Ži82- ________ Itbaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . j|f nri predpoldne ter stane po pošti prejemana .,; v Gorici na dom pošiljana: vse jeto.......13 K 20 v, ali gld. G-60 po! leta........ fi » 60 » » » 3-30 Jetrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 posamične Številke stanejo 10 vui. \ SOČA" ima naslednje izrMne* priloge V tJb*%i'6V em it tu „KaŽipot po Goriškem in GradišCanskem" in jajjpot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-iat v lom „Voznl red železnic, parnikov in poStnib ^j" tor mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici ,eV. ; 1. nadstr. v .»Goriški Tiskarni,« A. GaJušček. \i naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Uglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če \i3!\o 1 -krat 16 v, 2-krat 11 v, 3-krat 12 v vsaka 'ista. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -„ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za vfto in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici V Gorici, v soboto dne 13. oktobra 1906. Tečaj XXXVI. se nahaj-. Z uivi- A dorioJijV ¦ puzr.i;, »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavril, Uredništvo ¦!"-"'¦" ilici St. 7 v Gorici v I. nad tr. ¦i.-jsvS? govoriti vsak dan od 8. do 12. " i. do 5. popoldne; ob nedeljah in ' '<"•' dopoludne. Upravni§tvo se na-'"' •'• ' •,¦¦¦ r ulici št. 7 v I. nadstr. na.levo v tiskarni. .- ::.-.uo m oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. '»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse. leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v' Šolski nI., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališču .Tos Verdi, Peter Krobeljv Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiskj v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni ^avrončifi na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ieranslri patriotizem v naši deželi. Zopet se je pokazalo, kako Imajo naše ljube veterane za štafažo pri pa-triotičnih slavnostni. V Rubijah, kjer jo postavili spomenik hrvatskemu junaku Fiillerju, so jih mučili z laščino i« nemščino, slovenščine je bilo vmes le tisto malo, kar že prav mora biti. Vsa slavnost je bila drugače takisto uradno-vojaško barvana, kakor je v savadi pri takih prilikah med Slovenci. Slovenski veterani so le za to tukaj, ia napravijo čete, katere postavijo za parado pri takih slavnostih; drugače |ih ne upoštevajo nič. Vendar pa je mesnica, da bi Lile v rsaši deželi iake vrste slavnosti nemogoče, ako bi ne bilo slovenskih veteranov! Tudi Če je v Furlaniji kaka taka patriotična reč, postavijo glavno moč veteranstva Slovenci; ali tam doli se ne ozirajo na nje niti toliko, da bi sploh spregovorili njim kako slovensko besedo. Tam doli je vse laško in nemško! In vendar stoji dejstvo, da v Lahih bi bila brez Slovencev taka patriotična reč silno klaverna, bolje rcfono naravnost nemogoča. Vedno so zadej naši ljubi veterani, vedno zapostavljeni, preziram, samo za »jih imajo, da morejo ž njimi kazati; feS, glejte, kak patriotizem cvete v Go-riško-GradišČanski. In pri tem kazanju patriotizma delajo visoki gospodje tako, kakor da bi bili ti veliki avstrijski pa-Iriotje na naši meji proti Italiji sami Lahi. Svetu dajajo razumeti, da ta patriotični element je laški. V poro-Slih o takih slavnostih previdno go-fore le o veteranih in ljudstvu, likjeri ne omenjajo, da omogočajo te patriotičnepojave — Slovenci! Pov-iodi je Slovenec le za to, da ga drugi ikoriščajo v svoje namene. In tako je i Slovencem celo takrat, kadar se dela patriotizem v naši obmejni deželici! Naš narod je še strašno patrioti-čen. Tudi znani bridki dogodki ob času smrti nesrečne cesarice Elizabete še niso spametovali ljudij. Še vedno smo izredno patriotični, dasi je pri razpravi o žrtvah avstrijskega patriotizma na Dunaju takrat sam generalni prokurator rekel, da ni nikdo obvezan biti patriotičen! Slovenci pa smo vseeno patriotični. Saj smo pa za to tudi imenitno plačani — s palico!... Lahi se obnašajo drugače. Za veteran stvo se sploh ne brigajo; le nekaj Furlanov je še, ki žive v patriotizmu, pa število teh tudi pojema, in kak višji »štreber« se še dobi med Lahi — samo Slovenci ostajamo trdni kakor skala! — In spomeniki se postavljajo po deželi s pretežno pomočjo Slovencev. V Branici stoji spomenik vrlemu slovenskemu junaku Cehovinu; napis pa je na pročelju nemški, zadej za spomenikom šele so blagovolili na plošči povedati tudi po slovensko, da stoji tu kip vrlega slovenskega moža. Takrat je bila vsa slavnost sicer istotako vsa urad no-vojaška kakor sedaj v Rubijah; ali vendar je bilo za spoznanje boljše, ker vsaj od strani občine in duhovščine se ni preziralo in zapostavljalo slovenščine. Pokojni duhovnik Marko Vales je takrat govoril slovensko - v Rubijah pa je kapucin pater Linus propovedoval laško in šele potem milostno izustil tudi par slovenskih stavkov. Občino je zastopal župan baron Bianchi po nemško. In vse to na čistih slovenskih tleh v slovenski občini! Sveta cerkev, nemški baron, slavna vlada, vse to je delalo v Rubijah patriotično slavnost s Slovenci ali s preziranjem njihovega jezika, z zapostavljanjem, z žaljenjem; — za druge so Slovenci patriotični. In če ni baš prilike doma, hodijo v Trst. Pa morajo biti še ponosni n. pr. Ka-nalci, ko so marširali pred par meseci po Trstu pod laško firmo »C a nalet! Veteranstvo, katero vzdržujejo Slovenci v deželi, služi le drugim. Vladni možje se okoriščajo ž njim, in ti gredo v izrabljanju slovenske veteranske pameti tako daleč, da slikajo veterane, ker je slučajno tudi par Furlanov poleg, kakor rečeno, za Lahe. Čeprav ne pravijo tega popolnoma očito, vendar iz slavnostij samih ter iz uradnih poročil je razvidno za nepoznavatelja naših razmer, da ti veliki avstrijski pa-triotje na Goriškem so Lahi. Pa ti slednji so res patriotični! Najbolj patriotičen pa je bil med njimi menda oni goriški cestni pometač, ki je pred leti v veteranski suknji ceste pometal po Gorici. Kaj naj počnemo torej z veteran-Btvom? Da bi stare veterane spreobrnili, na to niti ne mislimo — ali upamo, da se mlajši odsluženi vojaki kaj naučijo iz dosedanjih dejstev, kako se Slovence z veteranstvom le izkorišča za druge. Kaj tako društvo naj še vzdržujejo Slovenci?! Ako bi ostalo pri starem, ne zaslužimo res nič drugega nego prebiranje in izkoriščanje v našo škodo!... Panslavizem. 'Dalje.) V. „Saj bo bolje; nekoč moramo priti do pravice." — izumiranje se pospešuje v tisti meri, v kateri se razširja omika in kultura ter kolikor bolj se razvija moderni promet. Vsaka železnica je žila germanizacije, vsak učni zavod širi med nami nemško kulturo." — Kaj moramo torej storiti, da rešimo svojo narodnost? Iskati moramo pota in ideje, ki morejo nas rešiti. Stari patriotje imajo le en odgovor, in patetično pravijo: bo že bolje; že pride pravica. Seveda za to ni nikakih znamenj. To je le prazna fraza, na katero nihče nič ne da. AH morda pride pravična vlada V Najbolj pravično nam je bilo Se Taaffejevo ministerstvo___Nimamo niti jednega gimnazija ne vseučilišča. Vladajo nas Nemci. Vedno kaže na slabše. Včasih so z nami delali kot z manj vrednimi, ali proklamirali so nas za Jednakopravne. Gautsch pa je bil bolj odkritosrčen. 6, oktobra 1905. je rekel v parlamentu : naj se ne ravna z manj vrednim tako kakor da bi bilo jednako. Avstrija stoji dandanašnji v znamenju Wolfa. Slovanski poslanci so v mirni resignaeiji poslušali Gau-tseha.... Ne čakajmo, da pride pravica sama, ampak dvigniti se moramo in iskati sredstva in pota, kako priti do boljše bodočnosti. VI. »Štirirepna volilna pravica." — Sredstvo in pot si mislijo nekateri v Štirirepnl volilni pravici. Ali tudi od te ni pričakovati kdovekaj, 8 milijonov Nemcev dobi po vladni predlogi 205 poslancev, 15 milijonov SJovanov pa 280. K slovanskim poslancem prištevamo vse slovanske poslance ne glede na to, če pa se tudi res oprimejo slovanske politike. Iz Galicije pa pride v parlament nad 30 ukrajinskih poslancev, o katerih je verjetno, da se v sovraštvu do Poljakov in Rusov obrnejo k Nemcem, kamor jih vleče tudi njihovo socialistično nagibanje. Ukrajinec gleda v Berlin, njegov idejal je svobodna Ukrajina s pomočjo Berlina, oziroma avstrijskih Nemcev; to pa se nahaja tudi v načrtu Vsenemcev. Nevarnost, ki preti Slovanom od te strani, se sploh še ni upoštevala. — Vestni naši poslanci smatrajo za svojo dolžnost, beračiti za podpore po povodnjih, požarih, itd., ali dolžnost vlade ni, dajati miloščino, pač pa taka politika odpira vladi pot h korupciji javnosti. Na političnih idejah so naši možje tako revni. — Pri še tako važnih rečeh se debat ali sploh ne udeležujejo ali pa tako, kakor da bi bile nam take reči postranske, pri čemur se pokaže še revščina na idejah. „V zadevi srbskega konflikta so bili jugoslovanski poslanci proti nujnostnemu predlogu, ker je bila srbska nesreča ugodna slovenskim prešičem. In to. naj bo slovanska politika!8 VII. »Hrvatsko državno pravo". — Hrvatsko državno pravo sta sprožila Starčevi in Frank. Obsegalo naj bi tudi »planinske Hrvate", ki bi se združili s hrvatstvom. Žrtvovati bi morali svojo narodno specijaliteto, ki je kulturno, politično in jezikovno precej razvita ter jo žrtvovati manj kulturnemu in manj izšolanemu elementu. Hrvatsko državno Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dnmas. (Dalje.) | -Pri moji duši, da, dasi je bil v svojem elementu." , RKaj hočete s tem reči?" i »Govorilo se je, da je bil svoj Čas mornariški častnik, aP''eten v bonapartistične spletke." nResnica," zamrmra grof, „Bog te je vstvaril, da plavaš "*d plameni in valovi. Tako živi ubogi pomorščak v spominu ^katerih pripovedovalcev; pri gorki peči govore o njem in se 'gražajo pri misli na njegovo smrt v globočini morja." »Ali je bilo znano njegovo ime?" vpraša nato glasno. „Ah, znan je bil samo pod imenom ,številka 34'." »»Villefort, Viliefort," zamrmra Monte Cristo, „to si si "oral neštetokrat reči sam, ko se ti je v sanjah prikazovala aoJa senca." ,,Ali si nočete ogledati še drugih celic, gospod?" vpraša fator. «Da, zlasti, če mi hočete pokazati celico ubogega abbeja." »Ab, to je številka 27." «Da, številka 27," ponovi Monte Cristo. In zazdi se mu, da še vedno sliši glas abboja Farie, ki ,lu je na vprašanje, kako se imenuje, odgovoril skozi zid, da 6 njegovo ime številka 27. »Pojdite!" nCakajte," pravi Monte Cristo in se z zadnjim pogledom )2re l>o celici. rTo je dobro," pravi vodnik, »pozabil sem drugi ključ." j »Pojdite ponj!" j „Pustim vam svetilko." j „Ne, vzemite jo s seboj l" »Toda vi ostanete brez luči.* »Jaz vidim tudi v temi." „Ah, kakor oni" »Kateri on?" „ Številka 34. Pravijo, da se je tako privadil teme, da bi bil v najoddaljenejšem kotu svoje temne celice našel iglo." „Treba mu je bilo deset let, daje dosegel to," zamrmra grof tiho. Vodnik odide s svetilko. Grof je govoril resnico; komaj ostane nekaj sekund v temi, že razločuje vsak predmet kakor na belem dnevu. Šele zdaj resnično spozna svojo celico. „Da," pravi, »tu je kamen, na katerem sem posedal, .tu sled mojih ran, ki so se vtisnile v zid, tu nekaj kapelj krvi od onega dne, ko sem si hotel razbiti glavo ob zidu! O, te številke!... Spominjam se... Pisal sem jih nekoč, ko sem ra-čunil starost svojega očeta, hote* se prepričati, če ga še morem najti živega. O, trenotek sem upal na ta račun, kajti na nezvestobo in lakoto nisem mislil!" In grenak smehljaj zaigra na grofovih ustnicah. Kakor v sanjah vidi svojega očeta v grobu in Mercedo pred altarjem. Na drugi strani zidu vzbudi njegovo pozornost neki napis. Črke so bile na zelenkastem zidu še bele. »MOJ BOG," čita Monte Cristo, »OHRANI MI SPOMIN!« »Ah, da," vsklikne, »to je edina moja molitev iz zadnjega časa. Več nisem prosil za prostost, ampak samo za spomin; bal sem se, da izgubim razum ter vse pozabim. Moj Bog, ohranil si mi spomin; hvala ti, moj Bog, hvala!" Ta hip se pokaže svit luči; trenotek nato vstopi vratar, ki se je vrnil. Monte Cristo mu stopi nasproti. »Pojdite za menoj," pravi vratar. In peh> ga po podzemeljskem hodniku, vodečem k drugemu vhodu. V Monte Cristovi duši je vstajala množica mislij. Prvi predmet, ki vzbudi njegovo pozornost, je bila umetna ura na steni, ki si jo je sestavil Faria. Potem se ozre na ostanke postelje, na kateri je umrl ubogi jetnik. . Pri tem pogledu obide grofa nežen čut globoke hvaležnosti, in dve debeli solzi mu zdrsneta po licih. »Tukaj," pravi vodnik, „je živel blazni ubožec; tamkaj je prihajal k njemu mladi mož." In pri tem pokaže Monte Cristu vhod v rov, ki je v tej celici ostal odprt. »Na barvi kamenja," nadaljuje, »je neki učenjak spoznal, da sta morala ebčevati skoro deset let. Uboga človeka, kako sta se morala dolgočasiti 1" Dantes vzame iz žepa nekaj zlatov ter jih poda možu, ki ga je že dvakrat pomiloval, ne da bi ga poznal. Vratar vzame denar, misle", da je nekaj srebrnih novcev, toda pri svitu luči spozna vrednost vsote, katero mu je dal obiskovalec. „Gospod," pravi, »zmotili ste se." „Na kakšen način?" „Dali ste mi zlato." ,,Vem." „Kako? Vi veste?" »Da." »Torej ste mi hoteli dati to zlato?" »Da.« v »In ga lahko čisto mirno obdržim?" pravo ima v nemškem »Drang na Osten" in v madjarakem šovinizmu nespravljive in nepremagljive sovražnike.... Tlačitelji ljudstva pa niso tuji tirani, ampak njega lastni sinovi, ki so bili še za svojih dijaških let navdušeni patriotje!... VIII. »Jugoslovanska ideja". — Po zgodovinskih dogodkih v junijski noči v Belemgradu se je začelo posebno živo po-vdarjati jugoslovansko idejo. Ni nova, saj je v ilirizmu imela že dosti pristašev. Ali Balkan je sedaj popolnoma desorganiziran, kultura nizka, gospodarski in socijalni položaj slab, o političnem izvežbanju ni ne duha ne sluha. To treba šele zbrati ter vstvariti druge razmere. „ Stojimo pred očmi oficijelne Rusije ter pred vso težo »Dranga nach Osten", turško barbarstvo in fanatizem na eni strani, poleg grške perndnosti, na drugi brezznačajni raffijiement evropejske velepolitike in višja moč višjih."... Ves evropski koncert je proti nam, in uresničiti bi mogli jugoslovansko idejo le takrat, ako bi mogli zrušiti moč tega koncerta. IX. »Fej, politična pesem". — Rado se povdarja v raznih društvih, zborovanjih, dražbah itd. pri mnogih prilikah in ne-prilikah, da tu ni prostora za politiKO; hoče se predpostavljati kulturna, socijalna vprašanja itd., češ ta so nujnejša.... Dandanašnji pa je politika vse: šola, kmetijstvo, trgovina, obrt, gostilna, vera, vse. Kdor bi hotel ubežati političnim vprašanjem, bi se moral ločiti od sveta. Stavek »Nobene politike" je pogo-storca fraza, ki služi v to, da skriva politično brezznačajnost in politično nevednost. Politika stoji v ozkem stiku z gospodarstvom in s kulturo, jedneje od drugega odvisno in pogojno. __________ (1-iide še.) »Zveza narodnih imitev m Gorita". Splošni napredek goriških Slovencev se srcali najlepše v marljivem in napredujočem delovanju raznih društev. In res so taka društva neprecenljivega pomena za obstanek in nadaljni razvoj vsakega naroda, kajti v njih se, budi narodna zavest, r njih se izobražujejo najširši sloji, v njih se vzgoja narodna disciplina, ki je prvi pogoj, da narod z uspehom odbija napade sovražnika in se krepi in napreduje^ na lastnih tleh. To^e gotovo, da taka društva nam morajo tudi zanaprej ostati in se množiti, ako hočemo, da se naš mali narod vzdrži in napreduje. Število narodnih društev na Goriškem je povoljno in delovanje njih tudi, a vspehi tega delovanja niso v nikakem razmerju š trudom, ki se v to žrtvuje, to nam lahko vsak odbor pritrdi. Ne glede na to, da si niso mnoga društva na Čistem, za kakšnimi cilji naj stremijo, kako naj se razvijajo in kako naj urejajo svoje delovanje, provzroča tehnika društev preveč denarnih žrtev. Razni dohodki se udnine, ki so razmeroma navadno jako male, glavni dohodki so preostanki veselic. A tudi ti so mnogo manjši kot bi lahko bili, kajti izposojevauje veseličnega inventarja je razmeroma predrago; vsled neznanja in stare navade pri prirejanju veseličnih prostorov se zamudi za to preveč časa, se pa pusti tem večji dolg v krčmi, tako da pri plačevanju stroškov ni ne konca ne kraja in skoraj ves lepi inkaso gre rakom žvižgat. Prireja se pa tudi po več veselic na 3n dan, tako da se dohodki še več krčijo. Ako pa pride na dan veselice dež, dobi društvena blagajna tak udarec, da ga občuti po par let Da je veselični inventar nadalje tudi večkrat laškega lastnika in v neprimernem stanju, ni treba posebej omeniti, kakor tudi ne raznih drugih pomanjklivosti, ki so v našem društvenem delovanju na dnevnem redu. Vsem tem nedostatkom bi se dalo če ne popolnoma pa vsaj v veliki večini odpomoči, in sicer na ta način, da bi vsa društva stopila v ožjo zvezo, da bi se z združenimi močmi podpirala in skušala napredovati v medsebojni pomoči. Radi tega sestavil se je odbor, ki ima ustanoviti „ Zvezo narodnih društev na Goriškem." Sestavila so se pravila in očrtalo se je v glavnih potezah način delovanje, »Zveza" bi imela v prvi vrsti namen združiti vsa narodna društva v skupno delovanje ; jih moralno podpirati s predavanji in z ureditvijo knjižnic, jim olajšati stroške s tem, da bi jim ceno preskrbela skladbe in potrebne prepise istih, jim po možnosti preskrbovala učitelje za zbore; urejevala veselice, da bi ne bilo neprijetnih konkurenc, ki vzbujajo lahko neprijateljstvo med društvi. Nadzirala bi nadalje in urejevala njih poslovanje. Eden glavnih momentov bi bil pa ta, da bi društvom povračala škodo, ki bi nastala pri veselicah vsled neugodnega vremena ali vsled drugih noprilik. To bi se,vršilo na način, da bi vplačalo vsako društvo pri prirejanju veselic gotovi znesek, ki bi se uvažuje dane razmere, vplačal v zvezino blagajno, a s tem denarjem bi se odplačeval zavarovari znesek v navedenih slučajih. Po uvedbi takega delovanja bi zrla društva lahko brez skrbi v prihodnost, kajti izgube bi se jim ne bilo bati. Veselični inventar: oder, plesišče, zastave, razsvetljava, stoli in sličho, bi zveza na ta način preskrbela, da bi stopila z domačimi tvrdkami, ki se s tem pečajo, v dogovor, da bi si nabavile te popolnoma nove, popolnejše, bolj praktične ter trdne priprave, po-sojevale članom »Zveze" in tistim tudi sestavljale. — Imeli bi prvič res čedna in dostojna plesišča in odre, krasno razsvetljavo in okusno okrasbo; in ker bi se to vestno vporabljalo, tudi ceneje kot imamo to danes. Izurjeni delavci podjetnika bi v najkrajšem času vse potrebno sestavili in po veselici razdrli, tako da bi ne bilo treba izgubljati članom društva ne časa in ne truda, pa tudi bi izostala navada pri sestavljanju takih priprav, gasiti si žejo na društvene stroške po krčmah, vse bi se vršilo mirnejše in dostoj-nejše. »Zveza* bi razpolagala nadalje s stalnim uradnikom, ki bi potrebno delo izvrševal. Denarna sredstva bi se pa stekala iz članarin društev; n. pr, plačal bi vsak, član društva, ki je v »Zvezi", 2 vr>, na mesec in to bi zadostovalo za redne dohodke. Od zavarovalnin pri veselicah bi tudi kaj ostalo, zalagatelji veseličnega inventarja bi morali plačevali neke odstotke pri izposo-jevanji .»Zvezi".,., nadalje bi pa tudi ustanov-, nine in podpore kaj donesle. Omeniti bi bilo še, da bi imelo vsako „Z >„ f pripadajoče drnS'70 gotovo število zastopnikov, ki bi volili tvijor društva. Ta ideja je krasna in potrebna, želeti bi le bilo da se oglasi primerno število društev, da se jo izvrši. Pripravljalni odbor. To okrožnico odpošlje pripravljalni odbor s polo, kjer bodo stavljena na ugledna društva različna vprašanja, na katera naj blagovolijo odgovoriti v najkrajšem času, da se čim preje uresniči ta res prepotrebna »Zveza narodnih društev po Goriškem". DOPIS l. Iz DiflM. — Občinske volitve novega starešinstva, katere so se vršile dne S. t. m., so končale v vsakem obziru popolnoma dobro. Tudi red se ni kalil. Ne samo da smo obdržali pozicijo, na kateri smo bili, ampak dobili smo terena, in sicer brez boja katerega se je kolikortoliko pričakovalo. — Sovražnik se je zavedal ter slutil gotov poraz — zato se ni niti prikazal na bojno polje; ampak raje ostal doma za pečjo. Tako je prav. Izvoljeni so: Gg.Ples Miroslav, Buda Dominik, L e g i š a Jožef (kupec), M e r v i c Jožef, Pahor Jožef, Legi S a Ivan I., Le-giša Ivan II., Pernarčič Ivao, Soban Anton, Okretič Anton, Radetič Jožef ter Pahor Andrej. Po dokončani volitvi je prišlo v gostilnah gg. Plesa in Bude do popolne radosti in veselja; naša pesem »Hej Slovani!" je oriln daleč na okrog, govor za govorom, napitnicn za napitnico so se vrstili, katerim so sledili burni „iiivio"-klici. Tako je končal ta res lep dan v Deviikt«, Nove starešine pa prosimo, da se zavedajo, kako težka naloga jih čaka! Ne samo, da bodo skrbeli za blagor občine, ampak skrbeti morajo tudi, kar se tiče za blagor na-rodar in ne pozabiti svoje dolžnosti, kajti pozicijo, na kateri stojimo, predstražo naše lepe slovenske zemlje ob Adriji, moramo obdržati v svojih rokah, in to vam priporočamo ter izročamo, da jo branite kakor najdražji zaklad! Devinski občinarji. DomaČe in razne nouice. . Molki In polni zbor pevskega in glasbenega m. priredi danes dne 13. t. m. v dvoran I »Zlatem Jelenu" ob 8»/, zvečer pevski veiw Spored: 1. Nedved: »Prešernu«, možki zbor 2. Ljadov: »Vozle rečki, vozle mostu«, Mlni zbor. 3. Korun: »Potrkali na okno«, kvartet 4. Foerster: »Povejte ?e planine", možki zbor 5. Mokranac: Drugi šopek narodnih srbskih pesni, polni zbor. 6. Nedved: »Ko gledam h v oči", kvp.itet. 7. Hajdrih: »Hrcegovska« možki zbor. 8. Dvofak: „Hymna českeho rol' nietva", polni zbor s spremljevanjem klavirh Vstopnina 60 vin. za osebo. Posebnih vabjj se ni razpošiljalo. Prebitek je namenjen posebnemu Jcadu pevskega zbora. — Na 0yj " udeležbo uljudno vabi odbor Smrtna kosa. — v torek ob n. uri ,>'„ dolgi in mučni bolezni, v starosti 4G let, unJJ g. Ferdinand Perhavec, ravnatelj \m^ui uradov na višji sodniji v Trstu. Zemsko ostanka pokojnika so prepeljali v Sežano. V Trstu je umrla gospa Marija Ki men c, soproga znanega slov, trgovca «. ,\ koba Klemenca. Poroki, — V ponedeljek se poroči y Štu-rijah na Vipavskem gospod Josip Kroner c. kr. orožniški postajevodja, z gospodično Fani Bavčarjevo. Vse najbolje! P$U8ii grof ClllCe je dospel iz Carigrada v Gorico v Četrtek ter izstopil v hotelo »Siidbahn". Nadiojieda Karel Franc je bit v četrtek po- poludne v Gorici. Prišel je Iz Miramam, kjer biva že nekaj časa. Ogledal si je mesto, potem pa si je šel ogledat tudi železniški most pri Solkanu, Ra2plS8RI pribendl. ~ Ena izpraznjeni prebenda ustanovitve za plemenite gospe po-knežene grofije goriške in gradiSkc se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje vloge v šestih tednih podpisanemu deželnemu odboru. V ta namen naj dokažejo: 1) da imajo najmanje 18 let; 2) da so uboge; 3) vrsto njihovega plemeništva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšnje grofije; 4) da so lepega zadržanja; 5) stan in premoženje njihovih starišev, pa kake zasluge imajo oni n državo; 6) število sester, ali vživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, kako probendo ali drugo pomoč. ¦¦- Deželni odbor. Senlorjim Štirih evangeljskih občin: goriške, tržaške, ljubljanske in mariborske jo izvoljen po smrti seniorja Medicusa v Trstu mnogo čislani evangeljski župnik v Oorici. gospod S c h mi d t, znani raziskovalec zgodovioe reformacije in protireformacije po nnSi in sosedni deželi. Novi senior ostane na svojem mestu v Gorici. Onim, M hočejo ali morajo v semenih, i vi- llSlek. — »Omladina" piše v svoji 7. Štev. tek. m.: »Ni jih menda lepših počitnic kot so one po srečno dokončani maturi, ko se dijak prvikrat čuti neodvisnega, svobodnega od raznih šolskih predpisov in ukazov. Ta zavest mu slajša počitnice in ga odteguje od ediutj skrbi, ki jo po maturi • ima: kam sedaj ? Žali da si slovenski abiturijent še vedno ne more prosto in svobodno voliti svojega bodočega po-j klica, ker se mora velika večina ozirati mi svoje slabo gmotno stanje in velikokrat še oij želje svojih starišev. Kmečki oče je dal sfoi v "'olo le z namenom, da mu postane duh svojih otrok, ki sta ga spremenila k njegovemu počitku.13 ležal poleg svoje Žene, ki je umrla dve leti pred njim. Dva velika marmornata spomenika z njunimi imeni *<* bila ograjena z Železno balustrado in obsenčena od štiri!) cipre; Maksimilijan se je opri na eno izmed teh dreves ter viv ral svoj pogled nepremično na groba. Njegova bolest je bila velika. »Maksimilijan," mu pravi grof, »človek nima gledati ^ ampak tja gori." In pokaže mu z roko proti nebu. (Dalje pride.) frllcp „8ate" H. 82. i dne 13. oktobra (BOB. 0če mati, sestre, župnik silijo v semenišče in mu'v nasprotnem slučaju odrekajo vsako podporo, celo dostop v rojstno hišo. Ne pomislijo Ja sinovo prihodnjost, gledajo le na svoj dobiček. Sin se konečno uda, ne da bi dovolj premislil, da je s tem žrtvoval vso svojo prihodnjost, vse svoje ideale in načrte, ki jih je imel. Žrtvoval je svojim nepoučenim starišem več kakor morejo oni od njega zahtevati, več, kakor je sam smel žrtvovati. — Z ravno na-t sprotnimi lastnostmi, kakcfr'jih "žlntevajo;* vstopi v semenišče, kjer mu potem počasi ubijejo njegovo svobodno mišljenje, čuvstvo in voljo. Zunaj semeniških vrat mora pustiti/ kar mu je bilo preje najdražje: svoje prepričanje, svojo narodnost itd. Vstopi v brezna-rodno organizacijo, kjer ga prisil^o,_^la.. smej delati le takrat kot Slovenec, kadar je to njim v korist, če pa zahteva korist klerikalizma drugače, mora zatajiti svojo narodnost, da, celo iti proti svojemu lastnemu narodu v boj. jfaj to dobro premisli vsak,_ki je naroenjea v semenišče, in potem premotri samega sebe, če je njegov značaj tak, da se bo dal brez vsakega odpora vpogniti in vtakniti v dosmrtno ježo. Naj dobro premisli, da prestane biti, ko prestopi semenišna vrata, svoboden človek, da bo moral odslej misliti to, kar bodo drugi hoteli, čutiti to, kar bo drugim prav, in delati 0f kar bodo drugi narekovali. Nazore in ideale mu bodo odslej postavljali in določevali drugi. ('s bi pa hotel potem, ko je že prepozno, ko je že vezan do smrti, drugače delati, tedaj pa gorje njemu. Kogar značaj ni rojen za suženjstvo, za lakajstvo, naj ne gre v semenišče in če to stoinstokrat zahtevajo od njega stariši. Mesto lepe prihodnjosti se mu obeta vedna disharmonija, nezadovoljnost in največja nesreča. Odpovedati se svoji prihodnjost5« pa se pravi mrtev živeti. Onim pa, katerim je kle-rikalizem že na gimnaziji zasužnjil mišljenje in čuvstvovauje, so te besede odveč, "ker-pri njih je Že itak vse prepozno. — Eden, ki je le bil v sužnjosti, pa je iz nje pobegnil." SlOfenSkO gledllMe. — Opozarjamo na predstavo v „Trg, Domu" v Gorici, ki bo dne 21. t. m. Predstavljala se bo burka „ Nadzornik spalnih vozov". llMlzIClja lil ll|?— Poroča se nam: Dobri spovedniki niso nikdar trpeli, da bi šolska mladiua, ki opravlja prve svoje spovedi, pri tem čitala raz kak listek svoje »zločine" iz samega strahu, da ne bi katerega pozabila in tako nehote zamolčala, pač pa se rfe pripetilo, da je duhovni oče-franftiSkan upihnil svečico, kojo je prinesel ubogi „greanikH s sabo, ko je prišel v zgodnjem še mračnem jutru k spovedi na Kostanjevico ter jo prižgal pri spovednik ko je prišla vrata nu-nj, da bi mogel v temni spovednM Citati spovedniki predavanje o svoji grozni »pokvarjenosti" in ?hu-ijšji". Zdi se pa, da je — vsaj na tukajšnji «stlti — zavel v zadnjem času drag veter. T četrtek namreč je imela mladina, ki se šola m tej realki, vsakoletno skupne spoved pri-žetkom Šolskep lete. Radi kontrole, da vsi opravijo Bpeved, se je ukazala, da naj vsak odda spovedniku listek s svojim imenom. V prvem razredu — ne vem če tudi v kakem drugem, zlasti če tudi v sedmem — pa se je odredilo tudi, da naj vsakdo spiše svoje »zločine* na listek, in sicer v izvirniku in prepisu, naj odda en izvod spovedniku, raz drugi pa naj čita svojo „spoved". — Kakor se je vedno učilo, ima spoved namen, da se grešnik očisti z odkritosrčnim kesanjem stojih grehov, za kar mu da spovednik kot namestnik božji formalno odvezo. Po opravljeni spovedi pa nima spovednik več vedeti za spokorjenčeve grehe, temveč se ima celo potruditi, da nn-nje popolnoma pozabi, kar se mu pri množini in najbrže precejšnji stereo-tipnosti opravljenih spovedij menda tudi lahko posreči. Na tok. realki pa so menda drugega mnenja, ker hočej* ime$ črno na belem »grehe* dyakov, da jih ne pozabijo. Ne da H se sicer hotelo komu kaj očitati, tcda zloraba je pri gori opisanem načinu spovedova-pja vsekakor mogoča, in naravnost nesmiselno je, pričakovati morda od tega načina večje odkritosrčnosti pri mladini, ki bo tako prej zavedena, kaj pri spov^li zamolčati in vsled tega slabo opraviti svojo spoved. Vsekakor je dolžnost starišev in njihovih namestnikov, opreti se takemu »vzgajanju" k neodkritosrč-aosti, radi česar se jim priporoča pozornost v H smeli za prihodnjo šolsko spo*wri. «Si(wwito tnrtfBO tn podporno draitvo" v Go-**& je iznenadilo goriške Slovence v nedeljo ? koncertom v prostorih hotela „pri zlatem jelenu". Udeležba je dokazala, da uživa dru-StTo obilne simpatije v. tistih vrstah slovenja meščanstva, ki so zdravo, krepko jedro j>*M bodočnosti. Veliki in stekleni salon sta wla nabito polna; veranda in vrt sta bila tudi oobro zasedena, k« večer ni bil hladen. Društveni možki zbor šteje Mini. 40 Pevcev; nastopilo jih je nad 30 pod vodstvom 8; Kome i a. — Ta zbor je pel prav dobro Volaričev „Slovenski svet", Hudoverni-kovo flN a š o zvez d o* in Eisenhutovo {5.0i.a ljub a v* (oboje oktet), in na koncu Hlharjevo „Slovo" s spremljevanjem vojaškega orkestra. Zadnja pesem je bila še posebno impozanten zaključek pevskega sporeda. r~ genski kvartet je dokazal velik pogum s irochazkovo »Moravska narodna" inEi-senhutovo »Gorka.sudbina«. — Vojaška godba *?. Pppolnila spored večinoma s slovanskimi »Madbami, ~ Žrebanje na 34 dobitkov je bilo bil ° llvahno- — Končno omenjamo še, da je ™ tudi gmoten vspeh prav povoljen, ker je P* sto kronic čistega dobitka, Društvu moramo le častitati na vspehu tega prvega koncerta z lastnimi močmi. Naprej 1 »Edinost" in »Slovenec. — v v polemiki glede postopanja ožlindranega dr. Šusteršiča V odseku za volilno reformo piše „Edinost" z ozirom na razdelitve volilnih okrajev v Trstu med drugim tako-le: „ Slovenec" nas poživlja, naj se vendar jasneje izrazimo glede razkritij, ki baje konpromitujejo dr.a Šusteršiča. — O p^*^fflKH#rneariizlrost* ti, 1cM»Če, naj zopet povemo, kar smo že povedali. Nu, pa Če^že hoče, bodi jej povedano še enkrat: dr. Šu-steršič si je vtepel v glavo, d priklopi mestni okraj svetojakobski k okolici. Te svoje' nesrečne namere — sugeri-rane mu od sam Bo& ve koga — se je držal s tako trmo, da je trebalo skrajnega napora še v zadnji hip, da se je preprečila ta usodna določba. A kaj bi pomenjalo, če bi bila obveljala dr.a Šusteršičeva volja ?! Tržaški Slov enci bi bi li brž k o nez a v se čase oropani vsakega zastopstva!! To imamo mi dokumentarično dokazano in moremo dokumentarično dokazati. Kaki razlogi so vodili dr.a Šusteršiča ob tej trmi? Mi ne vemo, ali vr -h jih je več: ali se je v svoji: filepljenost. dal voditi od prazno nade, da bi se utegnila i/cimiti iz tega kaka korist za njegovo stranko, ali pa nima niti nnjmanje ideje o taktičnih razmerah v Trstu in njega okolici. Naj je resnično prvo ali drugo: vse-kako je kompromitujoče za moža, ki bi hotel biti voditelj skupnega slovenskega naroda! Če pa nobeno teh domnevanj ne odgovarja resnici, in Če je imel dr. Šusteršič svoje posebne, veljavne in za bodočnost Slovenstva v Trstu koristne razloge, potem je , Slovencu" kakor glasilu stranke, ki jo vodi dr. Šusteršič, v neizogibno dolžnost, da prijavi svetu te posebne in do danes slovenski javnosti nepoznane razloge, ki so govorili za priklopi j enje svetojakobskega okraja k tržaški okolici!! Dokler „ Slovenec" ne ustreže temu našemu pozivu, ostane dr. Šusteršičevo postopanje ob vprašanju razdelitve volilnih okrajev v Trstu — kompromitujoče zanj!" »Slovenec" pravi, da je vse, kar piše „Kd.1' — laž, ter da je razdelitev okrajev v Trstu predložil dr. Šusteršiču SpinČiČ, Mlnke — Oštlrke. — Če smejo kuhati redovniki šnops (Chartres, Benediktinec), ako varijo pivo (Panlaner Salvatorbrait), Če smejo imeti veliko oslarijo (avguštinci v Klosterneu-burgu), zakaj bi tudi nune ne smele imeti hotela? V Gorici imajo uršulinke šolo — v Ostende v provinciji NVesttiandern v Belgiji postavijo pa hotel; in sicer med Ostende in nasipom (Digue). Hotel bo imel 5 nadstropij; površja je K40 m*. Ker je Ostende jedno največjih kopališč, bo dajal hotel brez dvoma velike dohodke. — Za natakarice se oglasi baje nekaj iz Ostrogona izgnanih nun! SiR gl |« zapustil — Malo je vreden sin, ki zapusti svojega očeta. Tudi Če je oče neroden, obložen z grehi, oče je le oče, in Če je sin pravi sin, že najde besedo njemu v prilog. Toda on molči. Brani škofa, vlekel je nekega jezuita iz fridolinstva, nune v Ostro-gonu na Madjarskem pa so mu tako pretresle sramežljive možgane, da je šel za nje v boj z največjim ognjem — samo v obrambo svojega očeta, katerega se njegovi rojaki izpostavili zopet enkrat na ogled v javnosti, nima nikake besede. Čuden tak sin. Zapustil Je očeta, ki je bil pa vendar nobrekovan navščini je takoj kazen za petami! IZ Soft SO potegnili v Furlaniji nekega Do-menika Duka iz Škodovake. Ne ve se, ali je samomor ali je ponesrečil. Podivjana polemika. — V nMiru« čitamo: „Studi se nam že polemika s „Slovencemtt, kar so naši čitatelji že lahko na tem opazili, da smo v zadnjem času samo še najpotrebnejše odgovarjali. Drugače pa misli „ Slovenec", ki čimdalje bolj grize in bi menda rad, da bi se še par tožb vložilo zoper nj*ga. Pravo veselje mu napravlja boj zoper koroške Slovence. — »Slovanska zveza" je dala sama sebi zaupnico. Nam se to ne zdi nič posebnega, nič nepričakovanega, temveč nekaj, kar se samo ob sebi razume. „ Slovenec" je pa kar iz uma od veselja nad tem. Njemu je tedaj vse dokazano, kar si dokazati želi: dokazano mu je, da so slovenski poslanci vse storili, dokazano, da je vladna volilna geometrija za Slovence ideal razdelitve volilnih okrajev, dokazano pa tudi, da je ves odpor zoper to volilno geometrijo le »velikanski švindel, namenjen v to, ogoljufati slovensko ljudstvo za zaželjeno splošno in enako volilno pravicor". Sedaj je po „Slovencu" za vsakega trezno-mislečega človeka jasno, da sodba takih ljudi (ki zoper volilno geometrijo demonstrirajo) ne more imeti za stvar samo nobenega pomena, odnosno samo toliko, kakor sodba »Slovenskega Naroda" in njegovih žurnalističnih dojenčkov, ker vsakdo ve, da se baje listi namenoma le lažejo in obrekujejo in se skrbno izogibajo resnice. Sedaj so tudi: „kričači ob mejah razkrinkani", »razkrinkani so ljudski sovražniki in hinavci od prvega do zadnjega",-»razkrinkani pa so tudi vsi tisti pokrajinski elementi, ki so na dnu srca vedno simpatizp-vali z našo propalo kranjskoliberalno kliko, v javnosti pa hinavsko zatrjevali, da se ne vmešavajo v »kranjski prepir«"... „kako je to dobro, da je krinka padla! Sedaj se, hvala Bogu, poznamo. To se pravi, poznali smo st, že prej, toda ljudstvu in našim somišljenikom izven Kranjske ste pesek v oči metali, češ, da se ne vmešavate v »kranjski prepir« in da niste z zloglasnimi kranjskimi liberalci v ni-kaki zvezi. Sedaj pa ste vrgli krinko in ovčjo kožo proč in sedaj vas vsakdo pozna!« — ~ »»Zakoroške Slovence« vpijejo — »za kranjske liberalce* si pa mislijo," »Nevredne igre, ki so jo igrali gotovi ljudje, je konec. Sedaj vidimo v nagoti vse, liberalce — bodisi v sredini ali ob periferiji""itd. itd. To je zrcalo, v katerem naj se Ogledajo vsi tisti, ki so se drznili brez dovoljenja iz Ljubljane samostojno politično mislili, vsi tisti, ki so v obupu nad razmesarjenjem 120.000 Slovencev šli med narod in ga organizirali na odpor zoper najnevarnejšo nakano naših narodnih nasprotnikov, kar jih je doslej še slovenski. TTorotan videl, vsi tisti, ki so demonstrirali na neštetih shodih v prilog pametne in poštene razdelitve volilnih okrajev na Koroškem -- vsi so sami lopovi, propalice, intrigantje, katerim je pod dolgem trudu sedaj — »Slovenec" potegnil krinko raz obraz. Tako satansko zlobno, farizejsko hinavsko in hkrati brezmejno ošabno doslej še ni pisal noben slovenski list. Gospode, ki so za »Slo-venčevo" pisavo odgovorni, naj bo aram takega glasila. Naj bodo prepričani, da na ta način ne bomo prišli nikdar več skupaj in da se na ta način sploh izpodbijajo temelji, da bi stranka, ki tipi tako infamno pisavo svojega glasila, kedaj postala vseslovenska stranka. Naj torej tem Lampjjadam naprav^o že enkrat konec, če hočejo, da bomo še naprej ločili osebo enega pobesnelega žurualista od cele stranke in zlasti od ostale duhovščine. S pso-vanjem, terorizmom in obrekovanjem nas Korošcev ne boste nikdar dobili pod svoj podplat, to si zapomnite enkrat za vselej! Če ne verjamete, učila vas bodo dejstva!" Potrjen zakon. - Cesar je potrdil zakonski načrt, ki ga je vsprejel goriSkl deželni zbor. s katerim se zakon od 1. oktobra leta 1893. glede pobiranja pristojbine od psov v goriškem mestu deloma spremeni. %%\ vpraša Skotil — »Primorsk: List" pravi, da 1 až n j i v a »Soča" podtika nadškofu besede »Imate dober jezik, boste lahko delali," katere je izrekel nekoč proti nekemu kaplanu, in zahteva, naj »Soča" pove, kedaj in komu je rekel nadškof te besede. Mi že vemo, kdaj in komu; »Prim. list" naj le popraša nadškofa, saj mu brez dvoma pove! Povemo pa. da je onemu kaplanu ušlo, da je povedal, kaj mu je naročil nadškof. —.. »Prim. Ust" nam ne verjame, torej k nadškofu! Njemu bo menda verjel! Nova iznajdba. — Gospodu Rončelju, c. kr. oficijalu v Trstu, se je posrečilo izgotoviti nov aparat za. merjenje vode pri vodovodih. V kratkem se bo vršil poskus z aparatom v navzočnosti strokovnjakov. M VOjIŠtva na )UgU. ~- Poročajo, da se govori v vojaških krogih, da res pride v Ljubljano kOrno poveljstvo. Nadalje da pride v Ljubljano konjeništvo, novo ustanovljeni domobranski artilerijski polk in lovci, dočim bo sedaj v Ljubljani garnizujoči pešpolk št. 27 premeščen iz Ljubljana na Goriško. V Gorico pridejo lovci, čim odide od tam 2. bataiijon 5. domobranskega pešpolka. Na Goriško pride še več vojaštva. Prodaja godal in raznih glasbenih inštrumentov je v naši novi trgovini v »Trgovskem domu". Tu so gosli od priprostih do jako dobrih, že preiskušenih, kitare, mandoline, citre, harmonike, gramofoni »Odeon" itd. — Doslej ni prodajal takega blaga noben Slovenec. Eto, poslej je tudi ta del trgovine dobro preskrbljen v narodnih rokah. — Tu so na prodaj tudi: muzikalije, strune, posamični deli inštrumentov itd. — — Oglejte si velike in bogato obložene izložbe. Na ViplfSkl železnic! se je prepeljalo v mesecu avgustu 7800 oseb in 5800 ton. blaga; dohodkov je bilo 13.300 K. Na ilVlnrtl tr{| V GorlCO prlpeljajo živino, ne da bi si preskrbeli v to potrebni listek. Radi tega so na trgu v četrtek prijeli 10 prodajalcev goveje živine. Z blclkljem je padel v dečka Teodora Fi-laka neki mizarski pomočnik Andrej Bregant, in sicer na Tekališču Jos. Verdija. Deček k sreči ni nevarno poškodovan. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Ponočm širita v lekarnah. — v času od 13. do 31. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. . . Služkinja Htlent Ravnik Je izgubila na Travniku bankovec 10 K. Kdor ga je našel, naj ga odda na policiji. V hotelu »PRI ZLATEM JELENU" bode jutri velik koncert, pri katerem bo svirala vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 vin. — Gospodarske in trgovske vesti. Trgovski In obrtni sestanek se je vršil minolo soboto v gostilni pri nKranjcu" in je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeleženci so se razgovarjali neprisiljeno o stanovskih zadevah in so s paznostjo sledili gg. govornikom Medvedu, Kopaču in Kocjahčiču, kateri je v dtdj-Šem govtou pojasnil potrebo in pomen društva v sedanjem času hitrega razvoja in napredka. Zbor pevcev, sestoječ iz trgovčev in obrtnikov, je skrbel za prijetno zabavo. Udeleženci so se razšli z željo, da se taki sestanki prirede še večkrat. Goriško kmetijsko društvo bode imelo svoj občni zbor prih. četrtek dne 18. okt. t. 1. ob 10. uri predpoludne v dvorani »pri zlatem jelenu". . Dnevni red: 1) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2) Poročilo o društvenem delovanju v letu 1905-1906; 3) Dopolnilna volitev v osrednji odbor; 4) Volitev dveh pregledovalcev računov, 5) Pretresovanje in potrditev računov in bilance za leto 1905; G) Pretresovanje in potrditev proračuna za, 1.1907; 7) Morebitni predlogi v smislu § 14 društvenih pravil. Ant. JakonČič, Fran Kocjančič, predsednik. tajnik. Cene emajlotane posode se povišajo za io%. Sldit« ZOllRlaio! — Odkar je otvorjcna nova železnica, se razpečava potom eksporta vedno več zelenjave. Zelenjava se proda primerno prav dobro; sicer jo je res treba gojiti vstrajno in previdno, da je dobra, ali skupiček obilo poplača trn«!. Kdor ima za zelenjavo ugodno zemljo, naj se resno loti takega dela! IZVOZ Sldjl iz ČCŠke. — Ker je dala letina izredno veliko sadja na Češkem, se je razvil letos jako živahen izvoz sadja v Nemčijo, zlasti v Berolin. Meseca septembra se je izvozilo 53000 me. Poljedelska Izložbe t Srbiji. — v Varvarinu bo drugi mesec razstava govedij, ovac, svinj, sadja in drugih pridelkov. Izložba pokaže delovanje in napredovanje kmetijstva v Srbiji. nS!ov. trgovsko društvo" v Celju je sprejelo na občnem /boru 7. t. m. popravljeua pravila. Izvoljen je odbor, le volitev predsednika se je preložila do prihodnjega občnega zbora. TrgOVSkI koledar 1907. — Izšel je lepo sestavljen praktični koledarček, katerega je izdalo slov. trgovsko društvo „Merknra v Ljubljani. Naroča se pri tem društvu. Stane 1 K, po pošti 10 v več. Ni DlIDlJU so otvorili razstavo ječmena. Deželne nakiidc m pivo na Štajerskem. — Štajerski deželni odbor ima že izdelan načrt, po katerem se zvišajo deželne naklade na pivo. TelefOR II Carskem. - Trgovinski minister Košut predloži poslanski zbornici načrt, po katerem bo telefon na Ogrskem za polovico cenejši. VIII. mdMrodRl kmetijsko-enspodarskl kongres se bt» ršil na Dunsjn prihodnje leto v mesecu maju. — „P«rotfllnar". — Kakor znano, izhaja v Tržiču na Kranjskem mesečnik za umno pe-rotninarstvo ter za umno rejo vseh malih domačih živali. List je prav dober. Namerava se ustanoviti društvo perotninarjev inrejcevvseh malih domačih živali. Glavni namen društvu, katero bode imelo ime: „1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču" je, delovati na to, da se reja vseh malih domačih živali po moči povzdigne in vpelje po vseh slovenskih deželah in pokrajinah; ustanavljati podružnice in društvene postaje za čistokrvno perotnino in .plemenjake malih domaČih živali; prirejevatishode, predavanja, poučne izlete itd. po vseh slovenskih krajih; napravljati razstave in obiskovati tuje razstave v svrho poduka; urediti si društveno knjižnico kakor tudi svoje lastno glasilo; uporabljati skupne društvene objave za prodajo in nakup vseli za rejo potrebnih predmetov. Tr|OVllSkl HlUZej V TrStll — Ministerstvo za trgovino je odobrilo pravila trgovinskega muzeja v Trstu" (Museo commerciale di Trieste). Zavod bo v kratkem otvorjen; za Trst vele-važna institucija. Polti iz Tokija v Lendon v 17 dneh. - »Dailv Telegrahu" poročajo iz Tokija, da se Japonska pogaja z Rusijo za poštno zvezo preko luske države, vsled česar bi pošta iz Tokija dospela v London v 17 dneh. Gene usnju sa zdateo viša. — Pred nekaj meseci se je podražilo usnje za 15°/°, sedaj zopet 15%, in ni upanja, da bi se zopet znižalo, ampak nasprotno; radi tega so primorani čevljarji in sedlarji svoje izdelke primerno podražiti. Socijalne uesti. Čevljarji I Pragi so priredili shod, na katerem so se Cule pritožbe, da je poskočila cena usnju za 50 do 100%. Zakrivil je to kartel velekapitalistov. Sklenili so pristopiti k čevljarski sirovinski zadrugi ter podražiti črevlje. Štrajk je izbuknil na Grškem med železniškimi uslužbenci. Vsi so stopili v štrajk, in železniški promet je bil docela ustavljen. Običajna pogajanja tudi tu niso vstvarila tal, da bi bil onemogočen nov štrajk. Kongres krčearjOV se je vršil te dni v Budimpešti. Glavni namen je bil odreditev pravil gledij točenja in nekaterih krčmarskih pravic. Poitnl uradniki v Trstu bodo jutri zborovali v dvorani glasb, liceja „Tartin\ Na dnevnem redu bo: avtomatično napredovanje v v^je plačilne razrede, 35 let službe, disciplinarno postopanje, dopusti, nedeljski počitek. „ Socljalno-demokratlCna stranka v Italiji je razcepljena v štiri različne struje, kar se je po- kazalo na sedanjem kongresu v Rimu. V stranki so štiri struje, to so: sindikalisti, reformisti, intransigentui ter integralisti. Za integralistično strujo je na kongresu govoril Enrico Ferri, za reformiste Filip Turati, za sindikaliste Enrico Leone, a za intrasigente Gvidon Po-drecea. - - Iz govora Tnratija posnemamo, kar je on rekel glede splošnega štrajka. Dejal je, da je splošni štrajk postavljen v kot mej ne več rabljivo orodje. — Enrico Leone, siiidi--kalist, je dejal, da se v isti stranki sami, ki je nastala, da bi podpirala stanovsko borbo, že sedaj bije istotaka stanovska borba. — Podrecca pa, ki je govoril za intransigentno strujo, je dejal, da je lahko socialističnim zastopnikom in poslancem opravljati posel govornikov, ko imajo polne trebuhe, ne da bi niti od daleč razumeli problem vsakdanjega kruha. Dejal je, da potem ni čuda, Če sindikalisti hočejo odlašati z nastopom in čakati v to ugodneje bodočnosti.--------Ferri, za inte- - graUstično strujo, je pa rekel, da treba stre-miti za postopnimi pridobitvami. — Vsaka teh štirih struj je bila predložila kongresu svojo resolucijo, a reformisti so umaknili svojo resolucijo zadnji hip. Sprejeta je bila resolucija integralistov s 26.947 glasovi, proti 5278, ki jih je dobila resolucija sindikalistov, oziroma 1101, ki so jih dobili intransigenti. Pekovski pomočniki v Budimpešti, katerih je okoli 2500, so pričeli štrajkati, ker se gospodarji niso udnli njihovim zahtevam. Razgled po suetu. V državnem Zboru je predložil finančni minister državni proračun za leto 1907., ki izkazuje prebitka 1,692.730 K. Za Slovence je poskrbljeno prav po mačehovsko. Za Go-riško-Gradiščansko navadni prispevki za ceste. —• Zbornica je razpravljala potem o nujnem predlogu glede" reduciranja sladkornega davka. Odsek za volilno reformo je odklonil predlog posl. Choca, da se reasumira debata o številu mandatov za Češko: za predlog je glasovalo sedem poslancev. Na to je odsek pričel podrobno debato o razdelitvi volilnih okrožij za Češko. Govorili so posl. dr. Kramat, dr. Per-gelt, dr. Herold in Zazvorka. Unela se je daljša debata o predlogih posl. Pergelta glede nemških manjšin na Češkem ter o predlogu posl. Cingra, po katerem naj se volilna okrožja deželnih občin Češke osnujejo kakor celi sodnijski okraji po izločitvi občin, uvrščenih v mestna volilna okrožja. Odsek za volilno reformo je dovršil debato o razdelitvi volilnih okrožij na Češkem. V debato je nekolikokrat posegel tudi minister za notranje stvari, baron Bienerth. Na glasovanju je bil najprej s 24 proti 19 glasom odklonjen predlog posl.. Cipera glede omejitve po sodnijskih okrajih. Na to sta bila odklonjena predloga poslanca Pergelta glede pod-delitve po občinah in vaseh z 21 proti 20 glasom in glede narodnega katastriranja s 23 proti !9 glasom. Predlog posl. Kramafa glede odpisa Budjejevic iz pretežne čeških volilnih okrajev je bil odklonjen z 31 proti 13 glasom. Na to se je glasovalo o razdelitvi volilnih okrožij za pretežno nemške volilne okraje 55 na številu. Ta razdelitev volilnih okrajev z od Nemcev predlaganimi spreminjevalnimi predlogi je bila vsprejeta. Avstrija za prusko politiko ob Mrijl. — Reški „Novi list" prinaša tudi vest, da postavi vlada novo poslopje v Pulju za nemško Šolo. Potem pa pravi: „Po teh poročilih mora biti vsakemu jasno, kolike koristi bi bilo spora-zumljenje slovanskega in romanskega elementa na obalih jadranskega morja. »Drang" prihaja bližje in bližje, in kadar se ugnezdi, meče z rodne grude domače sinove. Pangermansko napredovanje je v polnem toku. Sedaj je prišla vrsta na zapadno stran. Težko vzdržujejo Hrvati svoje šole. Težko se borijo proti prisilnemu poitalijančevanju, sedaj pa se tudi najjasneje vidi, kaj ima za posledico antago-nizem med Hrvati in Italijani. Vidi se, komu v prilog so bili napadi na Hrvate na Reki in v Zadru. Ko se slovanski in romanski element borita, ter se hoče zatreti Hrvate in Slovence v Istri, eto, v tem času nastajajo nemške šole v naši sredi. Branimo Ii mi sebe? Ne, sebe ubijamo, Nemcem pa pripravljamo pota." V mestni šoli v ulici Kandler v Trstu se je dogodilo te dni, da je učitelj v III. razredu izpraševal učence, kako da govore doma: slovenski ali laski. Velel je, naj oni, ki doma govore slovenr\\, izstopijo iz klopij. In čujte: v klopeh je obsedela le— manjšina, a še mej temi, ki so ostali v klopeh, je bil mar-sikak strahopeten Slovenec. Potem pa je g. učitelj izustil nekaj jako pametnega! Meneč, da so mestne šole za Lahe, je grajal otroke slovenskih starišev, zakaj da ne zahajajo v okoličanske šole 1! Jed-nega učencev je naravnost apostrofiral, zakaj da ne zahaja v šolo pri sv. Ivanu V! To je pač škandal, da se ne da Slovencem šole v Prebivalstvo Trsta In okolice. — Po računih mestnega statističnega urada šteje sedaj Trst z okolico 198.525 prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju dne 31. decembra 1900. je bilo 178.127 prebivalcev. Slovensko gledališče v Trst«. -- Dramatično drnštvo v Trstu otvori letošnjo sezono 21. t. m. z igro „Kinematogrof». Skrbelo bo, da bodo predstave vsaki teden. V pOVZdlBO prometa. - Železniško ministerstvo je sklicalo zastopnike deželnih zvez za tujski promet v sejo, ki je bila 11. t. m. Deželno zvezo za Kranjsko je zastopal njen tajnik. — Roparski Itapad. — Uro in verižico ter 10 kron denarja je s silo vzel neki Anton S. težaku S. Genarriju v Trstu. Roparja so zaprli. Klanje t Maeedoniji. - Velika grška četa je napadla neko bolgarsko vas ter poklala vse prebivalce. Skoraj vsem moškim, ne izvzemši starčkov in dečkov, so prerezali vratove. Vseh poklanih je okoli 200. Pnelefniiki večer slov. akad. društva Slovenije IiaDuMjU se bo vršil drevi v restavraciji „Zum grunen Tor" VIII., Lerchenfelderstrasse 14. MadJarsU jezik obliiatet predmet na srednjih šolskih zavodib i Basni in Hercegovini. — Sarajevski »Hrvatski Dnevnik'' javlja, da je skupni minister za finance baron Burian odredil, da se na srednjih šolskih zavodih uvede madjarski jezik kakor obvezen^ Dijaki lahko izbirajo, selihočejo učiti nemščine ali mMjafščitie. Ob rakvl matere sta se zastrupili v Pečki pri Aradu njeni hčeri, stari 24, oziroma 22 let. Družina se zove 'forma. Sedaj čujejo strogo še ostale sestre, da se tudi te ne usmrte. RBSJjl. — Kongres kadetov je sprejel resolucijo, ki proglaša pasivni odpor za nemogoč. — V Lodzn je izbruhnil generalni štrajk. Tovarne so zaprte. Na parniku „Ana" so Hunguzi, kakor poročajo iz Vladi-vostoka, napadli kapitana in častnike ter pobrali 7000 rubijev. — Nemški listi poročajo, da so revolucijonarci v Rusiji bili pripravljeni organizovati oboroženo vstajo, ako plača Japonska stroške za to. — Volilna borba na Ruskem začne 14. nov.; od takrat naprej bodo dovoljeni volilni shodi. Ker je šli hči v samostan, se je obesil v Italiji 63 letni Afig. Paoli. Udal se je žalosti, da ga je zapustila, in posledica je bila samomor. Vprašanje slovenske ljudske šole v Gropadi pri Trstu. — Trideset let je minolo, odkar so Gropajci uložili prvo prošnjo za ustanovitev šole. Zadnjo pa pred kakimi dvanajst i m i leti, a danes, v mesecu oktobru leta 1906. po Kristu — čakajo še na rešitev te prošnje. Vseh vlog skupaj so napravili že 18, a poti neštevilo na občinske in državne urade! St?ar se je motala in se slednjič tako zamotala, da ne morejo izvedeti niti tega, v kakem stanju se nahaja to vprašanje, ker neki gospod na namestništvu nima nikdar akta, ko bi trebalo kaj pojasniti, in je ljudij,ki m>!iijo, da ga je prav temljito - založil. Kar pa dela to šolsko afero še posebno interesantno — da ne rečemo; gnusno — je dejstvo, daje mestni zastop sam že pred leti vzel ustano.vitev te Šole v proračun in jo torej priznal kakor potrebno. V sredo je zopet šla deputacija Gropajcev na namestništvo. Deputacijo je vo-vil g. dr. RybaL, ki je g. namestniku podrobno razložil to šolsko vprašanje, a g. namestnik se je vidno čudil, kako da je ob takih razmerah in dejstvih to vprašanje še vedno Židovskf mandati i Galiciji. — „Poin. Corre- spondenz" poroča, da so židovski poslanci iz Galicije imeli s predsedništvem poljskega kluba razgovor glede židovskih mandatov v Galiciji. Tekom razgovora so se sporazumeli, da bodo v šestih volilnih okrajih imeii. Židje pretežno večino, vsled česar ni izključena izključena izvolitev več židovskih poslancev iz Galicije. Šole v Bosni in Hercegovini — pa na Bolgarskem. — Bolgarsko ter Bosna in Hercf jovina so bile nekako v istem času rešene izpod turškega jarma. Pravijo, da se napredek dežele najlepše in najložjs opaža in ocenjuje po Številu ljudskih šel. Če je tako, je zanimivo vedeti tudi to: Solgarska je od svoje osvoboditve do dan^ postavila 4700 šol, Bosna in Hercegovina pa 450! Na Bolgarskem pride ena šola na 862 prebiv»lcev, v Bosni in Hercegovini pa šele na 7000 prebivalcev. Se ve da se v Bosni in Hercegovini tro3i le malo za šolstvo, zato pa vidiš na Bolgarskem tem večji napredek v narodu. Španski pravosodni minister proti nuncljaturi v Madridu. — Madridski listi poročajo, daje pravosodni minister zahteval, naj se osebje tamkajšnje papežke nuncijature nadomesti z dru-dimi dostojanstveniki. Ta zahteva je v zvezi z vprašanjem škofovskega pastirskega pisma. V Valenciji traja še vedno razburjenost proti ta-moSnjemu nadškofu. Prebivalstvo zahteva, ^ se ga odstrani. DM — VOjak. — Poročali smo o katoliškem duhovniku Delarue, ki jo je bil popihal iz Francoske s svojo ljubico v Bruselj Ko se je naveličal v Bruslju vsega, se je vin ji na Francosko, kjer je pisal svoje »spomine« Ker Delarue" ni več duhovnik — mora k vojakom, in sicer na 2 leti; vojaška oblast ga je že poklicala pod orožje. Korupcija madžarskega časopisja. — v seji poslanske zbornice je v Budimpešti interpe-liral posl. Szemere, da državne železnice in vsa ministrstva podpirajo časopisje s pavšali-jami. Ministerslu predsednik dr. Wekerle je odgovoril: „Glede časopisja vladajo pri nag res nezdržljive razmere. Velikanske in neznosne žrtve obremenjujejo državo, še večje žrtve pa morajo prinašati-jiaše javne napravp naši finančni zavodi in vsa večja podjetja tako da imamo opraviti z drugim davčnim zistemom, ki niti zasebnikom več ne prizanaša. Razmere so res neznosne m se morajo ozdra viti." Nadalje je rekel, da noče ozdraviti diskretnih izdatkov prejšnje vlade. Sedanja vlada podpira le časopisje tam, kjer je to potrobno, da se preprečijo narodnostne agitacije, in ' zbornica je taki korupciji glasno pritrjevalo. Zakon proti samostanom v Španiji. - španska vlada ima izdelan novi zakon, ki zajezi razširjenje samostanskega življa. Za ustanovitev novih samostanov bo treba dovoljenja obeh španskih zbornic. Mladoletnih se ne smej sprejemati v samostane. Država bo podpirala menihe in nune, ki se odrečejo svoji obljubi in samostanskemu življenju. Nepostavno ustanovljene redove vlada razpusti. Redovnikom, ki niso usposobljeni na vseučilišču, se odvzame pravica poučevanja. Vsi tuji redovi sa razpuste, Samostansko premoženje se omeji le nu potrebno mero. Samostani, ki se bavijo s trgovino, bodo morali plačati davke, vsi redovi pa morajo plačati pristojbino za vpisanje. Anton Potatzky v Gorici. Ha uredi RaStelJa 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovtliče nlriherikega Ii drobnega blag« ter tkailif preje la iltlj. POTREBŠČINE ia pStftfR(ee, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSe in Sovtjarje. Srotiujlce. — Rožiii venet. — Masno knjižice. lišna obuvala za irse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave ia detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, f 35-8 „Goriika ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 79. RaCun postni hranilnice it-,v. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloge obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/, #, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5Vf#. Stanja 31. dec. 1905.: Zadružnik v 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilno vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328- jutri v nedeljo bode v hotelu ,Pri zlatem jelenu" 1 velik KONCERT Suira uojaška godba. ]$\& ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Pn7f r! Sam0 rfoml»lJ<>v »n Stvria-vrelec lOtVl . Rta postavno zavarovana kisla studenca! Vse dru^e izdelke, kateri ne nosijo hiismU« ,,TempUev"-vn'lec ali „Styria"-vrelec tfr ^ nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, aij so m* sprejema. ©skrbništvo Rogaških vrelcev. Sprejme se pdp U G 6 H C a za trgovino z jestvinami. ¦------- Ponudbe na naslov: Josip Mermolja, trgovec v Mirim. IH^O C< k* gosflttnlfiko AK3C43 OU koncesijo V Gorici ali v okolici s primerno hišo, oziroma lepim -posestvom. '...,' • • Naslov daje naše_ upravniStvo. "-OJOJ Prostor pripraven za trgovino, skladišče ali boljšo delavnico, obširen in zračen se odda v najem s !. nov. t 1. Oglasiti se je pri Jos. Rovanu na Stolnem trgu 9. Božidar Božič pek In sladčlčsr Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. [|osip Trampuš kamnoseški mojster, Gorica, mirodvorska ulica št. 43. Priporoča slavnemu ob-Sinstvu. za bližujodi se vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov po jako znižanih cenah od 10 kron naprej. Sprejema in izdeluje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. —-Postrežba točna. [fyrava in komisijska zaloga dvokoles ftffenrad z dveletnim in%i z enoletnim jamstvom pri Batjelu ' Gorici, Via Duimo štev. 3- RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. daljo — vsled pridobljene koncesijo od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne Inli m fe* šš m in gonilnih naprav, kakor tudi vb* poplavila spadajoča t to Btroko. Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdiah to stroke (Schii-ekert, Slemen« A Halke) prlftakojeU da, se bode tlimo obttnitv© ramo tako zaupno obračalo na podpiaanca kakor doslej ter xagot»vljaU solidno in ceno iz-vrfiite? Tgakega naročili spadajoSega t naSo stroko. Snrejemata eenj. naročila ter dajala rasna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik & k Hilgel Mehanična delavnica, Vpeljava plin«, vod« In električne iu6L V6*rW,uv*Watet,a HR1ST0FLE blizu iroi)B h potodji vsih vrst Prftaano teiko posnbrmjent najlepše forma. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni iidelkt Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni bdeDd u hotele, restavracije in karam«, kakor tudi pensijone, gospo- ¦«— dmjatvo itd. -t O. kr. droral salotnlkl Gbiistofie & C.i! - Dunaj L Opernring 5 (Heinrichshof). — HaatroTan oenik na tahtevanje. — V vaeh meotih zastopano po prekupcth. i IiTiniOBti imajo nali izdelki >¦—lirota\ im% Ohrlatofla. Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno,s steklom, 25 kr. je provzro&ila velikanska kupfiija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivalo po deželi nakup teh neverjetno ceuih rečij, sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 2o kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. — Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auer "-.......'......" L Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.) Zdravnik dr. E. Dereani je odpotoval in ne ordinira cd 7. do 21. oktobra t. L Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRASCIK v Gorici na Komu v (lastni hrti) ^Suje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance --------- in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina in llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah. I "poroča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja^ solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah. -*• Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je feazajiv. Jed i no pristen je THiERRY-Jev balzam z znamko zelena nuna, RaJsUreJe !n ncprckosljivo sredstvo proti motenju Srobave, ŽelodCmm krčem, koliki, Untarju, prsnim oleznim, influanci itd. itd. Cena: 12 uialili aH e dvoj« natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov. ramaSkom E. 5 poštnine prosto. TlLIERRY-jevo Centifolijno mazilo mano kot neprekosljivo sredstvo proti satttarelim ranam, vnetjem, poškodbam, otekliuam vseh vrst. Cena: 9 lončka K 3'60 poštnino prosto se razpošilja proti povzetja ali predplačilu zneska.. Lekarnar A. iUIERRf v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. BroSura s tisočerimi originalnimi zahvalami jo na razpolago zastonj in poStnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in mrodjmieaa, Heonebergova svila kŽ^S od m. kr. do gld. 11-35 meter za bluzo in obleke. F-anko in c a r i n e prosto na dom. liogata vzorna zbirka z obratno poŠto. T0WI» svile Henneberg v Mu. tfl h§5* k$ \ »*^& Je dobi', vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za sa- *8* L^v mostojno eksistenco kapital, katerega so stariši za ta slučaj ^ v ^jjr zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo *$V^^ nemanjši meri izkazati svojim otrokom. ji^m Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes ^|2P** v nobeni rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življenska polica. ^P »Prva češka splošna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Pragi, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racijo-nalni in ob jedaent kar najceneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok ^a vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilepi starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se niemu zavarovani kapital, in on ga zamore porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plafic-vanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplaCa ves zavarovani kapital v polnem zneska. Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilno po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij in vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 9 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „PRVA ČBŠKA" niti v tem slaCaJu zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dnrj rodbini popolno zavarovano svoto v zneskn 10.000 K. „PHVA cEŽKa" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplaCane premije stalno po 3%, za glavnice v slučaju vojaško službe in višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema -------- zastopalk za Goriško --------; Josip Rovan komls. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št 0. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni f rg M. 9 (piaiza Oaoma) priporoča svojo zalop šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. T Šivalno stroje In poprava .jamčiva od 5-10 let. ^ Mizarska zadruga *¦¦ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojovniin obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov -—_¦ ter sprejema v delo vsa veSja stavbena dela......-------— Podružnica v Trstu Via dl Plasza vaceitla 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno, Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU JB liker Godim MmlTlMvVek&^h ****** 6°d,n*' lokmrn* »*"• ¦¦•ooaa dalla Saluto' PH Sv. Jakobu; Josip Godin«, ...........¦" " ¦- •*¦* *l,u"u«« * »*•' I« Trite m at rasdoiilja min) nego i ttaklenice proti povzetju ill n»pr«j poil.nlm sneikom E V- prosto poitaine. l easarskimf tmooafafld „KA1SER WILHELM ft", JKRONPRINZ WILHELM* ^^ta JKAISER VVILHELM