Slovenski izseljenski in zamejski tiski

Izven meja Republike Slovenije živi kar petina pripadnikov slovenskega naroda, zamejcev in izseljencev. Zamejci so slovensko avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnih območjih sosednjih držav. Zgodovinsko in kulturno so ta območja tudi slovenska. 

Slovenci so se v večjem številu začeli izseljevati v prekomorske dežele v 1. polovici 18. stoletja. Največji val izseljevanja je potekal od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne. Za obdobje po drugi svetovni vojni so značilni trije pomembnejši izseljenski valovi: v prvem (1945) gre za slovensko politično emigracijo, ki je prva leta po vojni živela v Evropi, nato so se večinoma izselili v prekomorske države; v šestdesetih letih 20. stoletja je sledil drugi val, ko se je v dežele zahodne Evrope zaradi ugodnih ekonomskih razmer izseljevala množica delavcev; tretji val predstavlja t. i. »beg možganov« oz. odhajanje strokovnjakov v tujino. V novih domovinah so se Slovenci združevali v skupnosti po verskem, političnem, kulturnem principu. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in skrbeli za pisano besedo.

APA:

MLA: