toštnina plačana v gotovini
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. « 11 Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 21
Gorica - 22. junija 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
NAŠE UGOTOVITVE PO VOLITVAH
Že v zadnji številki smo ob jan vilj neuradne podatke o votivnih izidih v tržaški občini. Vseh voliv: nih upravičencev je bilo 198.300. Volilo je 171,006 upravičencev ali 86.3 odstotkov. Veljavnih glasov je bilo 168.108. Od tega so dobile jta: U jenske stranke 106.108 glasov, stranke, ki so za neodvisno tržaško ozemlje pa 61.136 glasov ali okroglo 37 odstotkov. Slovenska narodna li-sta je dobila 3017 glasov in enega občinskega svetnika. Na podlagi Preferenčnih glasov je bil izvoljen na slovenski narodni listi dr. Josip Agneletto. Dobil je 733 preferenčnih glasov. Organizirani slovenski kato: Učani smo imeli na narodni listi tu: di svoje kandidate, vendar pa ni bil nobeden izvoljen, ker je bilo za skupno listo oddanih premalo gla* sov in je tako dobila le enega za; stopnika v občinskem svetu. Kljub nekaterim neljubim izpadom med votivno borbo kot demokrati iskre: no Čestitamo g. dr. Agnelettu k izvolitvi. Prepričani smo, da bo na svojem odgovornem, težavnem ;n prav nič zavidljivem mestu zagovar: jal in ščitil pravice in težnje vseh
volivcev, ki so volili Slovensko nas rodno listo. V demokratičnem redu je pač tako, da ima vsakdo pravico in dolžnost boriti se za uveljavljen nje tistih idej, ki se mu zdijo pra= vilne. Mi se odločno borimo za slo* vensko narodno, krščansko in social: no idejo. To pa seveda ni jn ne more biti nikaka ovira za skupen nastop z ljudmi drugačnega svetov: nega nazora, kadar gre za skupno narodno stvar. Tega naj se zaveda: jo tisti, ki so skušali s ponarejeni: mi letaki v zvezi s procesom v Postojni, katere so podtaknili čla: nom Slovenske krščanskosocialne zveze, razbiti sodelovanje med SKSZ in SDZ. Vsem in vsakomur javno povemo, da bomo slovenski katoličani pogumno nadaljevali z delom za utrditev katoliške jn so: cialne ideje med našim ljudstvom; ko bo šlo za Skupno slovensko na: rodno stvar, pa bomo sprejeli sode: lovanje vseh demokratičnih jn ne* komunističnih Slovencev.
Prostor nam ne dopušča, da bi po: diobneje razmišljali o volitvah. Le er.o naj nam bo opomin in šola za
bodočnost:	zelo veliko Slovencev
pri teh volitvah ni izpolnilo svoje narodne dolžnosti. Večina sloveni skih volivcev je glasovala za neslo: venske liste, kakor za komuniste, ki so se sami označili kot it ali jan: ska stranka, za razne indipendence in nekaj malega verjetno tudi za krščansko demokracijo. Vprašajmo se, kje je tista narodna zavest, s ka: tero smo se primorski Slovenci vča: sih tako radi ponašali? Kdor je giasoval za neslovenske liste, je g la: soval za svojo narodno smrt, je dal glas za novo preganjanje zavednih Slovencev, proti jeziku svojih oče: tov in je s tem grešil nele proti svojemu narodu, ampak tudi proti četrti božji zapovedi. Naša prva naloga je zdaj, da budimo med na: šim ljudstvom narodno zavest.
Samo v tržaški občini je volilo okoli 30.000 Slovencev. Če bi ne ti ne cepili na razpne stranke, bi si bjli lahko izvojevali dostojno za: stopstvo v občinskem svetu in bi j vsemu svetu pokazali pravo narod: j nostno sliko Trsta. Zunanji svet, ki I ne pozna teh posebnih razmer in
ki tudi ne ve ali noče vedeti, da je na desettisoče ljudi prišlo volit iz Italije, nas površno sodi samo po votivnih izidih. Poleg krivičnega volivnega zakona, ki je tisočem na: ših ljudi odvzel volivno pravico, poc leg nepravilnosti anagrafskega urada v škodo Slovencev in poleg drugih zvijač, ki so jih zakrivili drugi, si moramo tudi sami položiti roko na srce /n priznati, da smo se pre: malo zavedali važnosti teh volitev. Ta zpvest naj vsaj zdaj zdrami vse tiste, ki niso izpolnili svoje narodne dolžnosti, ostale pa naj vzpodbudi k večjemu delu za naš narodni, gmotni in moralni preporod.
Če upoštevamo vso oblast, denar* na sredstva in naklonjenost ZVU na italijanski strani ter vse neugod: ne okoliščine na slovenski strani, moramo reči, da italijanske stranke niso dosegle tako prepričljivega uspeha, kot so ga pričakovale. Dej: stvo je, da je skupno le nad 61.000 ljudi glasovalo za Svobodno tržaško ozemlje. To število se je močno po: večalo pri nedeljskih volitvah v po: deželjskih občinah. Na kandidatnih
listah raznih strank je bilo izvolje* nih 9.Slovence v, ki so vsi za Svobodno tržaško ozemlje. Te glasove morajo upoštevati vsi tisti ki so pričakovali, da skupine, ki so za Svobodno ozemlje, ne bodo imele nikakega odziva med ljudstvom. Občinske volitve torej niso dale jasnega odgovora na v pr a* sanje, ali je prebivalstvo za Svobod* no ozemlje ali za priključitev k Italiji.
Končno moramo še spregovoriti besedo v obrambo naših hišnih po* močnic in vernih slovenskih žena. Nekateri jim očitajo, da so v ve• liki meri volile italijansko krščansko demokracijo, kar pa ne drži. Popob noma gotovo lahko trdimo, da so vse organizirane slovenske hišne po* močnice volile narodno listo in da mnoge že Čutijo zaradi tega posle* dice pri svojih gospodinjah. Njim se moramo sploh zahvaliti, da je slovenska narodna Ijsta dosegla za* dostni količnik za enega odbornika! Zato jim gre vsa čast in priznanje. Kdor drugače govori, jim dela krivico.
Razgled po svetu
Kakšna bo bodočnost Trsta?
Kakor je vsem znano, je tik Pred volitvami prišel v Trst tudi ministrski predsednik g. De Gasperi in govoril na zaključnem zborovanju krščanske demokracije. Njegov govor je bil dostojen in zmeren, kakor se za državnika njegovega formata spodobi. Poudaril je voljo italijanske vlade, da spoštuje mirovno pogodbo, govoril je o sožitju med Slovenci in Italijani, o potrebi po pomirjenju med •talijo in Jugoslavijo ter o tem, da mora Trst služiti kot pomorsko izhodišče Srednji Evropi in Podonavju. Izjavil je seveda tudi. da bo Italija delala za mimo Priključitev tržaškega ozemlja k Italiji.
V	odgovor na De Gasperijev obisk v Trstu in na vročo volivno borbo so priredili v Kopru veliko zborovanje, na katerem sta govorila tudi predsednik slov. vlade Miha Marinko in j?rvatski minister Dušan Dimič. Pimič je med drugim rekel, da le Jugoslavija pripravljena izpolnjevati določbe mirovne po-Sodfbe pod pogojem, da jih izpolnjujejo tudi drugi, ki so jo Podpisali. Nato je nadaljeval: Spričo De Gasperi je ve sveča-ne obveze, da bo storil vse za Priključitev tržaškega ozemlja *, Italiji, pred vsem svetom •zjavljamo, da ne bomo nikoli Postali na to, da bi žrtvovali še kateri koli del našega narodnostnega ozemlja in našega na-r°da niti italijanskemu, niti an8lo - ameriškemu imperializmu,«
. Ker je predsednik De Gasperi *ziavil, da bo delal za spremem-
bo mirovne pogodbe na miren način in ker Jugoslavija tega noče, kot je razvidno iz gornje izjave, lahko sklepamo, da bo vsaj zaenkrat ostalo pač vse pr: starem.
Nemčija in Avstrija
Ko to pišemo, pariška konferenca zunanjih ministrov še vedno ni končana. Ker spočetka nobena stran ni hotela popustiti, je bilo računati, da se bodo ministri razšli brez vsakega uspeha. Končno pa je Višinski le malo popustil in zato se je konferenca zavlekla. Vprašanje združitve obeh Nemčij je sicer padlo v vodo, upati pa je, da bo za silo rešeno vprašanje gospodarskega prometa v Berlinu ter med obema Nemčijama. Sporazumeli se bodo tudi o avstrijski mirovni pogodbi. Tudi tu je prišlo do preobrata, ker Sovjeti ne podpirajo več Jugoslavije, da bi dobila del južne Koroške, kar je bila glavna ovira za avstrijsko mirovno pogodbo.
Boj med hudičem in Belcebubom
V	Wroclavu na Poljskem so zborovali voditelji Kominforma. Sklepali so, kako bi najuspešneje kaznovali in uničili svojega rdečega tovariša Tita. Države Kominforma so skoro popolnoma prekinile vse gospodarske stike s Titovo Jugoslavijo, ki je na robu gospodarskega zloma. Posledice najbolj čuti preprosto ljudstvo, ki dobesedno skoro ničesar več nima in ne ve več, kaj bi iz obupa pričelo. Ljudje pričakujejo, da jih bodo rešili Anglo-amerikanci, ki pa
pomagajo Titu in se z njim pogajajo ter mu nudijo gospodarsko pomoč, da se bo lahko obdržal na oblasti. Titovci pri tem pridno zapirajo vse, ki količkaj simpatizirajo z Anglo-amerikanci. Tako tudi v boju med Titom in Kominfojmom, to je hudičem in Belcebubom, največ trpi le ubogo preprosto ljudstvo, ki ga poleg stradanja in vseh vrst pomanjkanja ter pritiska kakor živino podijo v gozdove, kjer mora sekati les za izvoz.
Niso proti veri — dokler niso na oblasti
Dokler komunisti niso na oblasti, zatrjujejo lahkovernim ljudem, da niso proti veri. Ko pridejo na oblast, skušajo najprej z vsemi, tudi krvavimi sredstvi, zatreti vero. To vidimo po vseh nesrečnih deželah, ki so padle pod rdečo oblast. Najnovejši primer nam je praški nadškof, pa tudi od drugod prihajajo poročila o preganjanju vere. Najbližje vzglede zato imamo v Titovi Jugoslaviji. Iz Varšave na Poljskem pa poročajo, da so se tam komunistični dijaki z vso silo zagnali v procesijo na praznik sv. Reš-njega Telesa. Verniki so se rdečim mlečnozobnežem uprli. Prišlo je do spopadov in rdeča drhal bi jo izkupila, če bi ji ne pomagala policija. Seveda bo zdaj oblast zaradi »neredov« procesije prepovedala.
Za pomirjenje v Grčiji
Sovjetska uradna poročevalska agencija Tass je objavila, da so se zastopniki Združenih
držav, Britanije in Francije te dni posvetovali o ustavitvi državljanske vojne v Grčiji. Sovjeti pravijo, da so za pomirjenje pod pogojem, če se izda amnestija in se razpišejo nove volitve, pri katerih bi tudi oni imeli svoje zastopnike. Bilo bi pametno, če bi oni dovolili zastopnike drugih držav pri volitvah v komunističnih državah. Grška vlada je mnenja, da je pomiritev možna, toda le takrat, če Sovjeti priznajo, da mora biti komunistična stranka, ki je povzročila toliko nesreč, krvoprelitja in razdejanja, izključena iz javnega življenja v državi. Slišijo se glasovi, da bi Sovjeti prepustili erške komuniste njihovi usodi, če bi jim zahodne države dale proste roke, da bi obračunali s Titom.
Žrtve državljanske vojne v Grčiji
Poročilo grške vojske pravi, da je bilo v zadnjih 22 mesečih grške državljanske vojne, ki jo vodijo komunisti, pobitih okoli 44.000 ljudi. Izgube vladnih čet znašajo 11.000, komunisti pa so imeli 29.000 mrtvih. Ostale žrtve so civilisti.
Anglija v gospodarskih težavah
Anglija je zabredla v znatne go« spodarske težave. Njen izvoz, ki je doslej znatno nairaščal, je v aprilu padel. Zakaj? Zato, ker Anglijo umetno ščiti funt, kar povzroča, da je angleško blago na svetovnem tr* gu dražje od blaga, kj ga ponujajo druge države, in tako ne more vzdx< žati konkurence. Poleg tega je sko» ro vsa angleška industrija podržav« ljena in se mora boriti z vsemi zuna» njetrgoviaskimi težavami vlada jn ne več podjetniki, ki so preji to lažje ter uspešnejše opravljali.
Izidi volitev v tržaških okoliških občinah
OBČINA	►	%	S i
Devin - Nabrežina (Volivcev 2969, volilo 2856, udeležba 97.19 odst) Slov. nar. lista	752	27.67	6
Slov. ital. ljudska fronta	395	14.53	3
SIAU	949	34.92	7
Unione democratici Itallanl	569	20.1«	4
Delovskokmečka zveza	51	1.87	0
Zgonik (Volivcev 743, volilo 695, udeležba 93.53 odst.) Slov. nar. lista	182	26.83	4
Slov. ital. ljudska fronta	148	21.SU	3
SIAU	345	51.ot;	8
Repentabor (Volivcev 356, volilo 325. udeležba 90.12 odst.) Neodvisna gosp. zveza	142	43.59	7
Slov. ital. ljudska fronta	86	26 40	4
SIAU	97	29.78	4
Dolina (Volivcev 3163, volilo 2721, udeležba 86.02 odst.) Neodvisna gosp. Usta	772	29.22	6
Slov. Ital. ljudska fronta	401	15.29	3
SIAU	1466	55.37	U
Miljo (Volivcev 8111, volilo 7357, udeležba 89.98 odst.) Slov. Ital. ljudska fronta	324	4.40	1
KP	4181	57	IT
Krščanska demokracija	2047	27.62	9
Social, stranka Jul. krajine	574	7.46	2
Italijanska rep, stranka	242	3.29	1
Z volitvami v tržaških okoliških občinah zadnjo nedeljo so bile upravne volitve na STO zaključene. O volitvah v Trstu govorimo na uvodnem mestu. Naj dodamo še par besed k volitvam v okoliških občinah.
Najprej: Z izidom volitev mora* mo biti kar zadovoljni. Slovenska narodna lista, ki je nastopila v dveh občinah samostojno, v dveh pa spo* razumno z nekomunističnimi so• mišljeniki, je v eni občini dobila največ glasov, v ostalih treh obči* nah je pa druga najmočnejša stranka, Za nafo mlado politično organizaci* jo je to vsekakor lep uspeh.
TRETJA NED. PO BINKOŠTIII,
Iz svetega evangelija po Luku
Jezusu so se približevali cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki so godrnjali: Ta grešnike sprejema in je z njim. — Povedal jim je pa to priliko: Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devet in devetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, si jo zadene vesel na rame; in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena. Povem vam, da bo tako v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali katera žena, ki ima deset drahem, Če izgubi 'eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila. Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.
Kristus ni prišel na svet, »da bi svet sodil, ampak, da bi bil svet po njem zveličan«. Farizeji so se radi postavljali drugim za sodnike in jih brez usmiljenja obsojali. Čudno se jim je zdelo, da tudi Jezus iz Nazareta, ki ga je ljudstvo imelo za svetega moža in preroka, ni oholo obsojal grešnih ljudi, ampak »jih je sprejemal in celo jedel z njimi«. Farizejem se je zdelo, da bi bolje delal, če bi se ošabno proč obrnil od takih oseb.
Tudi v naših časih in razmerah se dobe taki farizeji. Sebe imajo za krepostne, vzvišene nad premnoge »navadne ljudi«, in če se prigodi kod kaj grešnega, so hitro pri rokah z ostro obsodbo. Takega farizejstva ne najdemo le med krščanskimi verniki, kateri žive s Cerkvijo, ampak še veliko več med onimi naprednjaki, ki so Cerkvi tuji in menijo, da je >;dovolj, da je človek pošten«.
Te vrste »poštenjaki« (in »po-štenjakinje«) vidijo vsako iver v očesu brata, ki cerkev obiskuje in zakramente prejema. Povzpnejo se kmalu do spjošne sodbe, da »so tisti, ki v cerkev hodijo, slabši ko drugi«. Tako se moderni farizej sam pred seboj lepega dela. Na Kristusa — Cerkev je med nami živeči Kristus — pada torej očitek, da se preveč peča z grešniki...
; Kaj odgovarja Zveličar tem ! ošabnim naprednežem? »Nisem prišel na svet iskat pravičnikov, ampak grešnike«, človek, ki hodi v cerkev, ki moli in prejema zakramente, s tem priznava svojo slabost in išče pomoči pri Jezusu; zato jo bo tudi dobil. Ošabnež, ki mu je dovolj, da »pošteno živi«, in se ne uklone pred Bogom, bo zapuščen, in osramočen. »Kajti ni preskušen, kdor se sam priporoča, ampak kogar priporoča Gospod«.
Današnji evangelij prinaša | v prav posebno tolažbo tistim, ki čutijo nad seboj težo greha. Govori nam v prispodobah o velikem veselju, ki vlada v nebesih, kadar se kak grešnik spreobrne. Jasno je, da v nebesih niso veseli greha, ampak veseli so spreobrnjenja. Naravno je, da prehod iz slabega k dobremu povzroča opazovalcu izredno močan občutek vzrado-ščenja; tako n. pr. jutranja zarja, ki je prehod od teme k luči; podobno vedrina, ki nastane po nevihti. Grešnik sam, ki se v skesani spovedi očisti dušnih madežev, čuti sladko duhovno tolažbo; kakor prerojen in poživljen prihaj.a od spovednice. Veselje nebeščanov pa je tem izrazitejše, ker bolj neposredno vidijo in globlje umevajo božje delo v dušah:	ob-
čudujejo ljubezen Srca Jezusovega in moč presv. Rešnje Krvi; zavzeti strme nad božjo modrostjo in slave božje usmiljenje; v prazniškem razpoloženju se radujejo, da je spet ena duša našla pot k Bogu.
Ali ne bi tudi moderni farizej storil dobro, če bi se pomešal med »cestninarje in grešnike« tam pri spovednici, da bi tudi njega Jezus sprejel in ga povabil na večerjo sv. obhajila?
Iz življenja Cerkve
„Bilten“ obsojen
V Sloveniji so komunistične oblasti ustanovile posebno »društvo duhovnikov OF.«. Z grožnjami in s satansko zlobo so prisilile nekaj duhovnikov, da so pristopili. Pred časom smo že v našem glasilu opozorili na to komunistično organizacijo, ki je imela namen postaviti temelj slovenski narodni cerkvi.
»Iniciativni sekretariat duhovnikov članov OF. pri IOOF Slovenije« je začel izdajati v Ljubljani z novembrom 1948. leta posebno glasilo, mesečnik, ki nosi v slogu komunistične spakedrane slovenščine naslov »Bilten«. Ta čudni nestvor, ki naj bi bil glasilo »ljudskih duhovnikov«, ie pričel seveda pisati v komunističnem duhu ter učiti komunistično moralo ter Marksov evangelij. Kot sledi
neizpodbitno iz sloga raznih dopisov člankov niso pisali duhovniki, čeprav so jih morali podpisovati. Docela marksistični slog ne pušča dvomov o očetovstvu cele vrste člankov.
Pohujšanje, ki ga je širil ta zlobni listi., je bilo težko. Katoliška cerkev, ki ima od Boga poverjeno nalogo, da čuva nad čistostjo verskih in nravnih resnic ter da svari vernike pred zastrupljeno pašo, ni smela molčati. In tako je dne 12. aprila 1949 izdala sv. konciljska kongregacija posebno izjavo, v kateri' slovesno ugotavlja, da je mesečnik Bilten zapadel pod kanon 1399, št. 6, iti da je zato že po samem pravu (ipso jure) prepovedan in obsojen, ker »širi krive nauke, skuša zrahljati in podreti cerkveno disciplino in ker namernoi sramoti katoliško hierarhijo«.
Pravni učinki te vrhovne cerkvene obsodbe Biltena so:
1. Biltena ne sme nihče ne brati ne pri sebi obdržati ne drugim posoditi ne v drug jezik prevesti.
2. Prepoved veže vse katoličane v vesti, in sicer navadno pod smrtnim grehom.
3. Kdor prekrši to prepoved, stori po cerkvenem pravu zločin in zato zapade lahko še drugim cerkvenim kaznim.
Po Hitlerjevih stopinjah
Znana je preteklost praškega nadškofa msgr. Berana:	iz
praškega semenišča, kjer je bU za profesorja, je prišel v nacistično koncentracijsko taborišče v Dahau zaradi svoje narodne zavednosti. V taborišču je učakal osvobojenje in se vrnil v Prago. Tukaj ga je doletela čast, da ga je sv. oče imenoval za praškega nadškofa in češkega primasa v splošno zadovoljnost čehoslovaškega naroda, ki je videl v njegovem imenovanju priznanje sv. stolice če-hoslovaški duhovščini za njeno junaško zadržanje v boju zoper nacizem. Tedanji državni predsednik Beneš je nadškofa Berana tudi odlikoval za njegove zasluge za češki narod. Danes pa je msgr. Beran zopet na poti koncentracijo in ga morda čaka še kaj hujšega, kajti Hitlerjev vredni naslednik Got-tvvald je za sedaj dal praškega nadškofa v hišni zapor, dokler ne pregledajo njegovih računov, da vidijo, kako je gospodaril s svojim premoženjem. Danes je torej msgr. Beran zopet v zaporu, toda ne stražijo ga več gestapovci, temveč njihovi vredni drugi Gottwaldovi komunistični agenti.
Kominform je na zadnjem zasedanju pred nekaj tedni sklenil, da poostri v vseh državah onstran železnega zastora boj zoper katol. cerkev. Prva med njimi je prišla na vrsto Čehoslovaška. Tukaj se je boj začel v dveh smereh: na eni strani so začeli veliko gonjo ,za ustanovitev narodne cerkve. Zato so začeli iskati povsod pristašev, zlasti med odpadlimi in šibkimi duhovniki. Ustanovili so v ta namen posebne skupine »katoliške akcije«, ki imajo nalogo, da vse ukrenejo za ustanovitev narodne, od Vatikana neodvisne cerkve. V teh skupinah »katoliške akcije« so zastopani odpadli duhovniki in tudi laiki. Država jim gre na vso moč na roko: daje jim denarno podporo, dovoli, da delajo versko propagando med delavstvom, itd. Na drugi strani je pa čehoslovaška komunistična partija začela siliti v škofe, naj se izjavijo za lojalno sodelovanje z državo, naj podprejo novo cerkev, naj popuste v raznih bistvenih točkah cerkvene discipline itd, Tu se je nadškoi Beran postavil po robu za o-brambo pravic Cerkve. Napisal je med drugim pismo, o kate-
ce. Morda boste kaj kmalu čuli po radiju vsakovrstnih reči na moj račun: da sem dal razna priznanja, ali da sem sklenil z državo pogodbo. Ponavljali vam bodo to od jutra do večera. Toda izjavljam pred Bogom in pred narodom, da ne bom pristal nikdar na nobeno pogodbo, ki bi kršila pravice Cerkve
ali škofov. Nobena stvar me ne bo mogla k temu prisiliti. Katoliška vera je samo ena in brez škofov ni katoliške vere. Kjer so škofje, tam je cerkev«. Nato je opozoril še duhovnike, naj se zaradi trenutnih tvarnih koristi ne udinjajo režimu, da ne izgube večne slave in svojega poslanstva.
Katoliška Poljska
rem srno’ že zadnjič iporočalii Posledica njegovega nastopa je bila, da je državna policija ukazala strogo preiskavo v nadškofijski palači, češ da se tam zlorablja narodna imovina z
neurejenim in nczmoznun gospodarstvom. Na vrata so postavili stražo in škofa internirali v njegovem stanovanju. Kakšen bo konec? Nadškof ga pravilno sluti, zato je imel 17. junija govor v samostanu Strahovo, ki je v bistvu huda obtožba zoper državno oblast.
»Vi veste«, je rekel nadškof, »kako rad bi vam govoril od srca do srca. Toda tega ne bom storil. Nočem, da bi vas preganjali. Ne vem, do kdaj mi bodo dovolili vam govoriti s prižni-
Poljska je globoko zavedna katoliška dežela; njeno katoli-čanstvo je živo, ponosno, zvesto do heroizma. K temu je mnogo pripomoglo trpljenje, ki ga je moral prenašati poljski narod, ki je bil stoletja in stoletja stisnjen med protestantov-skim pruskim -nakovalom in med ruskim kladivom. O Poljakih je znano, da so globoko verni; njihove cerkve so vedno obiskovane od ljudi vseh stanov, ki se udeležujejo sv. maše in ki tudi ob poznih urah pristopajo k mizi Gospodovi. Procesije iz vseh pokrajin Poljske romajo na slavno čenstohovsko božjo pot. Kljub žalostnim spremembam, ki jih je prinesel povojni čas, je ostala svoboda službe božje do sedaj neokrnjena. Država prispeva še vedno pri obnovi cerkvenih poslopij, ki so vključena v obnovitveni načrt. V šolskih sobah kraljuje še vedno sv. razpelo, šolski pouk se začenja in tudi končuje še vedno z molitvijo. V osnovnih šolah se poučuje krščanski nauk po dve uri na teden; tega nauka so oproščeni samo tisti otroci, ko jih starši so prosili izrecno za to.
Zadnja leta se kaže celo neki verski prerod, posebno med tako zvano inteligenco, ki je bila do zadnjega nositeljica modernega brezverstva (nacionalnega pozitivizma) in ki io je ravno trpljenje zadnjih petih let kakor tudi strah pred komunizmom spravil zopet k pravi pameti. Toda versko prebuditev je treba pripisati v glavnem zglednemu zadržanju poljske duhovščine napram zasedbenim oblastem v vojnih letih 1939-1945. Poseben prestiž je užival krakovski kardinal Sapieha, ki je v tistih žalostnih letih predstavljal vedno poraženo, toda nikdar ukročeno Poljsko.
To uporno stališče napram boljševiškim in nemškim okupatorjem je zahtevalo od poljskega naroda mnogo krvi. Tretjina njegovih najboljših duhovnikov je v obrambi najvišjih človeških idealov in načel tvegalo in tudi žrtvovalo svoje, življenje. Dandanes stoji budno na straži deset tisoč poljskih duhovnikov, kar pa ne zadostuje za 26 milijonov poljskih katoličanov. Da bi dopolnili izpraznjena mesta, bi bilo treba početveriti število sedanjih duhovniških kandidatov za dobo dvajsetih let.
Prave svobode dandanes ni več na Poljskem. Cerkveno življenje je potisnjeno ali je vsaj na tem, da bo potisnjeno_ v cerkve in zakristije. Kat. akcija je ohromela zaradi novih postav, ki omejujejo svobodo udruže-nja. Njeno delo nadomeščajo v manjšem obsegu marijanske kongregacije in razne verske bratovščine. — Tiskovna cenzura in kontingentacija papirja omogočata komunistični vladi natančno kontrolo vseh katoliških publikacij. Niti papeške okrožnice ne morejo uteči tej kontroli. Domačih škofovskih okrožnic ni mogoče razširiti po tisku. Veliki krakovski tednik »Tigordnik Powsredny«, ki
bi imel lahko sto tisoč naročnikov, more izhajati samo v 14 tisoč izvodih. Pomanjkanje duhovne hrane občutijo posebno izobraženi krogi, ki nimajo na razpolago velikih informativnih publikacij, kot so razširjene na Zapadu.
Zahrbten udarec na krščansko vzgojo pomenijo tako zva-ne »mladinske hiše«, ki se po nekem dobro zamišljenem načrtu razširjajo po vsej Poljski in ki kažejo odločno laičen (brezverski) značaj. Šola je sicer še svobodna, toda izbira šolskih knjig in nastavljenje učiteljev je odvisno od vlade. Izpraševatelji, ki jih določa država, se rekrutirajo med osebami, ki so vdani pristaši skrajne levice, in sicer pod krinko, da so bolje kvalificirani.
Cerkvena posestva (razen v pokrajinah, ki so bila nekdaj pod avstro-ogrsko monarhijo i;n kjer so imele cerkve velika posestva) so ostala nedotaknjena. Toda prodaja ali zamenjava teh posestev je odvisna od države, ki kaj takega redkokdaj dovoli. O načinu, kako naj se zemlja obdela, odločajo izključno kmetski sindikati.
Sedanja vlada je pod kontn> lo komunistične partije, kateri načelujejo Poljaki, ki so se »zgradili« v letih 1920-1944 v Moskvi ali ki izhajajo iz tajnih komunističnih šol iz leta 1919.
Če pomislimo, da vladujoča stranka v primeru hujšega pritiska ne more računati na vdano potrpežljivost Poljakov, je zelo neverjetno, da bi prišlo v doglednem času do hujših preganjanj poljskih katoličanov. Verjetno pa je, da bodo skušali poljski komunisti razviti svojo gonjo proti poljski duhovščini ter ji naprtiti razne zločine nemoralnosti, valutnih špekulacij in špijonstva, prav kakor se to godi v ostalih kominformistič-nih državah. (Dalie prihodnjič)
Koledar za prihodnji teden
26. junija. NEDELJA. Tretja po' binkoštna. — Janez jn Pavel, mučeiv ca. Bila sta brata m odličnega stanu. Živela sta v Rjimu. Pod Julijanofl1 Odpadnikom sta bila obglavljena, ker se nista hotela odreči krščanski veni. V naših krajih jima je posvc'; čena župna cerkev v Miljah.
27. PONEDELJEK. Hema (Erna), vdova, svetnica z naših slovenskih tal.
28. TOREK. Irenej, škof, odličen med eenkveiuimi očetii prve dobe.
29. SREDA. Peter in Pavel, ap°' stola. Zapovedan praznik. Peter ic bil po svojem služabnem položaj11 prvak apostolov in vjdnii poglav«f Cerkve, Pavel pa je bil najodliitonej' ši med apostoli po svoji vseobsežfl1 delavnosti za razširjenje vere.
30. ČETRTEK. Spomin sv. Pavl*1 — Luoina, deviica.
1. julija. PETEK. Praznik preš*' Rešnje Krvi. — Pobožnost prvejj* petka.
2. SOBOTA. Obiskovanje Marii'1 no. Spominja se Marijin obisk pf sorodnici Elizabeti, omenjen v pismu. — Prva sobota.
Kulturni obzornik
Ob smrti pesnika Otona Župančiča
V	soboto 11. t. m. je umrl Slo, venec, ki je spremljal usodo svojega naroda desetletja in desetletja, ki je Pel svojemu narodu čudovite himne, ki je pisal trpke besede ob težkih preizkušnjah slovenskih ljudi. Za večno je zatisnil oči Oton Župančič, veliki slovenski sodobni poet, ki je v družbi Cankarja, Murna in Keti leja dvignil blagozvočnost naše besede do neslutenih harmonij. In ko ie trojica umrla, je Župančič pel dalje do zadnjih dni svojega živi J jen ja.
Pesnik je bil v ospredju sloveni skega kulturnega življenja desetleti le. Zato je moral do vseh pojavov zevzeti svoje stališče. Večkrat se je Pri tem tudi zmotil. Sam je svojo zmoto spoznal /n jo je popravljal. Vendar, bil je človek in motiti se, je človeško.	Ob njegovi smrti ne
mislimo na njegove zmote in — včasih nerazumljive poti. Danes ob* tudujemo njegovo veliko delo, njei Sove nepozabne pesnitve. Tisočkrat smo z nepopisnim notranjim dožb vetjem izgovarjali, recitirali njegove verze. Včasih sami sebi v skritih domovih; drugič spet v šolah jn poi lem na najrazličnejših proslavah in akademijah. Župančič je pisal za Vse prilike in za vse si lahko našel
odgovarjajoč verz.
V svoji zadnji pesniški zbirki >'Zimzelen pod snegom« jšče pesnik miru, išče spet svojo pesem, ko poje:
Ti, ki sem te v mladosti srčno ljubil in si mi v bojih stala vseh ob strani, v slovenstva trdi tlaki sem te izgubil, pesem ...
Župančič je iskal spet svojo pei sem v samoti. Pojavlja se mu naj: čelče v obliki spominov, v starčevi skem ocenjevanju lastnega življenja. Oglaša se hrepenenje po smrti, po onostranskem pokoju. Toda v tej zbirki ni še našel pokoja in konca blodenj.
V soboto pa je prispel v večni pristan. Breze v ložah za njegovo belokrajnsko vasjo, o katerih je tolikrat pel, so se neme sklonile in'ljudje na belokrajnski njivi so obstali. Obstal pa je za ' trenutek skoraj vsak slovenski človek, do katerega je prišlo sporočilo o pesne kovi smrti.
Njegova duša se je sprostila teže telesa. Zdaj je razgled prost. Danes so njegova spoznanja brez meja. Naj mirno počiva v slovenski zemi lji, ki jj je zapel najlepše himne.
J. P.
Švicarski list o predstavi »Slehernika" na Repentabru
Dopisnik švicarskega lista »Natio* nalsZeitung«, ki izhaja v Baslu, je prisostvoval predstavi »Slehernika« na Repentabru ter je objavil v sv o* jem listu z dne 10. junija dolg uvodnik, o tej lepi prireditvi. Slo* venci imamo to nesrečo, da smo majhen narod |n nas drugi zaradi tega radi podcenjujejo. Ta članek pa je razveseljiv pojav, ki kaže, da se tudi širši svet za nas zanima in nas skuša razumeti ter predsta* viti v pravilni luči. Glede igre in scenerije piše »NationabZeitung«, da le malo zaostaja za prireditva* mi te vrste v Salzburgu, kar je za prireditelje in igralce zelo laska« vo priznanje.
V	zvezi s predstavo »Slehernika« piše list med drugim: »Ta predstava naj bi dokazala in tudi; je dokazala, da na Svob. trž. ozemlju, kamor ne sega rdeče Titovo nasilje, živijo Slo« venci, ki niso niti kominformSsti ni* ti titovoi, marveč — naj so kato* liško, liberalno ali narodno misle* či. delavci ali kmetje, — pristaši za* hodne svobode,	Slovenci, ki se
priznavajo k zahodnemu svobodne* mu svetu in želijo, da jih zahodni svet kot take prizna. Vsakdo, ki je prisostvoval tej prireditvi, je vedel, da gre za demonstracijo za sloven* stvo v splošnem, ki se tudi v Trstu čuti narodnostno	ogroženo [n za
svobodno slovenstvo v posebnem pomenu, ki v	Titovi »ljudsko*
demokratski« republiki Sloveniji ne more več živeti.«
Tako vidimo,	da z resničnim
kulturno*prosvetnim delom na tem majhnem ozemlju rešujemo nele naš ugled, marveč nepotvorjen ugled celega slovenskega naroda.
vCcSsIn
PRAVIČNA CENA
Sel
Zaključna številka Mlade setve
o'
rV
[U.
ui»
iSi
ski
,-e'
a).
c ib
;cn
pO'
j«
aj1*
vat
icj’
:Žt>>
vit
c s* cg»
rij’*
pd
Tretji letnik Mlade setve je z«* ključen s koncem šolskega leta. Če bi kdo premeril vse težave, ki jih le imela ta revijica od svojega zai tetka do danes, potem bi moral Ugotoviti, da je zmožna življenja, ker je kljub vsem nasprotovanjem obstala. Nastala je v času, ko na Primorskem še ni izhajal noben drug demokratičen list kot edino Slovenski Primorec. Edino v tem l’&tu je Mlada setev našla priporo.-(ilo. Ko pa se je uprava obračala Ua nekatere, danes glasne demokrai *e. te revije niso hoteli podpreti, ker je bilo to takrat še nevarno. Le *edki tržaški Slovenci so že tedaj videli velik pomen revije, v katero 5°-v poskušali pisati tamkajšnji dijai ki- Od tedaj do danes je zrasla re* vija v tržaški dijaški list, mimo katerega noben pošten literarni zgo* dovinar ne bo mogel. Uredništva in *udelavcev ne moti nerazumevanje t>ekaterih političnih prenapetežev, Mlade setve v svojih časopisih li ne omenjajo. Če pa le kdaj pa kdaj kdo zapiše kako vljudnostno ^stico, govori iz nje otipljivo vprai uje: »Kaj pa je tebe treba bilo...« Mledi dijaški rod, ki je ustvaril že ‘''o/o trdno organizacijo okoli Mlai
de
setve, se za vse je neprijazne
'obraze ne meni, ampak gradi in bo gradit dalje. Politični prenapeteži, ki kukajo izza zadelane stene, pa naj ostanejo, fcjer so. Novi rod bo šel mimo njih.
Pravi Slovenci, ki jim ni sloveni stvo samo na jeziku in jim ni samo molzna krava, pa pozdravljajo mlai di dijaški list. Veseli so pogumnega nastopa tržaških dijakov in dijai kinj. Tako se mladina urašča v sloi vensko duhovno bogastvo jn ga s svojimi prvimi literarnimi prispevi ki poživlja. Zapadni del Slovenije prispeva tako s svojo prvo žetvijo, ko se je po dolgem jn mučnem spanju narodnostno prebudil.
Zadnja številka Mlade setve jma kazalo za ves letnik. Iz njega je razvidno, da si je revija pridobila krog sodelavcev predvsem med dijai ki z višje gimnazije in učiteljišča v Trstu. Razen tega pa so pisali v | list tudi nekateri profesorji. Dijaški literarni krožek je vodil in Ust ure, jeval prof. Jože Peterlin.
Listu želimo v novem šolskem letu spet krepki razmah. Vsem Slovencem pa ga toplo priporočamo, da ga bero, da ga mladina naroča, da ga starši svojim otrokom kupui jejo, skratka: vsi pravi Slovenci naj Mlado setev podprol
Ko smo v našem zadnjem članku govorili o vrednosti, smo rekli, da se vrednost praktično izraža v ceni. Pravična cena odgovarja pravični vrednosti in jo moramo ločiti od vrednosti, ki jo ima kaka dobrina na trgu. Na trgu vlada namreč tako imenovani tržni mehanizem cen, ki je odvisen od ponudbe in povpraševanja. Čim večja je namreč ponudba kakega blaga na trgu, tem nižjo ceno ima, obratno pa ima isto blago, tem višjo ceno, čim manjša je ponudba na trgu. Toda dejstvo, da za kako blago zahtevam ali plačam višjo ali manjšo ceno z ozirom na njegovo trenutno razpoložljivost, ne ustvarja pravične cene. Prav tako ne moremo govoriti o pravični ceni, če jo oblastno po čisto svojih vidikih določa država ali kaka druga oblast, blagovna borza, in tako dalje.
Kako se določi pravična cena? Pravična cena se določi s skupno cenitvijo vseh v poštev prihajajočih činiteljev, torej ne samo prodajalcev in kupcev, ampak vseh, ki so sodelovali pri ustvaritvi določene dobrine, katero ocenjujemo.
Dejanska tržna cena ne odgovarja vedno pravični ceni. Prečesto je dejanska cena posledica špekulacije raznih me-šetarjev in špekulantov, ki jo poženejo kvišktu V nekaterih nasprotnih primerih je cena postavljena prenizko, tako da ne odgovarja niti proizvodnim stroškom, kakor na primer pri gospodarskih dumpingih, kjer skuša kak trgovec ali koncern
spodriniti svojega konkurenta na trgu in vrže blago na trg po ceni, ki je včasih nižja od proizvodnih stroškov.
Tudi tržni mehanizem, ki smo ga na kratko že omenili, ne ustvarja pravične cene, oziroma vsaj navadno ne. Na trgu je vedno tako, da poganjajo kupci cene navzdol, prodajalci pa navzgor. Ravnotežje, ki se med njimi doseže, ne odgovarja pravični ceni, marveč navadno zmaga ena ali druga stran. V sistemu svobodnega tržnega mehanizma cen se dejanska cena še najbolj približa pravični ceni takrat, kadar tekmovanje med kupci vsaj približno odgovarja tekmovanju med prodajalci.	(Dalje)
nalogo, da društveno imetje skrbno upravlja in ga ohrani.
Delovanje Alojzijevišča je bilo redno; gospodarsko je bil zavod na trdnih nogan: zakrivila se ni nikaka nepravilnost, ki bi ustvarila »težji slučaj« ter nujnost posega višjih oblasti. Navedeni razlogi so nezadostni, krivični, narekovani zgolj iz naklepa, \da se uniči slovenski zavod v Gorici. Zato smemo trditi, da je odlok o razpustitvi nezakonit, ker ni postavno utemeljen.
Razpustitev odbora je izvala med Slovenci silno razburjenje. Slovenski duhovniki so sestavili obširno spomenico o Alojzije-višču. Dva stolna kanonika sta odšla v Rim ter predala spomenico državnemu tajniku kar d. Pacelliju (sedanjemu sv. očetu) ter apostolskemu nunciju pri italijanski vladi msgr. Duca-Borgonciniju. Pri odločilnih organih sta točno in obširno pojasnila zadevo Alojzijevišča ter zahtevala preklic prefektovega odloka o imenovanju komisarja. Tudi najvišje politične oblasti so bile zadevno zainteresirane, a fašistične oblasti so ostale gluhe.
Ponovno zatorej zahtevamo, naj se nam vrne, kar nam je bilo krivično odvzeto. In kot je bilo nezakonito že samo imenovanje prefekturnega komisarja, je bilo nezakonito vse njegovo poslovanje, zlasti še prodaja zavoda, za katero sploh ni bil pooblaščen.
Slov. Alojzijevišče Krivično odvzeto
Zadnjič smo objaviti vsebino prefekturnega odloka št. 5868 z dne 28. oktobra 1930, s katerim je bil razpuščen alojzijeviški upravni odbor ter imenovan prefekturni komisar v osebi podprefekta g. kom. adv. Edvarda Spasiano. Danes hočemo pribiti, da je bil ta odlok nezakonit.
Zakon, ki ureja nadzorstvo provincialnih političnih oblasti nad udruženji in društvi, je znani »R. Decreto-Legge od 24. jan. 1924, št. 64«, ki v členu 2. odreja, da sme prefekt razpustiti društveni odbor ter imenovati izrednega komisarja samo v »težjih slučajih in v nujnih okoliščinah«. Komisar ima zgolj
Gospodarski listek
Nazadovanje sviloreje v Italiji
Pred vojno so vzgojili jtalijan* ski svilorejci letno 50 ali še več milijonov kg svjlodov. Sploh je bila Italija v tem pogledu prva v Evro* pi in je njena proizvodnja daleč prekašala proizvodnjo vseh evrop* skih držav. Na celem svetu pa je Italija zavzemala 3. mesto, [n sicer za Japonsko in Kitajsko.
Prva povojna leta je bila Italijan* ška proizvodnja svilodov še znatna, lansko leto pa je padla na 10 mi* lijonov kg, letošnja pa ne bo dose* gla niti te višine. Letos vzgajajo, sviloprejike iz okoli 100.000 unč se* mena (ena unča* 30 gramov). Od te količine odpade na provinco Trevjso 45.000 unč, na videmsko provinco pa 34.000 unč, na obe torej več kot 3/4 celotne količine v drža* vj. Izgleda, da je sviiloreja v osta* lih italijanskih pokrajinah sploh izgubila vsako važnost.
Kaj pomeni to? Italijanska svila je bila cenjeno blago, katerega je Italija večinoma izvažala rn dobila zanj zlate valute, ki so predstavlja* le važno postavko v italijanski zu* nanji trgovini. V Italiji je "danes
^ERRE L’ERM1TE
Kako sem ubila svojega otroka
Morje je bilo prekrasno, čisto in IrTHi ko brušen turkiz.
^Eadja je bjla pripravljena in ka* tan je komaj čakal, da čimprej .“Plovejo. Voda je hitro upadala Eo se je vijak začel vrteti, je do* ,®Eel blato, da se je za ladjo vila brazda.
Jpominik je gledal — a n| skoraj videl — kako je slikovita Por* ka pokrajina jzginjala na obzor*
Hi
PLiskavice
k	.	so	sc	zaganjale
j. ,Voch‘ ju se poigravale ob ladji ijc °r otroci, Lolita jih je z vese*
opazovala, Dominik pa se je s svojimi mislimi drugod, v i^ih daljavah Vogezov... Oziral
se je po neznani pokrajini, kj je vstajala pred njim, in mislil na svoje revne fantiče, ki bi tako radi potovali po teh krajih; sklenil je, da bo o tem še razmišljat
Vozili so se že dobre trj četrt ure. Obrisi otoka so postili jasnejši in Dominik se je nezavedno obrnil proti otoku, ki je bil majhen pa lep, prav kakor Lolita.
Ko so pripluli do pristanišča, jim je mahala v pozdrav množica ljud* stva, ki se je zbralo ob obali, znan* ei jn prijatelji, pozdravljal jih je tudi Chaiseski gozd, obrobljen z vednozelenim hrastjem, sinji zaliv in obal des Damcs; na vodi so se zibali ribiški čolni z modrimi ja* dri in vitki čolnički galebje barve; na bregu so stali majhni osli, sivi kakor noirmoutierski prah, in žen* ske v značilnih avbah, v daljavi proti Gueriničrei pa je bilo vide* ti mline na veter, katerih pisana
krila so se vrtela v zraku. Ta pisa* na slika se je zdela izletnikom silno smešna, vendar jim je tudi močno ugajala.
Sicer pa so bili potniki prav lepo sprejeti. Na pomolu jih je pričako* val zastopnik družbe, ki je dajala stanovanja v najem,' jn vsi so po* stali izredno dobre volje jn zado* voljni s krajem, ko so gredoč v svoje stanov ališče krenili skozi Chaiseski gozdič. Tu in tam se je prikazala prijazna vila, vsaka dru* gačna in vsaka drugače obrnjena. Nekatera je bila kakor igračka, zgra* jena na skali, ki je visela nad mor« je, druga pa se je postavljala kot kakšen svetilnik, a skoraj vse so bile zakopane med mimoze, borov* ce in h ra s|iče.
Najprej so prišli do »Ker«Mimie«; bila je to prijazna vila kakor nje* no ime in dosti lepša kot na fo* tografiji.
Kmalu so bili pri »Turkizu«, ki je stal resno in oholo sredi stoletnih hrastov kakor kak alzaški dvorec in se ponosno razgledoval po morju.
Presvesovim je bolj ugajala »Ker* Mimic«, Yholdyjevim pa »Turkiz«. Ujec je rekel, da bi se še dbmiti ne mogel v majhni zeleni škatlici, »Ker«Mimie«, Lolita pa da bi se zgubala v prostranih sobanah »Tur* kiza«.
Nekaj dni so porabili,, da so se nastanilj in uredili, ker so privlek* Ji s sabo mnogo kovčegov; šele za* tem se j,e začelo življenje kakor v letoviščih.
Dominik je životaril kakor izru« vano drevo in nekaj dni se kar ni mogel privaditi novemu kraju. Go* spa Yholdy se je nadejala, da bo prve dni bolj žalosten in strt, zato se ni dosti zmenila za njegovo otožnost.
Mladeniča pa je težilo več stvari,
da se ni mogel nikjer prav počutiti.
Pogrešal je župnika Firmina, a še bolj mu je bilo dolg čas za dečki. Mati mu nikjer ni dala miru' jn ujec
mu je bil venomer na ušesih--------------
Presvesovih, ki si še nista uredili stanovanja, tudi nj bilo nič k njim, da bi jih razvedrili s svojo dobro voljo.
Dominik je iskal samo primerne* ga prostorčka, kjer bi se v tihoti bavil sam s seboj. Kmalu ga je na* šel. Nad Claireskim gozdom se je razprostirala goljava, kamor je za* hajal zjutraj ip zvečer. Tu je naj* laže preudarjal in v miru prebiral misli, kakor je hotel.
Niti osemnajst let nima, pa zme* rom ‘ bolj uvideva, kako silno resna stvar je življenje, ki nalaga človc* ku, da ga preživi kolikor se da po* štemo. Da, hoče se odpočiti, da bo
pozimi laže delal — • • Malo bo
počakal, da se upokoji od razno*
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Stev. 2T
676 svilopredilnic, ki so zaposlovale v srednjem nad 30.000 delavcev, vse gvilopredilimce pa so imele zmožnost predelati letno 60 milijo« nov kg svilodov. Katko s; bodo raz« delile te svilopredilnice letošnjo proizvodnjo ne celih 10 milijonov kg? OČividno bodo mnoge ostale zaprte, tisoči delavcev bodo ostali brezposelni, država pa tudi ne bo dobila zlatih valut.
Kje tičijo vzroki padcu proizvod« nje? Očiviidno se kmetovalcem ne izplača sviloreja, zaradi nizkih cen svilodov. Država letos sicer jamči ceno 300 lir za kg svežih ssvilodov, a jzglcda, da je ta cena za svilorej« ce prenizka, višje cene pa ni mogo« če dati. ker bi morala država ure« več žrtvovati'.
Dejstvo je namreč, da je zavzela Japonska s svojo poceni proizvod« njo ves svetovni trg jn italijanska naravna svila ne more vzdržat; kon« Icurenčnih japonskih cen. To bi bil en razlog padca italijanske sviloreje, drugi pa tič; v umetnih tkaninah, predvsem v najnovejših jz najlona, ki vedno bolj izpodrivajo naravno svilo. Ves razvoj oblačilne stroke kaže, da je minila doba, ko je go« spodovala naravna svila, ki pa osta« ne kljub temu najbolj priljubljena tkanina.
D o p
Bazovica
Na binkoštnj praznik smo imeli pr; nas prvo sv. obhajilo. V začetku priprave so se zbrale matere ;-n se med seboj pogovorile, kako bodo pomagale svojim otrokom za vredni prejem prvega sv. obhajila. Sklenile so, da bodo od svoje strani pod« prle prizadevanje g. župnika. Dobro tudi' vedo, da njihova skrb ne sme segati samo do prvega sv. obhajila, ampak je treba otroku stati ob strani tudi kasneje. Otrok ne sme biti prepuščen čisto sam sebi. Nji« hov trud je bjl kronan z uspehom. Ko so gledale svoje otroke, kako so resni v procesiji šli v župno cerkev, kako so se lepo vedli med sloves« nostjo in pobožno pristopili k an« gelski mizi, so se čutile gotovo bo« gato poplačane. Lahko so se pre* pričale, kako brezsrčno je ravnanje tistih mater, kj svojim otrokom tr« gajo vero iz srca in preprečujejo božji milosti, da bi blagodejno de« lovala v njihovih srpih.
Svojim mlajšim bratcem ;n sestri« cam so ob tem srečnem dnevu pel-j šolski otroci. Dolgo so se morali pripravljati, da so lahko prvoobha« jancem in njihovim materam napra« vili to veselje. — Pri popoldanski pobožnosti so se prvoobhajanci izro* čili Mariji v varstvo. Prosili so jo, naj jih ona čuva pred nevero jn umazanim grešnim življenjem. Z obnovitvijo krstne obljube pred Najsivetejšim se je zaključil ta pre« lepi dan.
vrstnih občutkov, ki so zaplali v njefm, in ko bo vse gledal v jasnej« ši luči, bo pisal župniku jn mu na« tančno razložil svoje duševno sta« nje.
Misel o vrednosti človeškega živ« ljenja in še druge misli, ki jih ni« ti poznal ni, dokler ni začel hoditi v patronaž, so mu kapitljale po glavi in ga vznemirjale od prvega dne, ko je prišel v Nojrmoutier, kot bi se bale, da jih ne bi izrinile katere druge.
Dominik se je rad vdajal takim mislim, jih svedral jn vrtal po njih na samotnih sprehodih, kjer je uži« val tihoto obale, ki je bila poslej tako rekoč samo njegova. Skoraj vedno je bil tukaj sam, med, nebom in morjem. Okoli njega je cvetel moder osat in suhe rože, od kate* rjh se je širil vonj po medu. Tu je sameval zapuščen stolp, edina človeška zgradba na vsej goljavi,
Tudi z rižem so težave
Z rižem posajena polja v Italiji računajo na 136.000 hektarjev jn pričakujejo pridelek okoli 6 milijo« nov q riža. Ker je še od lanskega leta ostalo mnogo riža neprodanega v skladiščih, se Italija pogaja z dr« žavanvi, ki sodelujejo v okviru Mar« shallovega plana, za oddajo od« višrtih riževih količin. Največ riža želijo Angleži, in, sicer sikoraj pol milijona q, katerega potrebuje« jo predvsem za prednjo Azijo. Po« gajanja pa se vršijo tudi z zapadno Nemčijo, ki želi 100.000 q, z Belgijo za isto količino in s Francijo za
50.000 q..
Limoni iz Afrike
in siicer iz francoskega Al žira delajo danes že prav hudo konkurenco italijanskim, ki so bili do sedaj brez konkurence. Pred vojno je znašala letna proizvodnja limonov v Alžiru okoli 700.000 q letno, lan« sko leto 900.000 q, letos pa celih
1.750.000 q. S tem je dosežena po« lovica srednje italijanske letine. Tako si lahko razlagamo, zakaj so na italijanskih trgih limoni sorazmer« no poceni.
iisi
Draga
Na praznik Kristusovega vneboho* da smo Imeli tu lepo slovesnost. Blagoslovljena je bila nova Mariji« na kapelica. V naša majhni vasici se je zbralo okrog tri sto ljudi. Naj« več je bilo mladine, pa tudi precej mož. Prišli so jz Gročane, Peska jn Bazovice. Najprej je bil blagoslov kipa, nato procesija jn lep govor.
V	govoru je g. župnik poudaril, da bo Marija, ki je slovenski narod varovala v vseh časjh zgodovine, rešila našo domovino tudi sedanjega brezboštva. Marijino znamenje naj Dražane spominja, da bodo ostali zvesti Bogu. Mati, ki je postavila to kapelico padlima sinovoma v spomiin, je s tem' postavila najlepši spomenik tudi ostalim pretekle voj« ne. Ko mnogi postavljajo znamenja brez križa, mora bitji za nas kato« ličane ravno križ tisto znamenje, ki nas opominja naših dragih. Kakor vedno, mora biti tudi v sedanjih časih v naših srcih neločljivo zdru« žena ljubezen do Boga jn domovine.
Naše veselje je bilo nekoliko ska« Ijeno, ker se ni oglasil ob našj slo« vesnosti zvon jz cerkve sv. Elije, ki; je onstran meje.
Iz Brd
Komunistične obljube
Kaj vse so nam komunisti obljub« ljali pred priključitvijo! In vse je bilo sleparija!
Obljubljali so nam, da povežejo
ki je nekoč služil za mli-n^sedaj- pa so se nanj ozirali mornarji, da niso zgrešili1 smeri; včasih je bil last ne« kega starega Gautbierja, pa so ga imenovali kar Gauthierjev stolp.
Še dalje se je raztezal ozek trak zem« lje in se ovijal kakor slabotna roka, ki misli v svoji nespameti obje« ti ves Ocean; v daljavi so se ob bregu belile vasice Vieil, Made« leiae in Blanche.
V	tem kraju, ki je bil Dominiku prav všeč, bo torej! prebil poletje —• — —Imel bo dosti neba, dosti morja, zemlje pa čisto malo, kakor st je želela njegova duša, kj je ko* maj čakala, da otrese s sebe vso zemeljsko navlako in poleti v ne« beške višine.
Čez nekaj dni je že začutil, kako blagodejno vpliva nanj prelepa narava.
Popolnoma se je prepustil pre* krasni prirodi, ki jo je užival na
Brda s Slovenijo tako, da zgradijo železniški predor z Reke v Plave v Soški dolini, ter cesto iz Kojskega preko Šmavra do Nove Gorice. Da* nes veže Brda z Jugoslavijo ena edi* na cesta preko hribovitega Vrhovlja in še ta pot je vi strašnem stanju. Kot je bila nekdaj Rezija odsekana od Avstrije, tako so danes Brda od Jugoslavije.
Obljubljali so nam moderne ceste in vodovode. Sedaj pa so nam re* kvjrirali kamione, avtomobile, mo* torna kolesa, tako da sploh ne po* trebujemo cest. In o vodovodih da* nes nihče več niti ne sanja.
Obljubljali so, da bodo dali kolo* nom graščinsko in cerkveno zemljo; v resnici pa so jo podržavili jn iz kolonov ter polkmetov ustvarili dr* žavne hlapce jn dninarje. Obljubljali se ukinitev davkov in dajatev, nalo* žili pa so neznosna bremena. Ob* ljubljali so blagostanje, prinesli pa so pomanjkanje in glad. Obljubljali so svobodo in prostost, pa so nam zaprli usta; obljubljali so versko svobodo, a danes cerkovnik ne sme pobirati niti miloščine v cerkvi!
Nov
Za ljudskošolsko mladino
se bo vršilo v nedeljo 26 t. m. ob zaključku šolskega leta veliko zbo* rovanje v lepem Števerjanu. Ob štirih popoldne blagoslov jji zahval* na pesem s kratkim nagovorom v cerkvi. Nato ob 5 jn pol preprosta akademija v grajski dvorani. Sode* lujejo otroci iz vseh naših šol. Pridite, otroci, da se Bogu zahvalite za milost krščanskega nauka in za vse drugo dobro, kar ste v prete* klem šol. letu prejeli. Naj pridejo z vami tudi starši jn drugi prijatelji. Iz Gorice bo vozila koriera.
Nova maša
V nedeljo dne 26. junija bo v Benetkah posvečen v mašnika slovenski kapucin p. Gabrijel (Franc) Česnik, doma iz Kleti-ka pri Št. Petru na Krasu. Novo mašo bo pel v Štandrežu pri Gorici v nedeljo dne 3. julija ob 10. uri. Naslednji dan, t. j. v ponedeljek 4. julija bo g. novomašnik maševal v Gorici pri sv. Ivanu ob 6.30 in bodo tretjeredniki in tretjerednice j-melj skupno sv. obhajilo. Udeležite se tudi drugi verniki.
t Vladimir Nazor
V Zagrebu je umrl 20. t. m. zna* ni hrvatski pesnik Vladimir Nazor, star 83 let. Rodil se je na otoku Braču. S svojimi umotvori je izTed* no obogatil hrvatsko _ književnost. Tudi njega je na stara leta zajela komunistična politika, ki je pod krinko OF zagospodovala na Hrvat* skem, -:i ga je v propagandne svr* be potisnila v ospredje; postal je predsednik prezidija hrvatskega sa* bora.
vse pretege.
»Dosti bolj rdeč se mi že vidiš!« mu roče mati nekega večera.
»Saj se tudi mnogo bolje poču* tim. Noirmoutier je res izvrsten kraj in upam, da se bom do dobra odpočil.«
»Oh, ubožec, le odpočij se, saj si krvavo potreben počitka!« odgovori mati in	ga	objame	z neko	pre*
mišljeno	ljubeznivostjo, ki je	razo*
devala obenem ljubezen jn oblast« n o st.
NEKAJ STRANI jz Dominikove« ga dnevnika
Pravkar sem čiital neko misel, ki me je presenetila, da si jo bom zapisal kolikor mi je ostala v spo« nrimu:
»Človek jo kipar, ld1 si mora iakle« sati kip	za	lasten	grob. Ni	toliko
na tem,	ali	je kip	otroka ali	mla*
Gročane
Naša župnija je ena najstarejših na Tržaškem. Več drugih župnij se je 9Časoma odcepilo od nje. Nekdaj so celo iz dve uri oddaljene Katina* re prinašali mrliče na naše pokopa* lišče. Tragično pa je, da je danes stara župna cerkev, ki je odtrgana od svojih otrok, prazna, zapuščena in brez duhovnika. A -kljub temu so ljudje iz Gročane ostali dobri. Niti eno uro dolga pot jih ne zadr* ži, da ne bi prišli k nedeljski sve« ti mašii. V velikem številu so se. udeležili lepe verske igre »Slehernik« na Repentabru. Sedaj pa se že ve* selijo, kdaj bodo poromali na Sv. Višarje. — Zaman pa jih hodijo vabit s korierami na prvomajske in podobne druge prireditve. Kljub gorkim vabilom in toplemu prigo* varjanju odhajajo koriere prazne. Zanimivo pa je, da ljudi rujso ho« teli peljati do župne cerkve, ko so hoteli iti k sv. maši, ampak je ko* riera odhajala prazna z dvema ose* bama proti Trstu.
Gročami, kar tako naprej!
i c e
Pozno apoznanje
»Soča« z dne 18. jun. prinaša v uvodniku por6čilo o potovanju de* legacije DFS v Rim, kamor je nesla posebno spomenico o položaju slo* venske manjšine v Italiji. V Rimu sta delegacijo spremljala komuni* stični poslanec Beltrame in senator Pellegrini, ki- sta delegaoiji preskrbe* la avdienco pril podtajniku predised* stva vlade Andreottiju, ker je bil odsoten De Gasperi. O zadržanju obeh kom. veljakov do slov. manj* šinskega vprašanja se »Soča« izraža takole: »Pri tem prildemo do zami* mive ugotovitve, ki ponovno osvet* ljuje svojevrstno stališče ital. KP in njeno pristransko gledanje na vpra* sanje slov. manjšine v Italiji. Če* prav sta se namreč komunistična eksponenta Pellegrini jn Beltrame v glavnem pokazala pripravljena pod* preti v spomenici nanizane ute* meljiitve, sta se javno izrekla proti nekaterim upravičenim zahtevam ;-n proti načinu, s katerim so v sporne* njci postavljene. Slovensko manj* šinsko	vprašanje obravnavata na
povsem enak način, kakor vse osta* le ital. stranke ... Izjave komuni* stičnih	predstavnikov (Pellegrinija
in Beltrameja) kažejo miselnost, ki je v Italiji enaka miselnosti pred* stavnikov vladnih strank . . .«
»Soča« se temu čudi; mi pa se ne čudimo, ker nam je bilo že dav* no jasno, da so samo Slovenci in* ternacionalni komunisti. Edinole t'i so ustanavljali UAIS jn SIAU, v katerem so Slovence poita-lijančeva* K ter	tako pomagal; pripravljati
godljo, kateri se danes čudijo. Nas uči izkušnja, da ital. komunist osta* ne Italijan, rusbii ostane Rus, fran*
deniča ali odraslega moža ali starca, da je le tako lep, da se je vredno pri njem ustaviti jn ga pogledati.«
Preudaril sem to misel jn prišel do prepričanja, da kdor bi se rav* nal po njej, bi še bolj) delal samo in edino za srvoj ubogi) »jaz«, ki je sam zase tako strašno plehek in ne« stalen, da n;i vreden, da bi se člo* vek zmenil zanj!
Samo če bi dodal besedo Bog, te* daj bi dobil ta stavek pravi smisel in bi se moral glasiti tako:
»Človek je kipar, ki mora iizkle* sati svoj lasten kip, da ga bo z veseljem gledal sam Bog, ki je naj« večji Umetniik in neskončna Le* pota.«
Res, vsak bi moral sovražiti svoj »jaz«.
Ako pa stisneš napihnjeno peno skoraj vseh človeških občutkov — celo talcih, kj se zde na vadez naj* manj sebični — kaj boš našel dru*
coski Francoz, samo slovenski po* stanc v Trstu jn Goricj Italijan, na Koroškem Nemec, drugod pa jinter* nacionalist. »Soči« priporočamo, naj te lekcije ne pozabil tako kmalu. Sicer pa, saj bo -jmela še večkrat priliko, da jo bo lahko ponovila.
General Ridge1y Gaither odhaja
Dne 14. t. m. je briga'dn'i general Ridgely Gaither odstopil svoje me* sto generalnega ravnatelja za civil* ne zadeve ZVU na anglo*ameriškeJ» področju Svobodnega tržaškega o* zemlja brigadnemu generalu C1yde Davis Eddleman*u.
Tridnevnica
Tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu bo v dneh od 23. do 26. junija pri sv. Ivanu v Gorici-Vsak dan bo zjutraj ob 6.30 sv. maša z govorom,, zvečer ob osmih pa govor z blagoslovom. Sklep bo v nedeljo ob štirih popoldne.
ZA »KATOLIŠKI GLAS«
Cerkev sv. Vincencija, Trst za kat. tisk 2190; zbirka darov župnij« sv. Vincencija za sklad »Kat. glasa« 531; Bazovica 1000.— lir.
- -	-g
v
Športni teden
TENIS — V evropskem polfinalu za Davisov pokal se bodo pomeril® sledeče reprezentance:
Francija * Madžarska Italija * Jugoslavija
Jugoslovanske barve zastopata Mitič in Palada.
Francozi priredijo vsako leto ko* lesarsko dirko »Tour de France«-Letošnja proga je dolga 4800 km.
V	Turinu se vršijo veslaške tekme-katerih se udeležujejo tudi Jugo* slo vanj.
BOKS — Italo*amerikanec L® Motta je zdelal svetovnega prvak« j v srednji kategoriji- Cerdan*a, Fran* ' coza tolaži zavest, da je spravil ob priliki boja 40 tjsob dolarjev.
Nogometno prvenstvo tretjega razreda — »Udinese« je tretjerat* redni prvak pred moštvom »Liber* tas«, ki je v zaključni tekmi remi* zirala z Goričani. Izstopijo Centese-Monte-belluna jn Suzzara, ki zased®* jo poslednja mesta v razpredelnici' :
Zahvala
Učiteljica Pavla Makuc se najsri* neje zahvaljuje vsem dobrotnikofl1-prijateljem jn znancem, ki so z ver* sko tolažbo in telesnimi deli usrni* ljenja osladili pokojni sestri El#1 j Makuc zadnje dpi življenja ter i ; svojo številno udeležbo prj. pogrebi1 j pokazali, da tudj desetletja ne P01 gase ljubezni, ki so j0 zanetile pri' srčne razmere nekdanjih zlatih šol'-; skih dni.	JI
Odgovorni urednik : Stanko Stafl^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
M
gega kakor ta »jaz«!
Kako malo bodo vredni-vsi naŠii®^ kladi, ko bomo prišli pred božjo bo jn ko bo Resnica sama s svoj® lučjo preiskala tudi najbolj skr'tc kotičke naših duš! *
Zdaj sem sc domislil onega it{C' J ka v svetom pismu, ko pravi: »Ni^ če no ve, ali je vreden ljubezni I sovraštva«.
O, lep; moj Bog, daj, da bom vri' f den ljubezni!
Če je pa nisem vreden, ljub«11* kljub temu, saj veš, da sem nar®^ iz ila jn poznaš mojo revščino!
Usmili se mladike, ki bi bila 1«^ f rada cepljena na tvoje božje deb^ da bj se popolnoma zrasla s teb°j Bogati mladenič v evangelij11 •,! odšel, ker je bil bogat; jaz te r® bogastva ne bom zapustil.
Toda kaj bom sam, ko sem slabi... Gospod, hiti roj na P01”1^) (Nadaljeval