Opis
Izhodišča. Akutne krvavitve iz zgornje prebavne cevi sodijo med pogosta nujna stanja, s katerimi se srečujemo v urgentni medicini in gastroenterologiji. Peptična razjeda je najpomembnejši vir krvavitev. V Sloveniji je letna incidenca krvaveče peptične razjede 118 bolnikov/100.000 prebivalcev. Bolezen je povezana s pomembno umrljivostjo, še zlasti pri starejših bolnikih s pridruženimi obolenji. Po podatkih iz literature so endoskopske hemostatske metode in zdravljenje v usmerjenih intenzivnih enotah vplivale na zmanjšanje umrljivosti pri teh bolnikih v zadnjem obdobju. Namen raziskave. Namen raziskave je bil ovrednotiti učinkovitost in varnost argonske plazemske koagulacije v primerjavi z injekcijskim sklerozacijskim zdravljenjem pri krvaveči peptični razjedi in ugotoviti umrljivost teh bolnikov v prospektivni, kontrolirani raziskavi. Bolniki in metode. Raziskava vključuje 100 bolnikov s krvavečo peptično razjedo, 63 moških in 37 žensk, povprečne starosti 57,1 leta, SD +/- 16 let, v razponu od 26-80 let. Med njimi je bilo 50 bolnikov z želodčno razjedo in 50 bolnikov z razjedo dvanajstnika, zdravljenih zaradi krvavitve v naši ustanovi v obdobju od 1. januarja 1999 do 15. maja 2000. Vsi bolniki so prvič zakrvaveli zaradi razjede. Ob nujni endoskopski preiskavi je bila aktivnost krvaveče razjede ocenjena v skladu z Forrestovo klasifikacijo. Po randomizaciji smo pri 50 bolnikih opravili endoskopsko hemostazo z argonsko plazemsko koagulacijo (instrument ARCO 2000, skupina A), pri 50 bolnikih pa injekcijsko sklerozacijsko zdravljenje (z razredčenim adrenalinom v razmerju 1:10.000 in 1% polidokanolom, skupina B). Bolnike smo zdravili v enoti internistične intenzivne medicine, kjer so bili hemodinamsko nadzorovani. Prejemali so simptomatsko zdravljenje, vključno s transfuzijami. Skupini bolnikov se nista pomembneje razlikovali glede na starost, spol, aktivnost krvavitve, uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil in pogostost pridruženih obolenj. Rezultati. Klinično in endoskopsko smo potrdili ponovitev krvavitve pri 7/50 bolnikov (14%) v skupini A in pri 9/50 bolnikih pri skupini B (18%), p = 0,78. Večina ponovitev krvavitev je bila v prvih 48 urah po endoskopski hemostazi, v skupini A 4/7 (57,1%), v skupini B 7/9 (77,7%), p = 0,74. S ponovljeno endoskopsko hemostazo nismo bili učinkoviti pri 8 bolnikih (skupina A 3/50, 6%, skupina B 5/50, 10%), p = 0,71. Zaradi neuspešne endoskopske hemostaze smo 7 bolnikov zdravili operativno. Skupna umrljivost vseh naših bolnikov je bila 9% (9/100 bolnikov, skupina A 4/50, 8%, skupina B 5/50, 10%), p > 0,05. Samo en bolnik je umrl zaradi krvaveče peptične razjede, ostalih 8 bolnikov pa zaradi pridruženih bolezni. Zaključki. Argonska plazemska koagulacija sodi med učinkovite, varne in cenovno dostopne metode endoskopske hemostaze pri akutnih krvavitvah iz prebavne cevi. Rezultati raziskave potrjujejo, da je učinkovitost te metode pri krvaveči peptični razjedi primerljiva z injekcijskim zdravljenjem, ki je v Sloveniji med najpogosteje uporabljenimi tehnikami hemostaze. Umrljivost bolnikov s krvavečo peptično razjedo je praviloma odvisna od pridruženih obolenj, ki vplivajo na razvoj zapletov in neuspešnost endoskopskega in/ali operativnega zdravljenja.