Characteristics of health behaviours and health status indicators among pregnant women in Slovenia
Navade, povezane z zdravjem in socialno demografske značilnosti nosečnic v Sloveniji

angleški

2017

letnik 86, številka 7/8

navade   Nosečnost   socialno demografski dejavniki   Zdravila   Zdravje   zdravje nosečnic

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Nosečnost je obdobje, ko ženske za zdravje bodočega otroka kritično presojajo in ocenjujejo svoje zdravje ter z zdravjem povezane navade. Skupaj z zdravstvenimi delavci se srečujejo s številnimi tveganji in odločitvami, ki postanejo veliko kompleksnejše, saj je v igri vpliv na dva organizma. Namen članka je pregled ter iskanje morebitnih povezav med zdravjem, z zdravjem povezanimi navadami ter socialno demografskimi dejavniki v nosečnosti, ki so jih poročale sodelujoče ženske. Metode: Podatke študije smo pridobili v okviru raziskovalnega projekta Analiza bioloških označevalcev presnove folatov pri ugotavljanju tveganja za nastanek napak nevralne cevi, orofacialnih shiz ter prirojenih srčnih napak, ki je potekal od maja 2013 do septembra 2015. Vprašalnik o maternalnem zdravju, z zdravjem povezanih navadah ter socialno demografskih karakteristikah je izpolnilo 450 sodelujočih žensk. Podatki zajemajo nosečnosti, ki datirajo od osemdesetih let prejšnjega stoletja pa do leta 2015. Rezultati: Mlajše in manj izobražene ženske so pogosteje poročale o kajenju med nosečnostjo, medtem ko so starejše, bolj izobražene ter nulipare ženske v višjem odstotku jemale folatne/multivitaminske dodatke. Opazili smo U-obliko porazdelitve uporabe zdravil (brez recepta in na recept) glede na stopnjo izobrazbe. Najvišji odstotek uporabe so imele ženske z najvišjo stopnjo izobrazbe (magisterij/doktorat) in ženske z doseženo najnižjo stopnjo izobrazbe (osnovna šola). Večjo uporabo zdravil med nosečnostjo so poročale tudi starejše ženske. Opazili smo trend višanja uporabe zdravil in folatnih/multivitaminskih pripravkov kot tudi incidence nosečniške sladkorne bolezni preko preiskovanega obdobja, z najvišjo incidenco v zadnjih desetletjih. Višjo pojavnost kroničnih bolezni smo opazili v skupini multiparih žensk. Zaključki: V navadah povezanih z zdravjem nosečnic obstajajo precejšnje socialno demografske razlike. Za izboljšanje zdravja so potrebni izboljšani javno zdravstveni ukrepi in individualno svetovanje, da lahko ustrezno naslovimo specifične potrebe socialno demografskih skupin z višjim tveganjem za neželene izide nosečnosti.

09.01.2018