Kaj je portal dLib.si?

Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Je spletni informacijski vir, ki predstavlja bistven sestavni del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese, ter enega od temeljev informacijske družbe. Portal dLib.si poleg tega omogoča trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom.

Kdo sodeluje pri razvoju portala?

Za razvoj in vzdrževanje portala dLib.si skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki nanj prispeva tudi večji del gradiva. S posredovanjem gradiva pa pri gradnji digitalne knjižnice sodelujejo tudi številni partnerji NUK. Digitalizirano gradivo prispevajo predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa predvsem založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Portal dLib.si na ta način povezuje najrazličnejše ustanove s področij kulture, znanosti in izobraževanja.

Digitalna knjižnica Slovenije je obenem tudi aktiven partner pri razvoju portala evropskih digitalnih knjižnic Europeana.

Kaj vsebuje portal dLib.si?

Portal dLib.si vsebuje tako digitalizirano kot izvorno digitalno gradivo. Digitalizirano gradivo je zaradi upoštevanja avtorskopravne zakonodaje v večji meri starejše (ustvarjeno pred letom 1945) in vključuje znatno število knjig, časopisov in časnikov, fotografij, rokopisov, notnega gradiva in drugih kulturnih zakladov, ki jih hranijo slovenske knjižnice.

Izvorno digitalno gradivo po drugi strani vključuje veliko število naslovov sodobnih znanstvenih in drugih serijskih publikacij. Vse večji delež gradiva predstavljajo tudi sodobne elektronske knjige slovenskih založnikov.

Komu je namenjen?

Portal dLib.si je nepogrešljivo orodje pri izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu ter vseživljenjskem učenju. Vsebine, objavljene na portalu, lahko zadostijo širokemu naboru potreb, ki sega od študija, raziskovanja in pouka do predstavitvenih dejavnosti, ustvarjanja in zabave.

Strateške usmeritve Digitalne knjižnice Slovenije
(iz: Strateški načrt Narodne in univerzitetne knjižice za obdobje 2025-2029, Ljubljana, 2024):

• implementacija sodobnih standardov in dobrih praks za dostop do digitaliziranih in izvorno digitalnih objektov kulturne dediščine
• celostna prenova dLib.si vključno s personalizacijo in posodobitvami funkcionalnosti za izboljšavo dostopa do digitalnih vsebin/objektov
• uporaba orodij umetne inteligence (UI) za večjo učinkovitost, prilagajanje vsebin in obdelavo podatkov
• vpeljava novih orodij in funkcionalnosti na dLib.si in Spletni arhiv NUK za izvoz vsebin in metapodatkov za potrebe razvoja LLM in področja digitalne humanistike
• avtomatizacija postopkov in uvedba centraliziranega sistema, ki bo povezoval zaledne funkcionalnosti in pospešil obdelavo gradiva, omogočil boljše iskalne možnosti in prilagoditve za raziskovalce ter zagotovila optimalno podporo uporabnikom
• uvajanje dostopnostnih funkcij za zagotovitev večje dostopnosti in prijaznosti za uporabnike z različnimi oviranostmi
• pospešitev digitalizacije slovenske kulturne dediščine skladno z Nacionalnim projektom digitalizacije slovenike in kulturnozgodovinsko pomembnega knjižničnega gradiva (2021 – 2030)
• izgradnja slovenskega humanističnega in dediščinskega podatkovnega oblaka za podporo raziskovanju v digitalnem okolju, ohranjanju in interpretaciji kulturne dediščine
• pridobitev pravice do digitalnega izvirnika tiskanega obveznega izvoda publikacij, kar je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje tiskane in digitalne dediščine
• vzpostavitev avtomatizirane platforme za zagotavljanje učinkovitega komuniciranja z založniki ter prejema in upravljanja s prejetimi spletnimi publikacijami, digitalnimi izvirniki in metapodatki

Začetki digitalizacije v Narodni in univerzitetni knjižnici segajo v leto 1996. V obdobju 1996 – 2003 smo izvedli več projektov digitalizacije, ki so na spletu zaživeli na ločenih portalih.

Leta 2003 smo razvili koncept Digitalne knjižnice na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in informacijske znanosti. Na teh temeljih je bil razvit portal dLib.si, ki je bil javnosti prvič predstavljen novembra 2005.

V obdobju 2006 – 2008 je bilo izvedenih več obsežnih projektov digitalizacije starejšega gradiva iz zbirk NUK. Na portal dLib.si smo začeli vključevati digitalizirano gradivo drugih knjižnic. V celoti je zaživela tudi storitev EOD - digitalizacija po naročilu, ki uporabnikom omogoča naročanje digitalnih kopij starejših knjig iz zbirk NUK.

Najpomembnejši projekt do sedaj, projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si / Digital Library of Slovenia – dLib.si«, ki je bil financiran s strani Norveških finančnih mehanizmov, se je začel leta 2007. Spletno mesto dLib.si je bilo skozi leta deležno večkrat izboljšano in obogateno z dodatnimi uporabniškimi možnostmi.

V letih 2009 in 2010 je potekal projekt dLib.si Plus, ki je bil financiran s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter iz Evropskih skladov za razvoj. Tekom projekta smo razvili nove funkcije portala dLib.si, prilagojene potrebam partnerskih organizacij in različnim profilom uporabnikov, ter izboljšali možnosti iskanja gradiva prek tematskega pregledovalnika, zbirk in geopozicioniranja. V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture, prek katerega lahko različne dediščinske ustanove iz Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal evropskih digitalnih knjižnic Europeana.