Sposobnost besednega učenja bolnikov v subakutnem obdobju po možganski kapi v odnosu s hitrostjo in kapaciteto procesiranja podatkov
Verbal learning capacity in relation to information processing speed and capacity in subacute phase after ishaemic stroke

slovenski

2020

letnik 19, številka 1

hitrost procesiranja   Learning   možganska kap   prepoznava   priklic   psychology   rehabilitation   Stroke   učenje

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Sposobnost pridobivanja novih besednih informacij je v obdobju rehabilitacije bolnika po možganski kapi pomembna tako zaradi sledenja kot tudi napredovanja v telesnem in kognitivnemu okrevanju. Zaradi kompleksnosti kognitivnih funkcij in njihovih povezav je izkupiček učenja odvisen od mnogih dejavnikov, med drugim od osnovne hitrosti kognitivnega procesiranja podatkov in obsega pozornosti, ki sta nemalokrat spremenjena zaradi posledic možganske kapi. Osnovni namen raziskave je bil preučiti sposobnost za učenje pri bolnikih, ki prihajajo v rehabilitacijski proces v povezavi s sposobnostjo za hitro obdelavo informacij, t.i. reakcijskih časov, in obsegom pozornosti. Metode: V raziskavo smo vključili 27 bolnikov po možganski kapi, ki so bili napoteni v program celostne rehabilitacije na Oddelek za rehabilitacijo po možganski kapi. Rezultate smo zbirali šest mesecev. Bolnike smo ocenjevali s pomočjo Ponovljive baterije za oceno nevropsihološkega statusa - RBANS A; za ocenjevanje hitrosti procesiranja podatkov smo uporabili podtest Enostavni reakcijski časi iz Baterije za oceno pozornostnega sistema TAP-M, nalogo kodiranja in obseg pozornosti (RBANS A). Rezultati: Hitrost procesiranja je bila oškodovana pri večini vključenih bolnikov (52 % pri nalogi enostavnih reakcijskih časov, 40 % pri nalogi šifriranja). Z rezultati ocene neposrednega priklica je bil neodvisno povezan obseg pozornosti. Pri neposrednem priklicu se je kot pomemben pokazal tudi čas od nastopa bolezni. Pri odloženem priklicu zgodbe smo ugotovili pomembno vlogo mesta okvare možganov in oblike bolezni. Zaključki: Ugotovili smo v splošnem nakazane povezave med kapaciteto pozornosti in učenjem besednih informacij, vendar predvsem v smislu vloge kapacitete pozornosti in v nekoliko različnih vzorcih glede na zahteve posameznih nalog in značilnosti bolnikov (mesto okvare možganov in oblika kapi). Rezultati: Hitrost procesiranja je bila oškodovana pri večini vključenih bolnikov (52 % pri nalogi enostavnih reakcijskih časov, 40 % pri nalogi šifriranja). Z rezultati ocene neposrednega priklica je bil neodvisno povezan obseg pozornosti. Pri neposrednem priklicu se je kot pomemben pokazal tudi čas od nastopa bolezni. Pri odloženem priklicu zgodbe smo ugotovili pomembno vlogo mesta okvare možganov in oblike bolezni. Zaključki: Ugotovili smo v splošnem nakazane povezave med kapaciteto pozornosti in učenjem besednih informacij, vendar predvsem v smislu vloge kapacitete pozornosti in v nekoliko različnih vzorcih glede na zahteve posameznih nalog in značilnosti bolnikov (mesto okvare možganov in oblika kapi).

22.09.2020