S pregledom pravno-formalnih določil ter dejavnosti za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika, opredelitvijo pojma skrb za jezik visokega šolstva in intervjuji z odgovornimi osebami prepoznavamo (dobre) prakse za jezikovno ureditev slovenskega visokega šolstva. V zadnjih desetih letih se je vzpostavilo in izoblikovalo mnogo dejavnosti in izkušenj, ki omogočajo učinkovito internacionalizacijo, a so pogosto prepuščene samoiniciativnosti pedagoškega in administrativnega osebja, njihovi iznajdljivosti in volji. Oblikovana so priporočila, ki izhajajo iz potrebe po preseganju polarnosti med slovenščino in tujimi jeziki v slovenskem visokem šolstvu in znanosti. Država in univerze bi morale sredstva, namenjena internacionalizaciji, razumeti najprej kot podporo slovenščini: jezikovnim tečajem; informacijski tehnologiji za prevajalnike, digitalizaciji slovenščine in razvoju terminologije v visokem šolstvu; predvsem pa za organizacijo vseh naštetih dejavnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0CV5R2SA

COBISSID

186771203

DOI

10.4312/jis.68.4.29-48

Objavljeno

14.05.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kalin Golob, Monika, Krek, Simon, Rozman, Tadeja, Stabej, Marko, Udovič, Boštjan (2023). Jeziki visokega šolstva 2012-2023. Jezik in slovstvo, letnik 68, številka 4, str. 29-48. URN:NBN:SI:DOC-0CV5R2SA from http://www.dlib.si

MLA:

Kalin Golob, Monika, Krek, Simon, Rozman, Tadeja, Stabej, Marko, Udovič, Boštjan. "Jeziki visokega šolstva 2012-2023." Jezik in slovstvo letnik 68. številka 4 (2023) str. 29-48.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CV5R2SA>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)