On literatures in diasporas and the life span of their media

angleški

1988

jezik in družba   jezik priseljencev   narodna identiteta   pesniški jezik   slovenska izseljenska književnost   slovenski izseljenci   slovenščina

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Študija proučuje vprašanje ohranitve pesniškega jezika med izseljenci. Med manjšimi izseljenskimi etničnimi skupinami, na primer pri Slovencih v Ameriki, se rodni jezik redko ohrani še v drugi generaciji. Izseljenci, ki so prinesli s seboj od doma višjo izobrazbo, ohranijo rodni jezik dalje. Mesto jezika se med manj izobraženimi uveljavlja folklorna etničnost. Slovenska izseljenska literatura se razvija le med izseljenci prve generacije, v drugi generaciji naši izseljenci pišejo vedno le angleški. Louis Adamič, ki je že v prvi generaciji pisal v angleščini, je bil izjema. Jezik je živ organizem, če se prilagaja potrebam komunikacije po svojih notranjih zakonitostih; jezik priseljencev pa se v razvoju naslanja na jezik večine. Socialna funkcija jezika je razmerje med jezikom in družbo, ki ga uporablja, vpliv jezika na družbo in odziv družbe na ta vpliv. Funkcije jezika v družbi so združevalne, ločevalne, prestižne in normativne. Te funkcije lahko služijo kot parameter za merilo razvitosti jezika. Razvoj slovenskega jezika v treh stopnjah v domovini in v dveh med izseljenci je prikazan na razpredelnici.

18.07.2024