično ali taktično športno odličen, temveč je tudi moralno zrela osebnost. Tako svojo vlogo v športnem okolju utemelji znotraj širsega oz. vseobsegajočega lastnega življenjskega konteksta. Na ta način dobrega športnika opredeljujemo hkrati po njegovi športni vlogi in vlogi človeka, ki uspeva kot dobro človesko bitje. Tak športnik pa se vedno zaveda tudi svojega poslanstva in zgleda, ki ga daje mladim. Z osredotočenostjo na vrline, samostojnost in hkratno soodvisnost človeka, v razpravi zajamemo športnika kot posameznika, šport kot institucijo in družbo v širsem pomenu. Tako pokažemo, da morajo vsi udeleženi, ne glede na vlogo v športu sodelovati in komunicirati, da uskladijo svoje dobro s širšim, splošnim dobrim. To je edini način, da športnik uspeva kot dober človek in to je hkrati tudi temelj, da družba nudi okolje v katerem človek sploh lahko uspeva v vsej svoji lepoti.

14.09.2021