Bistvo prispevka je v ozaveščanju strokovnih delavcev v arhivih o morebitnih pojavnostih kaznivih dejanj na področju dela z arhivskim gradivom, njihovem zaznavanju in prepoznavnosti pri odkrivanju. Arhivi so izjemna in nenadomestljiva dediščina, ki se prenaša iz ene generacije v drugo. So odraz razvoja družb, saj varujejo in prispevajo k individualnemu in skupinskemu spominu. Problematika kaznivih dejanj zoper arhivsko gradivo je v Sloveniji domnevno zanemarljiva, saj imamo po dosedanjih znanih podatkih v zadnjih desetih letih zgolj en primer tatvine arhivskega gradiva iz arhiva. Pri tatvini arhivskega gradiva pa lahko mine vrsto let, preden se opazi, da je gradivo izginilo. S preventivo in upoštevanjem predpisane zakonodaje ter visokih standardov kodeksa etike za arhiviste lahko preprečimo, da se morebitna kazniva dejanja ne bodo zgodila.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1A892NGO

COBISSID

1544581

DOI

10.54356/MA/2018/IEMA9854

Objavljeno

11.12.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Yacoub Primc, Tamara (2018). Preiskovanje kaznivih dejanj zoper kulturno dediščino kot najbolj prefinjeno obliko kriminalitete, boj zoper njo ter pravni okviri varovanja kulturne dediščine s poudarkom na arhivskem gradivu. Moderna arhivistika, letnik 1, številka 1, str. 17-36. URN:NBN:SI:DOC-1A892NGO from http://www.dlib.si

MLA:

Yacoub Primc, Tamara. "Preiskovanje kaznivih dejanj zoper kulturno dediščino kot najbolj prefinjeno obliko kriminalitete, boj zoper njo ter pravni okviri varovanja kulturne dediščine s poudarkom na arhivskem gradivu." Moderna arhivistika letnik 1. številka 1 (2018) str. 17-36.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1A892NGO>