V šoli predalčkamo spoznavanja sveta na šolske predmete, kar lahko premagamo npr. s kombiniranjem pouka tujega jezika s poučevanjem na prostem ter z razvijanjem senzibiliziranja za okolje. Tuji jezik je s tem postavljen v neko novo, avtentično vlogo. Senzibiliziranje za okolje pridobi na pomenu, saj izhajamo pri njem zaradi pouka na prostem vedno samo neposredno iz našega okolja ter konkretiziramo in lokaliziramo pojave, povezane z okoljsko krizo. To ima v današnjem času veliko vrednost. Pouk na prostem pa pridobi s tem, ko ga izvajamo povezano s poukom v razredu, s čimer presegamo pogosto ustaljeno oceno, da je pouk na prostem pač neka oblika oddiha, ki pa nam jemlje čas za doseganje ciljev predmeta. Z modelom OLGEA smo pokazali ravno nasprotno – tri muhe na en mah so možne, seveda pod pogojem, da smo kot učitelji odprti za timsko delo, medpredmetno sodelovanje in tudi za lastno učenje, koristno za naš profesionalni razvoj.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-119TXL4N

COBISSID

243170819

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lipavic Oštir, Alja (2025). Tri muhe na en mah – pouk tujega jezika na prostem in senzibiliziranje za okolje. Pedagoška perspektiva, letnik 2, številka 4, str. 12-17. URN:NBN:SI:DOC-119TXL4N from http://www.dlib.si

MLA:

Lipavic Oštir, Alja. "Tri muhe na en mah – pouk tujega jezika na prostem in senzibiliziranje za okolje." Pedagoška perspektiva letnik 2. številka 4 (2025) str. 12-17.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-119TXL4N>

Pedagoška perspektiva
2024-
(Zbirni zapis)