Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:COL-TE8CVPWA
Zapri
Zapri
Josipina: bližina daljave
oddaljen dostop
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Pokorn, Daša (urednik)
Leto
03.12.2012
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Opombe
Josipina Turnograjska (1833-1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala. Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila dvajset let, je bila znana, cenjena in celo prevajana v širšem slovanskem svetu onkraj meja tedanje monarhije. Pisala je izključno v slovenskem jeziku.
Josipina Urbančič - Turnograjska in Lovro Toman, tedaj študent prava, sta se spoznala avgusta 1850. Jeseni, ko se je Lovro vrnil v Gradec, sta si pričela dopisovati in si kmalu izpovedala ljubezen. Njuna zveza, še posebej pa strastno dopisovanje, sta burila opravljive duhove v Preddvoru, Kranju in Ljubljani. Radovedneži so pisma odpirali in precej se jih je izgubilo. Poročila sta se 22. septembra 1853 in se preselila v Gradec, kjer je junija prihodnje leto Josipina Turngrajska, prva slovenska pesnica in pisateljica, tudi umrla.
Opombe
Josipina Turnograjska (1833-1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.
Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila dvajset let, je bila znana, cenjena in celo prevajana v širšem slovanskem svetu onkraj meja tedanje monarhije. Pisala je izključno v slovenskem jeziku.
Josipina Urbančič - Turnograjska in Lovro Toman, tedaj študent prava, sta se spoznala avgusta 1850. Jeseni, ko se je Lovro vrnil v Gradec, sta si pričela dopisovati in si kmalu izpovedala ljubezen, tikati pa sta se pričela po prvem letu poznanstva. Lovro je Preddvor in grad Turn obiskoval med počitnicami in ob praznikih ter tam ostajal po več dni. Zaljubljenca sta hodila na izlete tudi brez spremstva, kar je bilo za tisti čas zelo drzno. Njuna zveza, še posebej pa strastno dopisovanje, sta burila opravljive duhove v Preddvoru, Kranju in Ljubljani. Radovedneži so pisma odpirali in precej se jih je izgubilo.
Lovro je bil na svojo Josipino zelo ponosen, cenil je njeno razgledanost in občudoval njeno literarno udejstvovanje. Pogosto jo je omenjal v družbi.
Jeseni 1852 je Lovro pričel z odvetniško prakso v Kranju in do načrtovane poroke ju je ločilo manj kot leto dni. Zaradi zemljiške odveze, ki se je prav tedaj odvijala, je Lovro dobil vpogled v premoženjsko stanje turnskega gospostva. Josipino, ki je bila glede družinske posesti prostodušno odkritosrčna, je presenetil z zahtevo po visoki vsoti, ki naj bi jo prinesla v zakon. Vztrajal je pri prodaji gradu Turn in delitvi premoženja med Josipino in njena brata. Josipino je njegovo ravnanje prizadelo. Poroka je bila odložena, dokler ni njen stric, v izogib sramoti, doti primaknil znatne vsote. Lovro in Josipina sta se poročila 22. septembra 1853. Družina se je s Turna preselila v Gradec.
Josipina Turnograjska, prva slovenska pesnica in pisateljica, je umrla 1. junija 1854 v Gradcu, najverjetneje zaradi zapleta pri porodu.
Lovro je njeno smrt dolgo objokoval. Njenemu spominu je posvetil številne pesmi. Zapustil je Gradec in prebival na Turnu in v rodni Kamni Gorici. Leta 1863 se je preselil v Ljubljano in se poročil z Luizo Altman. Avgusta 1870 je umrl za posledicami dolgotrajne bolezni.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:COL-TE8CVPWA
Objavljeno
03.12.2012
Metapodatki
Citiranje
APA:
Pokorn, Daša (03.12.2012). Josipina: bližina daljave.
URN:NBN:SI:COL-TE8CVPWA
from http://www.dlib.si
MLA:
Pokorn, Daša.
Josipina: bližina daljave
. 03.12.2012.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:COL-TE8CVPWA>