Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:COL-NNDSCRJ9
Zapri
Zapri
Jakopičev paviljon : razstavni katalogi
oddaljen dostop
Izvoz v EndNote (RIS format)
Jezik
nemški
slovenski
Leto
1909-1960
Vsebina
drobni tiski
Jakopičev paviljon
likovna umetnost
razstave
razstavišča
razstavni katalogi
upodabljajoča umetnost
Založnik
Jakopičev paviljon
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Opombe
Jakopičev paviljon je bivša galerija na začetku Lattermanovega drevoreda v ljubljanskem parku Tivoli, ki jo je leta 1908 na lastne stroške postavil Rihard Jakopič. Načrte je brezplačno naredil Maks Fabiani, mesto Ljubljana pa je prispevalo zemljišče (najem po simbolični ceni). Paviljon je bil zgrajen po zgledu dunajske secesije. Imel je preddverje z veliko dvorano, na levi strani je bila soba za stalne razstave in mali atelje, na desni strani od vhoda pa risarsko-slikarska šola. To je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče pri nas ter do druge svetovne vojne osrednje razstavišče sodobne slovenske likovne umetnosti. Slavnostna otvoritev je bila 12. junija 1909 s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo na temo preteklih osemdesetih let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem.
Leta 1923 je paviljon odkupilo mesto in ga namenilo društvu Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili, a že pozimi 1961/1962 zaradi gradnje železniške proge porušili.
Opombe
Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. To je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji. Paviljon je stal na začetku Lattermanovega drevoreda v parku Tivoli v Ljubljani. Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti, v katerem so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti.
12. junija 1909 je potekalo slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi. Naslednje leto je Jakopič v paviljonu organiziral pregledno razstavo na temo preteklih osemdesetih let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:COL-NNDSCRJ9
Objavljeno
12.02.2018
Metapodatki
Citiranje
APA:
Jakopičev paviljon (1909-1960).
URN:NBN:SI:COL-NNDSCRJ9
from http://www.dlib.si
MLA:
Jakopičev paviljon
.
Jakopičev paviljon
, 1909-1960.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:COL-NNDSCRJ9>