Angelos Baš K izvoru pleteninaste ornamentike Med glavne veje predromanske umetnosti sodi tako imenovana pleteninasta plastika, kamnoseška dekorativna zvrst, ki pomeni na pod­ ročjih s starokrščanskimi ali antičnimi izročili »največji odklon od humanističnega ideala likovne umetnosti v abstraktno spiritualistično smer«.1 To so linearno-geometrični ornamenti, v katerih se prepletajo tridelni vzporedni trakovi, ki so plitvo in ploščnato vklesani v kamen ali marmor in ki prekrivajo razno cerkveno opravo tako, da so ploskve okrašene v »nasprotju vglobljenega ozadja in reliefno dvignjenih delov predmetov, ki segajo povsod do iste ravni«.2 Po svojem izvoru pomenijo zgodnjesrednjeveške pleteninaste skulp­ ture v znanosti dokaj oporečno vprašanje z obilno zadevno literaturo.* R. Cattaneo je menil, da je italijanska pleteninasta plastika delo tjakaj doseljenih vzhodnih, bizantinskih kamnosekov,4 M. G. Zimmer­ mann in E. A. Stückelberg pa sta, ne da bi poznala celotno tedanjo razprostranjenost pleteninaste ornamentike, zagovarjala podmeno o nje­ nem langobardskem izvoru.5 Tej tezi so nasprotovali H. Gabelentz, ki je.trdil, da je mogoče vse motive pletenic dokazati v antični umetnosti,' A. Riegl, ki mu je bila pleteninasta plastična dekoracija sredozemski stilni proizvod,7 E. Bertaux, ki se je pridružil R. Cattaneovemu mišljenju,8 J. Hampel, ki je štel pleteninaste krasilno umetnost za prevzeto iz antične plastike in mozaikov,* ter G. Rivoira, ki je branil domnevo o italskem kamnoseškem izhodišču pleteninastih skulptur.10 Z M. G. Zim- mermannom in E. A. Stückelbergom je soglašal A. Haupt." Drugačna naziranja sta utemeljevala R. Lasteyrie, ki se mu je dozdevalo, da se je razvil ta slog na ozemljih Francije in severne Italije, in to do viška 1 Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice. Slovenska akademija zna­ nosti in umetnosti^ filoz.-filol.-hist. razred, Razprave 2 (1944), str. 348. 2 Karaman L., Iz kolijevke hrvatske prošlosti (Zagreb 1930), str. 73. — Isti, Starohrvatska umjetnost. Časopis za hrvatsku poviest 1 (1943), str. 64 d. * Tukaj navedeni pregled'morda Tli popoln, vsebuje pa vsa važna dela in bistveno ne potrebuje dodatkov. , 4 Cattaneo R., L'architettura in Italia dal sec. VI al mille circa (Venezia 1888). 5 Zimmérmann M. G., Die Spuren der Langobarden in der italienischen Plastik des ersten Jahrtausends. Referat na umetnostnozgodovinskem kon­ gresu v Kölnu 1894, objavljen v Nürnbergu 1895. — Isti, Oberitalienische Plastik im frühen und hohen Mittelalter (Leipzig 1897). — Stückelberg E. A., Langobardische Plastik (Zürich 1896). 6 Gabelentz H., Mittelalterliche Plastik in Venedig (Leipzig 1903). 7 Riegl A.( Pferdeschmuck aus Westungarn. Jahrbuch der Zentralkom­ mission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale NF 1 (1903), str. 277. 8 Bertaux E., L'art dans l'Italie méridionale I (Paris 1904). * Hampel J., Alterthümer des ' frühen Mittelalters in Ungarn I (Braun­ schweig 1905), str. 672 sl. 10 Rivoira G., Le origini della architettura lombarda (Roma 1908). 11 Haupt A., Die älteste Kunst, insbesondere die Baukunst der Germanen (Leipzig 1909), str. 61, 161 si. \ 119 v karolinški dobi,12 ter A. Kingsley Porter, po katerem bi bili v plete- ninasti umetnosti vidni irski vplivi, ki naj bi jih posredovali Evropi irski menihi." G.. Dehio je posredno-pritrdil-H. Gabelentžu,14 ' M. Vasic je sodil, da naj bi bili Franki odločilni činitelj pri ustvarjanju in širjenju te krasilne motivike,15 E. H. Zimmermann sé je strinjal z R. Cattaneom,1" F. Adama van Scheltemâ je domneval v tej kulturi temeljne misli staro- germanske živalske ornamentike,17 G. Vitzthum se je ujemal z G. Rivoiro, in je zanikal pletehinasti ornamentiki vsakršno etnično obarvanost,18 J. Strzygowski pa je pisal, da so Hrvati v Dalmaciji, Langobardi pa v Italiji prenesli, neodvisno drug od drugih, v kamen iste krasilne motive, ki naj bi jih bili poznali v severni pradomovini še z lesa.19 Največ se je ukvarjal s tem vprašanjem L. Karaman, ki je ugotovil, da so se oblikovale pleteninaste skulpture na italijanskih tleh v 8. stoletju, kot »plod sploš­ nih razmer plastične umetnosti v tem času in posebnih razmer ob­ močij«, kjer se pojavljajo, ter da so obenem prvi umetnostni odsev tamkajšnjih razdobij izza barbarskih vdorov. »Po svoji končni obliki je pleteninasta ornamentika daleč od antike in klasičnosti, bližja pa je ornamentalnemu okusu in tradicijam novih ljudstev ter bornim' možnostim za umetnostno delo« v takratni Evropi.*0 I. Cankar uvršča pleteninasti okras v zgodrijesrednjeveško umetnost, ki jó opredeljuje' kot »logično 'stilno nadaljevanje starokršćanske dobe, čeprav morda 12 Lasteyrie R., Architecture religieuse " en France à l'époque romane (Paris 1912), str. 214. 15 Porter A. Kingsley, Lombard Architecture (New Haven 1917). — Dela v op. 4, 5, 6, 8, 10 in 13 poznam po drugi literaturi; v Ljubljani niso dosegljiva. 14 Dehio G., Geschichte der deutschen " Kunst I (Berlin-Leipzig 1919), • str. 32 si. 15 Vasić M., Arhitektura i skulptura u Dalmaciji od početka 9. do početka 15. veka (Beograd 1922), str. 92. 16 Riegl A. - Zimmermann E. H., Die spätrömische Kunstindustrie nach Fun­ den in Österreich-Ungarn,' Kunstgewerbe des frühen Mittelalters (Wien 1923), str. 31. • 17 Scheltema F. Adama van, Die altnordische Kunst (Berlin 1923), str. 190 si. — Isti, Die Kunst unserer Vorzeit (Leipzig 1936), str. 179. 18 Vitzthum G.-Vollbach W. F., Die Malerei und Plastik des Mittelalters in Italien, Handbuch der Kunstwissenschaft (Wildpark-Potsdam 1924), str. 64 si. 19 Strzygovski J., Der Balkan im Lichte der Forschung über bildende Kunst. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 49 (1926/1927), str. 8, 18, 20 d. — Isti, Altslawische Kunst (Augsburg 1929), str. 178 si. 20 Karaman L., Crkvica sv. Mihajla kod Stona. Vjesnik Hrvatskoga arheo­ loškoga društva NS 15 (1928), str. 85 si. —Isti, Spomenici u Dalmaciji u doba1 hrvatske narodne dinastije. Šišićev zbornik (Zagreb 1929), str. 181 d. — Isti, Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 73 si. — Isti, Notes sur l'art byzantin et les Slaves catholiques de Dalmatie, I B, Le décor à entrelacs de l'art dalmate de haut moyen âge est — il byzantin? Recueil Uspenski (Paris 1932), str. 338 si. —• Isti, O spomenicima 7. i 8. stoljeća u Dalmaciji i o pokrštenju Hrvata. Vjesnik Hrvatskoga arheološkega društva NS 22/23 (1941/1942), str. 77 si. — Isti, Staro­ hrvatska umjetnost v Bosni i Hercegovini. Poviest Bosne i Hercegovine 1 (1942), str. 617 si. — Isti, Starohrvatska umjetnost, str. 71 si. — Isti Nova djela 0 pleternoj ornamentici. Časopis za Hrvatsku povjest 1 (1943), str. 133 si. — Isti, Problemi umjetnosti i ranog srednjega vdeka. Časopis za hrvatsku poviest 1 (1943), str. 264 si. 120 obogateno z miselnostjo novih narodov«.21 S tem se sklada A. Haseloff, ki odreka pleteninasti krasilni plastiki germanski značaj in je nima za delo »po formalnem udejstvovanju težečega langobardskega umet­ nostnega hotenja«, marveč za »obliko, v kateri so se znali zgornje- italijanski kamnoseki podrediti veliki umetnostni struji, ki je tedaj zajela Evropo«.22 Ponovni zagovorniki langobardskega izvora pletenic so J. Baum,23 H. Picton,24 F. Behn25 in E. Schaffran,26 medtem ko R. Kautzsch, takisto ponovno, trdi, da najdemo vse motive pleteninaste plastike že v antiki.27 Nova je W. Holmqvistova hipoteza: »langobardske« pleteninaste skulpture naj bi izvirale kot irska in germanska plete- ninasta ornamentika iz koptske umetnosti; posrednik naj bi bila Raven­ na: na mozaikih v palači Teoderika in v cerkvi S. Vitale vidimo motive izrazito koptskega značaja, ki naj bi dve stoletji pozneje vplivali na izdelavo takratnega pleteninastega okrasja.28 Zadnje doneske k obrav­ navi o izvoru pletenic so prispevali W. A. Jenny, rekoč, da postaja langobardska umetnost v letih 630—700 vedno manj germanska, v 8. stoletju, do 774, pa da se.stopi z italijansko,2' K. Ginhart, ki jih' dokazuje kot karolinško državno ljudsko umetnost, kar naj bi potrjeval obseg karolinške države ter z njim sovpadajoča njihova nahajališča in časovni okvir,30 ter F. Stele, ki je ta izvajanja dopolnil s tem, da je opomnil na italijansko razvojno izhodišče te umetne obrti.31 Teze o prostoru, kjer naj bi vznikla pleteninasta plastična dekoracija, in o njenih etničnih nosilcih so torej med seboj kaj oddaljene. To ima svoj glavni materialno-metodološki razlog v regionalno, časovno in tehnično izredno obsežnem gradivu te ornamentarne zvrsti. Tem skulp- turam moremo slediti po vsej karolinški državi razen njenih severnih in severovzhodnih ozemelj, kjer tačas še ni bilo kamenitega stavbarstva.32 21 Cankar L, Razvoj stila v starokršćanski dobi in zgodnjem srednjem veku (Ljubljana 1930), str. 211 sl. 22 Haseloff A., Die vorromanische Plastik in Italien (Berlin 1930), str.'56. 25 Baum J., Die Malerei und Plastik des Mittelalters in Deutschland, Frankreich und Britannien, Handbuch der Kunstwissenschaft (Wildpark- Potsdam 1930), str. 43. 24 Picton H., Die langobardische Kunst in Italien, ihre Eigenschaften und ihre Quellen (Augsburg 1931), str. 3 si. 25 Behn F., Altgermanische Kunst (München 1936), str. 12. — Isti, Germa­ nische Stammeskulturen der Völkerwanderungszeit (München 1937), str. 14. , 2e Schaffran E., Geschichte der Langobarden (Leipzig 1938), str. 85, 89. — Isti, Langobardische ;ùnd nachlangobardische Ornamentplatten in Kärnten. Carinthia I 128 (1938), str. 159 si. — Isti, Die Kunst der Langobarden in Italien (Jena 1941), Str. 66 sl, 160. 27 Kautzsch R., Die römische Schmuckkünst vom 6. bis 10. Jahrhundert. Sonderheft aus dem Römischen Jahrbuch für Kunstgeschichte 3 (1939), str. 3 si. 28 Holmqvist W., Kunstprobleme der Merowingerzeit (Stockholm 1939), str. 84 sl. 29 Jenny W. A., Die Kunst der Germanen im frühen Mittelalter (Berlin 1940), str. 23 d. 50 Ginhart K., Die karolingischen Flechtwerksteine. Carinthia I 132 (1942), 161 d. 31 Stele F., nav. delo, str. 351 si. 32 Ginhart K., nav. delo, str. 127. 121 Najdemo jih v »severni Španiji in Kataloniji, povsod v Franciji, v Bur­ gundi j i, v Provenci, ob Rivieri, na alamanskem in bavarskem področju, v zgornji in srednji Italiji (redko v spodnji), pogostokrat v Istri, v Dalmaciji in na Hrvatskem«.33 Vzhodno od tod, v bizantinskem kul­ turnem krogu prav tako ne manjka pleteninastih dekorativnih plastik, ki so pa tu v svoji formi bolj toge. Enako je znana pleteninasta kultura tudi v islamski umetnosti. K tem samostojnim in razvojno neenotnim kulturnim kompleksom spada še tako imenovani severni, kjer sicer ni takšnih kamenitih spomenikov, pač pa obstojijo pleteninaste dekoracije na kovinskih, kostnih in tkaninskih najdbah ter v ilustriranih knjigah.34 A pletenice kot motiv (v drugačni tehniki) se pojavljajo že vse prej. V Evropi so razvidne kot geometrični kitasti trakovi najprej v neolitiku, medtem ko je v bronasti dobi na severu pomemben trakasti vzorec. V starejši železni dobi jih je — tudi že v Sredozemlju — vedno več. Plodna tla si je pridobila pleteninasta ornamentika v staroiberski in staroitalski ter pozneje v rimski umetnosti.35 Motivi srednjeveških ple- tenic se izvajajo iz antične oziroma starokršćanske ostaline36 in je raz­ vojna podlaga te predromanske umetnostne veje pozna starokršćanska in antična dekoracija,37 tako da si moremo predočiti nastanek te umet­ nosti »samo v deželi z močno in vsaj relativno neprekinjeno antično tradici j o «.ss Poleg tega pa nastopa pleteninasta ornamentatola motivika, toda ne v klesarstvu, v srednjem veku tudi še pri Koptih,39 na vezenih tkaninah in freskah cerkva ter v miniaturah irskih menihov. Regio­ nalni pregled pleteninasto dekoriranega gradiva v najraznovrstnejši tehniki zaokrožajo najdenine iz Mehike,40 Afrike (Abesinije, Konga in Nigerije),41 Prednje, Visoke in Vzhodne Azije, Indije, Malajskega pol­ otoka45 in Nove Zelandije.48 Napačni pogledi o obsežnosti in trajanju posameznih umetnostnih vplivov oziroma migracij44 so bili pri raziskavah o izvoru pleteninastih skulptur umljivi in so zaradi pretežno običajne oddvojenosti od zgo- 33 Istotam. ,4 Kautzsch R., nav. delo, str. 68 d, 71. — Ginhart K., nav. delo, str. 127. 85 Scheltema F. Adama van, Die Kunst unserer Vorzeit, str. 134. — Ginhart K., nav. delo, str. 152. 36 Kautzsch R., nav. delo, str. 3 si. 37 Karaman L., Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 102. — Isti, Staro­ hrvatska umjetnost, str. 71. 38 Stele F., nav. delo, str. 352. 39 Holmqvist W., nav. delo, str. 84 si. 40 Lasteyrie R., nav. delo, str. 210. 41 Bossert H.. Das Ornamentwerk (Berlin 1937), str. 34 d. — Wersin W., Das elementare Ornament (Ravensburg 1940), si. 97, 113, 114, 115, 116, 122, 123, 125. 42 Ginhart K., nav. delo, str. 152. 45 Picton H., nav. delo, str. 13 si, 19, 20. ' 44 Prim. Kričevskij E. J., O roli mezplemennyh snošenij v drevnejšej istorii. Kratkie soobščenija o dokladah i polevyh issledovannijah Instituta istorii materiaFnoj kul'tury 13 (1946), str. 3 si, 8. 122 dóvinskih podstav zgodnjega srednjega veka izsledke mnogokrat izkriv­ ljali. Treba je poudariti, da so pletenice motiv, ki ni izdelovalcu, ne glede na njegovo raven, noben problem;443 saj jih najdemo, toda v najrazličnejši tehniki, v vseh časih in povsod ter se morajo vsa geo­ grafsko in časovno daljnosežnejša primerjanja ali sklepanja sprejemati z dvomi, če ne zavračati. — Spoznali bomo, da niso v predromanski pleteninasti plastiki dokazljivi nobeni vzporedni vplivi izven karolinške države oziroma Italije ter da so njen razvoj pospeševale nekaj starejša germanska priljubljenost pleteninaste motivike, na njihovih fibulah iz 6. in 7. stoletja, ter irsko-anglosaško kulturno delovanje na kontinentu v naslednjih stoletjih. Pričujoči spis drugih činiteljev pri nastajanju in širjenju tedanje pleteninaste plastike ne pozna. Ker vklepa tudi navedeni obseg proučevanja v svojo tematiko vrsto raznoterih umetnostnih vprašanj iz srednjeevropskega zgodnjega sred­ njega veka, posebej še zavoljo onodobne zelo velike razprostranjenosti pleteninaste motivike, bo o posameznih poglavjih (o pletenicah german­ skega arheološkega materiala in o vplivih irsko-anglosaških knjižnih ilustracij) nemara več besede kakor bi bilo neobhodno zadostno. Vendar pa nudi sestavek na ta način razsežnejši razbor in prerez predromanske umetnosti, ki celotno podobo izvajanj zastran pravilnega okvira gotovo dobro zaokroža, a jih tudi v nadrobnostih bolje dopolnjuje, poglablja in pomaga razumeti. V tej smeri so napisane naslednje vrste o izvoru pleteninastih Skulptur. Ob koncu 1. stoletja n. š. se je jela iz markomanskega Češkega razširjati med Germane filigranska ornamentika, ki je »le redko« pri­ hajala na nakitrie ploskve. Na začetku 2. stoletja se je razprostrla filigranska dekoracija »tudi še na ploskve«, hkrati pa.se je pojavila pleteninasta motivika. — V tem razdobju pri Germanih »še ni nobenih vplivov rimske umetne obrti, kajti niti stiki z rimsko kulturo ob rensko- donavski meji niti obilica rimskega importa, ki je dospeval do Skandi­ navije, niso zapustili omembe vrednih sledov v germanski umetnosti«.45 Z vidika nasprotja med severom in jugom pomeni politična in gospodarska ekspanzija Rima v cesarski dobi po eni strani pripojitev Srednje Evrope k področju južne kulture, po drugi strani pa vselej večje stike severne Evrope s tujimi umetnostnimi in tehnično popol­ nejšimi smotrnimi oblikami. — Možnosti za dolgotrajnejše germansko "a O tem za drugo, a podobno vprašanje Korošec J., Staroslovenska gro­ bišča v severni Sloveniji (Celje 1947), str. 66. 45 Scheltema F. Adama van, Die Kunst unserer Vorzeit, str. 144 si. — Beninger E., Das germanische und awarische Kunstgewerbe Österreichs, v Ginhart K., Die bildende Kunst in Österreich I (Baden bei Wien 1936), str. 146. — Jenny W. A., Die Kunst, v Schneider H., Germanische Altertumskunde (München 1938), str. 462 d. — Isti. Die Kunst der Germanen im frühen Mittel­ alter, str. 10. 123 premagovanje južnih vplivov in za vzporedno izoblikovanje samolast- nega. stila so bile tako rekoč izključene.46 Tako je v 3. stoletju pričenjala zahodnogermanska umetnost spre­ jemati vplive rimske provincialne umetne obrti, ki so se vedno bolj stopnjevali, tako da se je v 5. stoletju mnogo »rimskih motivov in krasilnih načinov« uveljavilo od Rena in srednje Donave preko vse Nemčije in Skandinavije. Temelj tega dejstva je bil v prvi vrsti prehod Germanov na levi breg Rena in njihove tamkajšnje državne tvorbe ter spreminjanje rimske provincialne umetnosti od 3. stoletja naprej, ki ga označujemo kot odmik od južnih, klasičnih umetnostnih vzorov.47 V pozni rimski provincialni umetni obrti prevladuje ornament, ki dobiva zmeraj abstraktne]ši značaj. Neklasične dekoracije »kot stranski zarez (Kerbschnitt) in luknjičasto vezivo prihajajo čedalje bolj v rabo«. Zato germanska umetnost v tem razdobju nima več opravka z upodabljajočo ali polupodabljajočo rastlinsko vzorčno dekoracijo, temveč se srečuje z »močno v abstraktno smer stiliziranim ornamentalnim oblikovnim svetom« takratne rimske provincialne umetne obrti, ki ji je zdaj for­ malno kaj blizu.48 Zlasti tehtne vplive na germansko umetnost so imele poznorimske zaponke (s stranskim zarezom) z zelo abstraktno ornamentiko vitic oziroma z živalskimi podobami, katerih motivi so se v 5. stoletju raz­ širili po vseh zahodnih in severnih germanskih predelih. Okraševanje z viticami je predstavljajo ob koncu 5.- stoletja glavni ploskovni vzorec germanskih zaponk, prevzete živalske figure pa so, potem ko so se sčasoma daljnosežno preoblikovale, sredi 6. stoletja prodrle kot pre­ vladujoča motivika germanske ornamentike.483 »... germanska živalska ornamentika izvira iz rimske umetne obrti... severni Germani so pri obdelavi izposojenih motivov izdelovali druge, njim lastne oblike.. .«** Povsod, kjer se je razvijala germanska živalska ornamentika, so izročila antične umetne obrti »polagoma zbledela«. Sprva so bili motivi številnejši, živalske podobe bolj naturalistične, uporaba ornamentov pa manjša, tako da so ostali posamezni ploskovni deli neornamentirani. Do konca stila I (predelani motivi so v germanski živalski ornamentiki podlegli mnogovrstnim medsebojno povezanim in od zunaj nevplivànim spremembam, ki jih imenujemo stil I [konec 5. stoletja — 600], stil II 4e Scheltema F. Adama van, Die altnordische Kunst, str. 151. 47 Jenny W. A., Die Kunst, str. 467. — Isti, Die Kunst der Germanen im frühen Mittelalter, str. 10. 48 Jenny W. A., Die Kunst, str. 467 si. 4?a Jenny W. A., Die Kunst, str. 468 si. 46 Salin B., Die altgermanische Thierornamentik (Stockholm 1904), str. 290. — Brenner E., Der Stand der Forschung über die Kultur der Merowingerzeit. VII. Bericht der Römisch-Germanischen Kommission (1912), str. 283 d. — Temu stališču, ki je v znanosti splošno veljavno, najtehtneje nasprotujeta Brehm B., Der Ursprung der germanischen Thierornamentik, v Strzygowski J., Heidnisches und Christliches um das Jahr 1000 (Wien 1936), str. 33 si, češ da' je oblikovna zakladnica germanske živalske ornamentike na vzhodu, in Kühn H., Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands (Berlin 1935), str. 147 si, ki je tudi za vzhodni izvor germanske živalske ornamentike. 124 [600—700] in stil III [700—9. stoletje, samo v Skandinaviji]) pa sta se ohranila le dva motiva: do »nespoznavnosti stilizirane živalske podobe ... in vso ploskev prepregajoča zmeda živali ali njihovih udov«.50 Posa­ mezni : ornamentalni deli se križajo oziroma prepletajo (si. 1). — Izra­ zitejše je prepletanje v stilu II germanske živalske ornamentike (si. 2). Stil I je bil najprej omejen na robove; ploskve sta krasila v glavnem le stranski zarez in ornamentika vitic. Sredi 6. stoletja pa prehaja žival­ ska ornamentika tudi na ploskve. To se je moglo dogajati zgolj tako, da se je »opuščalo prvotno živalsko upodabljanje in da se je prehajalo k čistejši ornamentiki... Prvotne štirinožne živali so se mogle... brez nevarnosti za svoj organični sklad raztezati po dolgem, ne pa tudi v šir, tako da je stil I... okras robov, ne pa ploskev. Za to se je moralo raztegniti živalska telesa v širino ali pa jih položiti drugo na drugo, tako da so se razblinila v klobčiče teles in udov ali pa v pleteninaste zavoje... Stil I... se s tem, da je postal ploskovni okras, razvojno končuje«.51 Poglejmo si. 3. Živalsko ornamentiko najdemo na nožni, locenjski in glavni plošči, vitice so le še na stranskih robovih locnja. Živali na ploskvi se že raztekajo in bi v nadaljnjem razvoju postale »klobčiču podoben mozaik teles in udov..., kakršne najdemo pri naj­ mlajših fibulah stila I«.52 Prehod stila I k stilu II je doznaven samo v Srednji Evropi.53 »Razširjen sprejem stila I se pojavi šele... ko je začel prekrivati ploskve« in ko so se ga v zvezi s čisto tračno oziroma pleteninasto ornamentiko oprijela tudi germanska ljudstva v Srednji Evropi, kjer je šel razvoj stila I k stilu II nepretrgano naprej. Stil I se je v Srednji Evropi oklenil tračne oziroma pleteninaste ornamentike, ki mu »je omogočila razvoj k stilu II«.54 Nastop stila I in razcvet tračne oziroma pleteninaste ornamentike v Srednji Evropi, ki naj bi bila v mnogočem posledica vplivov langobardske umetnosti v Italiji, saj bi le-ta pod bizantinskim vplivom razvijala tračno oziroma pleteninasto ornamentiko in jo posredovala drugim germanskim ljudstvom,55 se datira v sredo in začetek druge polovice 6. stoletja.5" 50 Salin B., nav. delo, str. 245, 290. 51 Aberg N., Die Franken und Westgoten in der Völkerwanderungszeit (Upsala 1922), str. 168 si. 52 Istotam. M Navadno se pritrjuje Salinovi trditvi, da je germanska živalska orna­ mentika severnega izvora. Poleg tega mnenja pa obstoji še hipoteza o njenem angleškem izhodišču: Kendrick T. W., Style in Early Anglo-Saxon Ornament, Jahrbuch für prähistorische und ethnographische Kunst 10 (1934), str. 66 si ter Kühn H., Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands, str. 73 in Die germa­ nischen Bügelfibeln der Völkerwanderungszeit in der Rheinprovinz, Textband (Bonn 1940), str. 29 sl, 58 sl. / 54Aberg N., nav. delo, str. 170 d. 55 Aberg N., nav. delo, str. 178. — Jenny W. A., Die Kunst, str. 470. — Isti, Die Kunst der Germanen im frühen Mittelalter, str. 22. 56 Aberg N., nav. delo, str. 177. — Kühn H., Die Entstehung der germa­ nischen Flechtbandornamentik. Mannus, 6. Ergänzungsband (1928), str. 368 sl. — Isti, Das Kunstgewerbe der Völkerwanderungszeit, v Bossert H. T., Ge­ schichte des Kunstgewerbes I (Berlin 1928), str. 84 sl. — Isti, Das Jahr 550 n. Chr. als kulturgeschichtlicher Wendepunkt in der Völkerwanderungszeit. Mannus, 7. Ergänzungsband (1929), str. 170 sl. — Isti, Vorgeschichtliche Kunst 125 Glede izvora germanske pleteninaste ornamentike na zgodnjesrednje- veškem arheološkem materialu pa obstoji poleg langobardsko-bizantin- skega še drugo zrelišče. — Dognano je, da so si prilastili Germani iz antične umetnosti vitico, meander, stranski zarez in palmeto. Prva je bila prevzeta palmeta, ki pa izgine že po 480. Dalje časa so se obdržali meander, stranski zarez in vitica, ki se uporabljajo nekako od 450 do 550. Zatem s^ preneha tudi to okraševanje in se pojavlja pleteni- nasta ornamentika.57 — Proti 550 predstavlja takrat poenostavljena ornamentacija s stranskim zarezom včasih le cik-cakaste črte (si. 4). Nožna plošča navedene fibule izkazuje cik-cakasti motiv, locenj meander, plošča glave pa oblike, ki očitujejo pleteninaste težnje.58 Nadaljnjo razvojno stopnjo ponazoruje neka fibula iz Lucyja (si. 5). Nožna plošča in locenj imata še meanderske oblike, na glavni plošči pa so črtkasti ornamenti, kjer se more razpoznati zametke pleteninaste ornamentike.5* Jasnejši je pleteninasti ornament na neki fibuli iz Schretzheima (si. 6). Meander krasi nogo in.locenj; glavno ploščo pa crtkaste oblike, ki nudijo videz prepletanja; »pojavi pa se še majhen... pleteninasti motiv«."1 Prav tako prehaja po tej tezi v nastajajočo' pleteninasto ornamentiku tudi vitica: na zgornjem koncu nožne plošče fibule na si. 7 opazimo zapletke, na glavni plošči fibule na si. 8 pa ima motiv vitice >>na- stavke... k oblikovanju pleteninastega tračja«.81 Enako meander; Na si. 9 je na locnju »že izgotovljen pleteninasti motiv, ki razločno/izvira iz meandra«.62 To gledišče je še podprto z drugimi dokazili. Razvoj­ nemu prikazu o prehajanju stranskega zareza v pleteninasto ornamen- tiko je treba pridati v zaporedju stoječe stopnje na si. 10—1563 in še nekaj drugih fibul: fibulo iz Schretzheima (si. 16), ki ima na nogi stranski zarez, na glavni plošči pa se znotraj roba stranski zarez že prepleta; nato fibulo iz Engersa (si. 17), ki ima na glavni plošči plete­ nico že izoblikovano; podobno kot fibula iz Rosdorfa (si. 18), ki ima na nožni plošči ter v zgornjem in spodnjem delu glavne plošče razvit pleteninasti ornament, a na sredi glavne plošče in na locnju še stranski zarez; konec tega prehodnega razvoja pa tvorijo pletenice, kakršne vidimo na fibulah na si. 19—22.84 Deutschlands, str. 150, 172 d. — Isti, Die germanischen Bügelfibeln der Völker­ wanderungszeit in der Rheinprovinz, Textband, str. 29 si, 58 si. — Kossina G., Germanische Kultur im 1. Jahrtausend2 (Leipzig 1939), str. 239 si. 57 Kühn H., Die Entstehung der germanischen Flechtbandornamentik, str. 371. — Delno soglaša s tem tudi Aberg N., nav. delo,' str. 98 in Die Goten und Langobarden in Italien (Upsala 1923), str. 48. 58 Kühn H., Die Entstehung der germanischen Flechtbandornamentik, str. 373. 59 Istotam. 60 Istotam. 61 Kühn H., Die Entstehung der germanischen Flechtbandornamentik, str. 374. 82 Istotam. 63 Kühn H., Das Jahr 550 als kulturgeschichtlicher Wendepunkt in der Völkerwanderungszeit, str. 174 si. 64 Kühn H., Das Kunstgewerbe der Völkerwanderungszeit, str. 86 si. 126 Ne da bi nasprotovali temu mišljenju, je treba za trdnejšo in bolje utemeljeno rešitev glede izvora germanske pleteninaste ornamentike v 6. in 7. stoletju poseči še dalje, v langobardsko umetnost. Njen razvoj se da najbolje zasledovati na fibulah z ovalno nogo. Na tem gradivu nazorno doznamo, da je ornamentika vitic in stranskega zareza naglo kopnela in da jo je nasledila živalska in pleteninasta ornamentika. Stil I, ki je pri najstarejših fibulah manjkal ali pa je bil omejen na glavne plošče, se postopoma razprostre še na locenj in na nožno plo­ ščo, potem ga pa docela izpodrine stil II.65 Razvoj langobardskih fibul je naslednji: I fibule s popolnoma okroglimi gumbi: 1. ornamentika vitic na nožni in glavni plošči, 2. stranski zarez na nožni plošči in stranski zarez ali stil I na glavni plošči, 3. stil I na nožni plošči, pri­ meroma tudi na locnju; II fibule z gumbi v obliki živalskih glav: 1. stil I na nožni in glavni plošči, včasih tudi na locnju, 2. viseče živalske glave običajno v stilu II, stil I na nožni in glavni plošči, me­ stoma tudi na locnju, 3. viseče živalske glave navadno v stilu II, stil II na nožni in glavni plošči. Po-novcih, ki so bili najdeni ob tem gradivu, pripadata 4. in 5. stopnja zadnjim desetletjem 6. stoletja ali pa času okrog 600. Zatorej bo treba 6. stopnjo uvrstiti- v 7. stoletje, najstarejše langobardske fibule pa v 60. ali 70. leta 6. stoletja.86 Stil I je potem­ takem, kot povsod drugod, tudi pri Langobardih trajal do konca 6. sto­ letja." — Ornamentika langobardskih zlatih križev je večidel preprosta, manj je primerov pleteninaste in živalske ornamentike. Njihovo tračno oziroma pleteninasto ornamentiko sestavljajo v obliki bisernih nizov iz­ delani prameni v odprtih zankah, prepleteni ali pa v dokaj zavozlani kompoziciji (si. 23—29). Po svojem značaju je ornamentika teh lango­ bardskih zlatih križev germanska. Kot okrasne motivike so pleteninaste in živalske ornamentike v poenostavljenem stilu II v precejšnji meri poslužuje tudi langobardska srebritev železa63 (si. 30—34). — Lango- bardska kultura je spadala torej v vsem času, ki prihaja tu za nas v poštev, tesno v zahodnogermanski kulturni krog. »Ob vdoru v Italijo so prinesli Longobardi s seboj različne, tipološko srednjeevropske starine in germansko ornamentiko, ki so se razvijale v Italiji deloma na po­ vsem enak način kot v Srednji Evropi, deloma pa v za Longobarde značilni smeri... V Italiji so prišli... Langobardi v stik tudi z ne- germansko kulturo, od katere so prevzeli nove predmetne in ornamen- talne oblike..., vendar pa sta si ostali obe tedanji kulturi spočetka tuji... in se nikoli nista popolnoma stopili... Germanska ornamentika «5 Aberg N., Die Goten und Langobarden in Italien, str. 48, 51 d, 62. вб Aberg N., Die Goten und Langobarden in Italien, str. 63 si. " Po vsem rečenem je E. Beningerjevo (Die Langobarden an der March und Donau, v Reinerth H., Vorgeschichte der deutschen Stämme II, Leipzig- Berlin 1940, str. 839) in K. Ginhai tovo (nav. delo, str. 153) mnenje, da naj bi poznali Langobardi pleteninasto ornamentiko še pred prihodom v Italijo, zgrešeno. Pleteninasto ornamentiko na najstarejših langobardskih fibulah za­ stonj iščemo, langobardske fibule iz Spodnje Avstrije pa so ornamentirane geometrizirano klinasto ali stransko zarezno (prim. Schaffran E., Die Kunst der Langobarden in Italien, str. 13, 16 d). 88 Aberg N., Die Goten und Langobarden in Italien, str. 87 si., 135 si. 127 se je praviloma omejevala na germanske forme starin, bizantinska ornamentika pa na' bizantinske; mešani slogi ali prehodni pojavi so bili izjemni... V ornamentiki Langobardov... najdemo bizantinski stil v graviranih ornamentili, v naturalistični rastlinski ornamentiki.. Bi­ zantinska ornamentika ni na istih predmetih kot starogermanska orna­ mentika in manjka na starinah, ki so skupne Langobardom in srednje­ evropskim germanskim ljudstvom.« Po vsej verjetnosti bizantinsko deko- rirno nakitje ni bilo izdelano v langobardskih delavnicah.6" To pa je v nasprotju s sodbo o bizantinskem izvoru germanske pleteninaste ornamentike.70 Kot rečeno, je bil v langobardskih grobiščih izkopan tudi bizantinski material, toda ta predstavlja kot bizantinski in nelangobardski proizvod skupino zase, ki je bizantinsko dekorirana, prav tako kakor so sklenjene tudi langobardske izkopanine, ki so zopet samo langobardsko, germansko okrašene. Langobardskemu gradivu na si. 35—46 in drugemu že omenjenemu materialu s pleteninasto orna- mentiko nihče ni odrekel germanskega značaja ali pa zapazil kakršne­ koli antično-bizantinske sestavine, ki bi mu utegnile motiti celotno germansko pripadnost. Popolnoma germanski izvor langobardske plete­ ninaste ornamentike, torej ne more biti oporečen, saj se bizantinska ornamentika ni mogla vsidrati na langobardske starine, ki so ostale germanske. Antična oziroma takratna bizantinska pleteninasta ornamen­ tika je tudi dočista drugačna kot germanska: uporablja se zgolj robno ornamentalno in le kaj poredko ploskovno, po obliki pa je preprosta in dvotračna:71 Ce bi bila, kar pa ni, materialno dopustna možnost, da bi Langobardi to ornamentiko prevzeli, bi se morala pojaviti pri njih nenadoma in dovršena, česar pa ni videti niti pri Langobardih niti pri drugih Germanih, ki je take ne poznajo. »Pleteninaste ornamentike, kakršna je germanska, v bizantinski umetnosti ni.«71a Celo če napravimo še eno koncesijo: da bi Langobardi le prevzeli pleteninasto ornamentiko iz bizantinske umetne obrti, potem bi moral biti langobardski stil I bizantiniran, o čemer seveda ne more biti besede, in hitreje končan kot na severu ter bi se stil II prej razvil, ker bi bili Langobardi prvi Germani, ki bi uporabljali pleteninasto ornamentiko, kar tudi ne drži. A zadevno langobardsko in drugo germansko gradivo je časovno do­ sledno enotno in se, navzven zaključeno, razvija enako in brez skokov. Mišljenje o germanski pripadnosti in zanikanje južnega, bizantinskega oziroma langobardskega vplivanja na starogermansko srednjeevropsko umetnost pa potrjuje še eno važno dejstvo. Ce bi Langobardi prevzeli pleteninasto ornamentiko iz bizantinske umetnosti, bi moralo biti na jugu, kjér bi langobardski vpliv pešal, več pleteninastih najdb kakor na severu. Je pa prav narobe, kajti pleteninasto ornamentiranih fibul 09 Aberg N., Die Goten und Langobarden in Italien, str. 147 d, 46 d. 70 Gl. op. 55. ^ 71 Kühn H., Die germanischen Bügelfibeln der Völkerwanderenugszeit in der Rheiprovinz, Textband, str. 31 d. 71a Istotam. 128 je največ v južni Nemčiji in Porenju, pri Langobardih in v Galiji jih je vse manj oziroma domalega manjkajo.72 Tukaj nas ne bo zanimalo, kako je nastala pleteninasta ornamen­ tika germanskih zaponk iz 6. in 7. stoletja (ali iz vitice, meandra in stranskega zareza, kar ni neprepričljivo), temveč naj zadostuje ugo­ tovitev, da je ta pleteninasta motivika (s fibul) — tako kot, vendar bolj skopo, v 2. stoletju — sad v tem pogledu nemalo samostojnega germanskega umetnostnega razvoja." Pri pisanju teh vrst sem spoznal še neko naziranje o izvoru obrav­ navane germanske pleteninaste ornamentike, ki pravkar zapisano mnenje bistveno potrjuje, a ga tudi malce spreminja. — Po tej tako imenovani koptski tezi se pojavlja pleteninasta ornamentika v južnozahodni Nem­ čiji, v Galiji, v Angliji, na Irskem in v koptski umetnosti Egipta. Koptska pleteninasta ornamentika, ki naj bi se jela oblikovati od za­ četka n. š. in ki naj bi dosegla svoj višek približno 400—600, bi bila najstarejša. Ohranjeni koptski iluminirani rokopisi iz poznega 8. in 9. stoletja kažejo, brez tujih vplivov, močne stike s tem starejšim koptskim gradivom in so spričo trdnih tradicij enako ornamentirani kot starejši material, večinoma tkanine. Primerjava koptskega in evrop­ skega pleteninasto ornamentiranega gradiva kaže dokajšnjo medseboj­ no podobnost, tako da bi bil zato ves ta material enotnega, koptskega izvora, ker naj bi se nahajal edinole v koptski umetnosti in njenih od- ložiščnih območjih. Medsebojne zveze naj bi bilo treba predpostavljati še zaradi tega, ker se je samo koptski umetnosti posrečilo razvijati pleteni­ nasto ornamentiko (pleteninasto ornamentirani koptski rokopisi nastajajo še danes), česar ni mogoče pokazati nikjer drugod. Skupno z razsežnimi orientalnimi vplivi na rimsko umetnost od 300 naprej naj bi dosegla pleteninasta ornamentika pri Koptih tolikšen razcvet kot nikjer drugje ob Sredozemskem morju.74 Domneva, da so prejeli Germani pleteninasto ornamentiko iz koptske umetnosti, bi bila torej tako upravičena. — Merovinška pleteninasta ornamentika je, kakor je potrjeno, starejša kot irska rokopisna pleteninasta ornamentika, ker naj bi prvi evropski vplivi koptske umetnosti mogli seči le na kontinent, ne pa še dalje proti severu. Da bi bili koptski vplivi tisti, ki so povzročili postanek merovinške pleteninaste ornamentike z rabnih predmetov, naj bi do­ kazala naslednja dejstva. Rimska pleteninasta ornamentika ni v nobenih zvezah z germansko pleteninasto ornamentiko. V Rimu je bila plete­ ninasta ornamentika zmeraj zgolj robni, neploskovni okras in dvotračno, preprosto izvedena, nasprotno kot pri Germanih in Koptih. Enako je 72 Aberg N., Die Franken und Westgoten in der Völkerwanderungszeit, str. 156. " Razmeroma največ pleteninasto ornamentiranega germanskega arheo­ loškega materiala je pri Kühnu, Die germanischen Bügelfibeln der Völker­ wanderungszeit in der Rheinprovinz, Tafelband (Bonn 1940), kjer je izpričana ysa razsežnost te ornamentalne motivike pri Germanih v zgodnjem srednjem veku. 74 Holmqvist W., nav. delo, str. 29, 30 si, 35 si, 41, 67 si, 71 si. Zgodovinski časopis — 9 129 s podonavskimi vplivi. Pred Avari ni, z izjemo preproste pletenice iz zlate žice, tukaj nobene pleteninaste ornamentike, kolikor pa jo zasle­ dimo pri Avarih, naj bi bil to le odsvit takratne splošne priljubljenosti pleteninaste ornamentike v Evropi. Bizantinski kulturni krog je do 600 in še pozneje zelo reven spomenikov s pleteninaste ornamentiko, sčasoma pa začne polagoma sprejemati koptsko pleteninaste ornamentiko. Sirske in palestinske pletenice so ob koncu starega in na začetku srednjega veka nekaj časa proti koptski umetnosti samostojne, pozneje pa tudi podleže j o njenim vplivom. Takisto niso mogli posredovati pleteninasto ornamentiko Germanom Langobardi, ker zaradi političnih razmer alpska pota vse do 590 niso mogla priti za kulturne izmenjave v poštev.75 Ob začetku srednjega veka so vodili sredozemsko trgovino skorajda iz­ ključno le orientalski trgovci, ki so oskrbovali cerkev in samostane s tekstilijami, posvetni trg pa z vinom, začimbami, slonovino in kovi­ nami. Sredozemska pristanišča so bila bogata mesta in o Marseillu se je v 6. stoletju govorilo, da je največje mesto v Galiji. Marseille, Arles, Lyon, Narbonne in Bordeaux so bila prava orientalska središča s kaj mešanim prebivalstvom; v Parizu, Orléansu, Toursu in Clermontu so bile orientalske kolonije. Pisani etnični sestav galskih mest dokazuje še sklep narbonnskega koncila 589, da Goti, Rimljani, Sirci, Grki in Židi ne smejo ob nedeljah izvrševati svojih opravkov, ter poročilo, da se je slišala pri sprejemu kralja Guntrama v Orléansu latinska, židovska in sirska govorica. Razen navedenih mest imamo potrdila o orientalskih naselitvah še iz Besançona, Saint-Eloija, Vienna, Genève, Trier j a, Kölna in Mainza. Iz tega je nastal zaključek: V 6. stoletju se z napredovanjem krščanstva uveljavi koptska umetnost med drugim tudi v Zahodni Evropi.76 — Treba je priznati, da tej hipotezi ne primanjkuje tehtnih argumentov. Pravilno odklanja vplive rimske umetnosti, Bizanca in Podonavja ter zgodovinsko riše pot koptske pleteninaste ornamentike v Evropo. Te izsledke pa je težko podvreči dovolj kritični obravnavi, zakaj to bi zaradi tematike predpostavljalo izredno široko perspektivo, tako da bi bila ta naloga predmet vse širše sintetične umetnostne in zgodovinske raziskave celotnega zgodnjega srednjega veka. Tu bo opo­ zorjeno na nekaj pomislekov proti koptskemu izvoru pleteninaste orna­ mentike. Kljub temu, da naj bi se po tej sodbi vršil dotok koptske pleteninaste ornamentike v Evropo preko Galije, je prav tamkaj najmanj pleteninasto ornamentiranih merovinških fibul.77 Dalje je oporečno, če pri Germanih v resnici ni mogoče slediti razvojnim oblikam pleteninaste ornamentike, kajti bolje dokazovana in sprejemljiva je trditev, da so na frankovskih fibulah vidni prehodi od starejših vzorcev pa vse do dokončno izoblikovane pleteninaste ornamentike. Ce bi bil pleteninasti motiv res nenadoma prevzet iz koptske umetnosti, bi morala biti na germanskem materialu opazna ostra zareza: vzporedno s starim bi bilo 75 Holmqvist W., nav. delo, str. 75 si, 78 si, 81 si. 76 Holmqvist W., nav. delo, str. 191 si. 77 Gl. op. 72. 130 vidno novo gradivo — česar pa nikjer ni.78 Središče germanske plete- ninaste ornamentike je v Porenju, na zahodu je pleteninaste ornamentike neprimerno manj, čeprav so tod orientalske naselbine najbolj številne. Na nemških tleh se omenjajo samo tri in še te so bile le drugovrstnega pomena. Tudi še ni dognano, da bi se nahajala pleteninasta ornamentika dejansko zgolj na vplivnih področjih koptske umetnosti, ki je v pogledu vplivov, s katerimi naj bi določila vso merovinško umetnost, v nave­ denem delu na moč pretirano poudarjena. II Osvetlitve k postanku srednjeveških pleteninastih skulptur daje tudi irsko-anglosaško umetnostno gradivo: stilno idealistično iluminirani rokopisi. Ornamentalno delimo te rokopise v tako imenovane trobentasto vzorčne, linearne ali geometrične,, živalske in pleteninaste (si. 47).79 Po enem datiranju je najstarejši irsko-anglosaški iluminirani roko­ pis The Book of Durrow, ki naj bi ga bilo treba po njegovem nastanku datirati okrog 600; nekoliko mlajši bi bil delno ohranjeni rokopis v Corpus Christ College v Cambridgeu, znan pod imenom The Gospels of S. S. Luke and John, časovno sledeče delo, The Book of Lindisfarne, pa naj bi nastalo okoli 700 in bi bilo za stoletje ali pa še več starejše kot najznamenitejša irsko-anglosaška dekorirana cerkvena knjiga, The Book of Keils.80 Po drugem mišljenju bi bila spodnja časovna meja irsko-anglosaških knjižnih ilustracij 700 in bi izvirali The Book of Durrow, evangelij ar iz Lindisfarna in The Book of Keils iz začetka 8. stoletja, The Gospels of S. S. Luke and John pa iz časa okrog 725.81 Po tretjem naziranju pa naj bi bile najstarejše irsko-anglosaške mi­ niature The Book of Durrow in The Book of Kells, ki bi bile iz dobe po 650.82 Poleg omenjenih rokopisov je treba navesti še vrsto manj pomemb­ nih, angleških, iz 8. stoletja, ki so stilno pod vplivom durrowskega kodeksa.83 — Na kontinentu imamo v tem razdobju rokopise, ki so v ornamentalnem pogledu čisto irsko-anglosaškega izvora. Tako na pri­ mer evangelijar iz St. Gallena, ki je nastal verjetno sredi 8. stoletja na Irskem;84 nekateri istodobni kodeksi iz samostana v Echternachu, za katere pa je oporečno, ali so že v Angliji skončani prispeli v Echternach 78 Prim. H. Kutinovo recenzijo Holmqvistove knjige v Jahrbuch für prä­ historische und ethnographische Kunst 13/14 (1939/40), str. 228 si. 79 Salin B., nav. delo, str. 336 si. — Baum J., nav. delo, str. 61. 80 Salin B., nav. delo, str. 341 si. — Strzygowski J., Die irisch-angel­ sächsische Blüte in Bedas Zeit, v Strzygowski J., Heidnisches und Christliches um das Jahr 1000, str. 112. — Scheltema F. Adama van, Die Kunst unserer Vorzeit, str. 157, 177. 81 Baum J., nav. delo, str. 63 si. — Cankar I., nav. delo, str. 97- d. — Kühn H., Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands, str. 195. 82 Holmqvist W., n. nav. mestu. 83 Baum J., nav. delo, str. 67 d. 84 Cankar I., nav. delo, str. 106. 131 kîSroïolf8oJaliifelan4i;îrangeliJar pÌSCa Cutberchta iz 8. stoletja, v£e^: t'j gSaa1eUSak0lPred;°gt ", ?*? "^™ An«»liin-M +o^ » JTiv.1 i 3 a po Postanku lokalizirati v južno buryju" Stockholmskl evangelijar, izgotovljen okrog 770 v Canter-. итЈпЛ™? ornamentalna dekoracija je bila za Karolingov v Evropi ГАЈГТ^ ?JenÌ VPlÌVÌ S° Vidni Povsem v onodobnem sï fe^tStIUrTke' frankosaksonske, st. gallenske in salzburške ivfko - N L t ] f manj POgOSt°' °paŽam° tudi Pleteninasto mo­ tiviko — Ni pa to edina smer, kamor so segali ti irski vplivi Kelih pr"arSo 74ПпГ ?Г1а> v"*31 Pred 788' v Kremsmünstru IgovoÏÏo рпса o irsko-anglosasko vplivani karolinški umetni obrti (si. 48) Nie- InlL fUr! S°/° SV0Jem značaJu Popolnoma anglosaškega izvora.»0 S ari, ?n ' a Je C,0deX Millenariu* kopija Cutberchtovega evan- EaJ?IZ Рк° VSem S°îe'C salzburški Proizvod, bo verjetno, da je bil zaradi medsebojne sorodnosti tudi Tasilov kelih izdelan v Salzburgu^ Njegove irsko-anglosaške sestavine se dajo naštevati še naprej: v žival­ ci ornamentiki so »celotna oblikovna jasnost, pravilno potekanje linij m majhne spremembe, ki jih' kažejo živalski zavoji«, anglosaške stilne posebnosti. Prav tako dalje »spiralne forme na trupnih nastavkih 'in oaebeline teles na nožnih nastavkih« (paralele so v gornjih dveh ko­ deksih), inzularno vplivani rastlinski vzorci ter pletenice, ki se po svoji simetričnosti razločujejo od kontinentalnih germanskih in ki se enačijo z vsemi anglosaškimi rokopisi iz druge polovice 8. stoletja, ter osrednji krožni ornament na nodusu, kakršnega vidimo na kanonskih polah stockholmskega evangelijarja iz Canterburyja — skratka: vsi okrasni ele­ menti Tasilovega keliha so privzeti iz anglosaške umetnosti.'2 Bržčas je tudi dispozicija keliha posneta iz otočja. Tudi sovpadanje v stilizaciji in grupiranju živali je na dlani; živali same pa so različne. — »Oblike keliha in tehnična obdelava klinastega zareza« dovoljujeta sklep o domačem, salzburškem umetniku, ki je, v dokaz trdnih anglosaških vplivov na srednjeevropska germanska kulturna središča, zvesto za­ jemal z anglosaških spomenikov.*' Zgodovinska podlaga teh umetnostnih stikov Srednje Evrope z Irci in Anglosasi je nekako naslednja. — Prva poročila o delovanju irskih menihov oziroma misijonarjev na evropskih tleh padajo na konec 6. in začetek 7. stoletja. Pred 590 pride irski menih Columban, spremljan od 12 učencev, v Bretagno, od koder se napoti proti vzhodu in se nastani na južnovzhodnem pobočju Vogezov, kjer ustanovi samostan 85 Baum J., nav. delo, str. 66 d. — Cankar I., nav. delo, str. 106. 86 Baum J., nav. delo, str. 68 d. 87 Zimmermann E. H., nav. delo, str. 57. 88 Strzygowski J., Die irisch-angelsächsische Blüte in Bedas Zeit, str. 113. 126. — Scheltema F. Adama van, Die Kunst unserer Vorzeit, str 177 d 89 Baum J., nav. delo, str. 92, 95, 103 d, 114, 118. ' 00 Zimmermann E. H., nav. delo, str. 55 d. 81 Swarzenski G., Salzburger Buchmalerei (Leipzig 1913), tab 1—4 92 Zimmermann, E. H., nav. delo, ster/55 p • ' " Zimmermann, E. H., nav. delo, ster. 58. 132 Anegray. Tukaj se mu je pridružilo toliko menihov, da je moral usta­ noviti nov samostan v Luxeuilu, kmalu nato pa še v Fontainesu, od koder so se čez desetletja ustanavljali zopet novi samostani. V vseh treh samostanih je bivalo okoli 220 menihov;94 o Columbanu vemo, da je bil takrat v zelo ugodnih odnosih s frankovskim dvorom in da je pomenil v cerkvenem življenju frankovske države važno osebnost. Tudi njegovi menihi so se odlikovali po veliki cerkveni dejavnosti. Tako gre na primer ustanovitev samostana Lureja v besançonski diecezi na rovaš nekega meniha iz Luxeuila; neki Columbanovi učenci so ustanovili samostan v škofiji Amiens in Normandiji; po Columbanovih pravilih so bili ustanovljeni samostani Jouarre ob Marni, Reuil in Jerusalem v Rebaisu v diecezi Meaux, ki so bili pozneje vzor številnim 'novim samostanom. Mnogi tedanji samostani so imeli opate, ki so bili prej v Luxeuilu, pa tudi takratni besançonski, noyonski, laonski, baselski, boulognski in toulski škof so izšli iz Luxeuila. Zaradi cerkvenih ne­ soglasij pa je bil Columban prisiljen 610 zapustiti Luxeuil, ki je veljal kot eden naj odlične j ših frankovskih samostanov, in je šel v Bregenz; tu je ostal le kratek čas in se je kmalu napotil v Italijo, kjer je usta-1 novil samostan Bobbio.'5 615 je Columban umrl, v Bobbiu so mu štirikrat zaporedoma sledili frankovski opatje.98 O njegovem delu v Italiji se malone ničesar ne ve. Ob Columbanovem odhodu v Italijo je ostal na Nemškem eden njegovih učencev, Irec Gallus, ki ima po njem ime samostan St. Gallen.97 — Drugič smo o irskih oziroma anglo­ saških misijonarjih v Evropi poučeni iz konca 7. stoletja. 678 je zapustil yorski nadškof Wilfrid Anglijo in dospel k Frizom, kjer je takoj začel širiti krščansko vero. Njegovo delo so nadaljevali Wictbert, Willibrord (s posebno skupino misijonarjev), ki je bil 692 ali 693 posvečen v škofa, 695 pa v nadškofa s stolico v Utrechtu, in Wynfrith, bodoči sv. Boni­ facij.98 — Z Anglosasom Bonifacijem, utemeljiteljem vzhodnofrankovske cerkvene organizacije, se zveze kontinenta z anglosaškim otočjem po- globe. Njegovi glavni pomočniki Lui, njegov naslednik na mainški nad- škofovski stolici, Denhard, würzburski škof Burchard, menih Wygbert in nune Lioba, Chunihilt, Çhunitrud in Thecla so tudi Anglosasi. Tedanji salzburški škof Virgil je bil Irec.99 — Za Karla Velikega se irsko-anglo- saški vplivi v frankovski državi nadaljujejo v razširjenem obsegu. Echternaški opat in senski škof je Anglosas Beornrad, ki so ga upo­ rabljali tudi v diplomatskih zadevah. Opat v Ferrière'su, St. Lupusu M Hauck A;, Kirchengeschichte Deutschlands I (Leipzig 1914), str. 265 si. — Schubert H., Geschichte der christlichen Kirche im Mittelalter I (Tübin­ gen 1917), str. 211. — Krüger G., Handbuch der Kirchengeschichte I (Tübin­ gen 1923), str. 277. 85 Hauck A., nav. delo, str. 272, 290 si, 337 d. — Schnürer G., Kirche und Kultur im Mittelalter I (Freiburg 1920), str. 234. — Schubert H., nav. delo, str. 250. 98 Haseloff A., nav. delo, str. 49. 97 Hauck A., nav. delo, str. 338 d. 88 Hauck A., nav. delo, str. 431 si. — Schubert H., nav. delo, str. 295 d. 99 Hauck A., nav: delo, str. 485 si, 568 si. — Schnürer G., nav. delo, str. 239. — Schubert H., nav. delo, str. 304. 133 v Troyesu m St. Martinu v Toursu pa je bil Alkuin, največji učenjak te dobe, naravoslovec, pesnik in zgodovinar, ki je kot praeceptor imperii Francorum s svojimi učenci skrbel za vsestranski dvig frankovske duhovščine m s tem posredno tudi za dvig vsega karolinškega duhov­ nega življenja. Alkuinovi anglosaški sodelavci so bili Sigulf Vetulus, ki je nasledil učitelja kot opat v Ferrièresu, Wito, Fridugisus, naslednji opat v St. Martinu, ki mu je Ludvik Pobožni podelil še nove samo­ stane; in drugi, ki jih poznamo samo po imenu ali pa po najvažnejših karolinških cerkvenih mestih: Sens in Autun, Mainz, Trier, Worms, Fulda ali Lorsch.1»0 Manj kot Anglosasov je bilo pri Karlu Velikem Iroškotov: Clemens, dvornošolski gramatik, teolog Jožef Škot in Dungal. Iz katoliškega obdobja nam tečejo še poročila o Ivanu Skotu, gramatiku in teologu Seduli j u Škotu ter o ' anglosaškem misijonarju Willehadu na Frizijskem.101 V Italiji so bili torej narobe kot na severu irsko-anglosaški kulturno­ zgodovinski vplivi le šibki. Znana je zgolj ustanovitev Bobbia po Co- lumbanu, ki ga nasledijo Franki in kamor pride kasneje Škot škof Cumian.102 Od tega poznamo njegovo grobno ploščo, ki je bila napravljena za časa kralja Liutpranda (712—744). Nenavaden je njen napis, ki je »obrnjeno postavljen v ornamentami okvir«. Na zadnji strani te plošče je pleteninasti ornament. S tem, da so predpostavljali istodobnost napisa in ornamentike, so glede na Cumianov škotski rod sklepali, da so pri­ nesli pleteninasto plastično okrasje v Italijo irski menihi. Toda tudi če bi časovna vzporednost ornamentike in napisa res obstajala, za kar pa ni nobenega dokaza, bi bili le na en spomenik opirajoči se tako daljno­ sežni sklepi slabo upravičeni ali pa zgrešeni, saj so bili v Bobbiu Columbanovi nasledniki Franki.105 »V Italiji je po starokršćanski dobi malo zanimanja za iluminiranje rokopisov, ornamentika, vseskozi nefiguralna, se razvija šele proti sredi 8. stoletja, in sicer v severni Italiji; sistema in šolske tradicije v tem slikarstvu ni.«104 Zaradi tega in zaradi zgoraj opisanih irsko-ahglosaških stikov z Evropo v 7. in 8. stoletju se nezaupljivo sprejema hipoteza, da poznamo vso motiviko srednjeveških pleteninastih skulptur iz antične in starokršćanske umetnosti, le prestasta motivika naj bi spo­ minjala na okras v irskih miniaturah. To bi bilo razloži] ivo zato, ker so bili tistikrat v Italiji irski menihi, ki so nasploh radi uporabljali pleteninasto motiviko in od katerih so nam tudi iz Italije znane' njihove miniature.105 — To se na prvi mah ne zdi nemogoče, zakaj ustanovitelj Bobbia je bil Irec, ki ga je dospremilo v Italijo tudi nekaj irskih 100 Hauck A., nav. delo, II (Leipzig 1912), str. 128 d, 134, 141 si, 151 si, 156. — Schubert H., nav. delo, str. 369, 373 si. 101 Hauck A., nav. delo, str. 158 si, 362, 667. — Schubert H., nav. delo, str. 369, 373 si. 102 Haseloff A, nav. delo, str. 48 d. 103 Istotam. 104 Cankar I., nav. delo, str. 98. 105 Karaman L., Starohrvatska umjetnost, str. 72. — Isti, Dva nova djela o pleternoj ornamentici, str. 135. — Isti, Problemi umjetnosti i ranog srednjeg vieka, str. 270. 134 menihov. Toda kronologija rokopisov težko dovoljuje datacijo katerega koli irskega rokopisa s kontinenta pred 700. Priznano je, da se na Ircem in Anglosasom najbližjih območjih pojavljajo takšni izdelki, a inzularnega izvora, najprej sredi 8. stoletja in se prej tudi niso mogli, kajti vsak umetnostni stil se more teritorialno razširjati, ko je dosegel neko določeno razvojno višino. Tega pa pri teh rokopisih vsaj pred 700 ni moglo biti, zakaj to leto je šele nepobitna spodnja meja prvih irskih knjižnih ilustracij. Pred sredo 8. stoletja potemtakem ne moremo go­ voriti o irskih iluminacijah v Evropi, v našem primeru v Italiji (tu še prav posebej ne). Knjižne ilustracije v Italiji (če jih smemo šteti za irske; Irci in 8. stoletje?) so zelo maloštevilne, a kar je še bolj važno: v kodeksih ni prestaste motivike.1053 Kako naj bi si pleteninaste skulp­ ture prilastile prestaste motive v zelo redkih rokopisih, ki je sami ne poznajo? Če pa bi'bilo tako, bi se prve pletenice v Italiji pojavile že izgotovljene in ne bi, kot bo spodaj razvidno, polagoma dozorevale in se šele počasi polno izoblikovale; vrh tega bi bila prestasta motivika pletenic najpogostejša. A vsega tega ni. — Bolj prav bo torej domne­ vati, da je omenjeni motiv pleteninastih skulptur v Italiji nastal samo­ stojno, saj je najpreprostejši in najročnejši1056 ter je najverjetneje, da je brez vplivov nastal povsod, kjer so klesali pleteninaste plastike. III Kot najstarejši spomenik srednjeveških pleteninastih skulptur je do nedavnega veljala neka arkada cibori j a iz S. Giorgio in Valpolicella, ki so jo datirali v 712. Ta datacija pa je zmotna, kajti navedena arkada je iz 9. ali 10. stoletja (si. 49).106 Ciborij iz S. Giorgio in Valpolicella časovno določuje napis, kjer beremo, da je postavil ciborij mojster Ursus z učencema Juvintinom in Juvianom, Ursus magester com discepolis suis Juventino et Juviano edificavit hane civorium, »za časa lango- bardskega kralja Liutpranda in veronskega škofa Dominika: to je moglo biti 712, ...ko je škof umrl, kralj pa prišel na prestol«. Ena izmed štirih arkad ciborij a je arkada z motivno in stilno zrelimi pletenina- stimi okrasi. — Pri delih v neki stavbi pri stari cerkvi pa so naleteli na odlomke, ki so spadali k peti arkadi, ki je bila po velikosti in obliki iosa Ko je bil pričujoči spis že oddan uredništvu, mi je dr. Ljubo Karaman v pisanju z dne 6. XII. 1951 sporočil — za kar se mu tudi tu zahvaljujem —, da je videl v delu E. Zimmermann, Vorkarolingesche Miniaturen (Berlin 1916), tab. 31 b d, v inicijalan Izidorjevega kodeksa, ki poteka iz severne Italije iz časa ok. 780, prestaste motive. Kljub temu pa čas, število in značaj navedenega motiva (»Nije čitav niz pereca kako... na pleternim klesari j ama«) ne spre­ mene moje sodbe. ll)5b Stele F., nav. delo, str. 357. 106 Cavazzocca Mazzanti V., Un nuovo archivolto del ciborio di S. Giorgio di Valpolicella. Madonna Verona, Bollettino del Museo civico di Verona 2 (1908), str. 145 si. — Priuli Bon L., Intorno alla chiesa di S. Giorgio di Val­ policella. Madonna Verona, Bollettino del Museo civico di Verona 6 (1912), str. 138 si. — Izsledke teh razprav je edini upošteval L. Karaman, ki je na njuni podlagi popravil zadevno datiranje, O spomenicima 7. i 8. stoljeća u Dalmaciji i o pokrštenju Hrvata, str. 76 si; od tu tudi citat. 135 enaka drugim štirim arkadam. Ker je bila »ena arkada očitno odveč, zakaj cibori] je imel štiri stranice«, so glede na izdatno podobnost v okrasni motiviki dveh arkad v cerkvi S. Giorgia in Valpolicella sodili, da »je ena od teh dveh arkad že-zgodaj propadla in da so jo zamenjali z novo, docela podobno arkado«.1»7 Vendar ta pleteninasta arkada »s kljukami ob robovih nikoli ni spadala k oltarnemu ciboriju, ampak je ostanek trikotnega timpana cerkvene pregraje. Kajti samo pri takšnih timpamh so kljuke ob obeh robovih; na arkadah ciborijev so zgolj na gornji, vodoravni strani, ne pa... ob navpičnem koncu arkade« 108 Ta plošča je bila podobna arkadi ciborija »le... v obrnjeni legi, kakor je bila v steni klaustra, preden je bila najdena peta arkada. Ce pa postavimo navidezno arkado v pravi položaj, s trikotnim vrhom na­ vzgor, pridejo tudi križ in obrobne kljuke« v izvirno razmestitev Ta pleteninasto ornamentirana arkada torej ni mogla spadati k' ciboriju,' kakršen je nastal 712, temveč bo iz poznejšega časa, iz pregrajevanja cerkve v Valpolicceli v 9. ali na začetku 10. stoletja.109 Dejstvo, da valpolicellske plošče, edinega navideznega dokumenta o dozoreli pleteninasti plastiki na pragu 8. stoletja, ne gre prišteti med spomenike tega stoletja, in časovno zanesljivo določeni italijanski spo­ meniki 8. stoletja"» — kjer se po eni strani deloma še ponavljajo antični motivi, po drugi strani pa se določena motivika polagoma spreminja v linearno-geometrično smer pletenic — označujejo oblikovanje pleteni- nastih Skulptur, ki se je vršilo v 8. stoletju v Italiji, kot postopen proces, " ki se v drugi polovici 8. stoletja pospeši in ob zatonu 8. sto­ letja konča. To takisto potrjuje v srednjeveški Evropi do 8. stoletja trajajoča dekadenca plastike, ki tedaj še ne vsebuje linearno-geometričnih teženj pleteninaste plastične dekoracije.1" »...najstarejše priče tega novega sloga ne segajo preko druge polovice 7. stoletja nazaj,... po­ polnoma razvita oblika (je) dognana šele za konec 8. stoletja;1" splošni prodor novih oblik se opaža šele na prehodu v 9. stoletje, ki postane tudi čas njihovega največjega razcveta.«114 Z Say^z£cca Mazzanti V., n. nav. mestu (Karaman L., nav. delo, str. 77 d). Z £nUh Bon L-' n- nav- mestu (Karaman L., nav. delo, str. 78). Hrvata strT^d ^'' ° sp0menicima 7> * 8' stolJeća u Dalmaciji i o pokrštenju w™,ot° K+ra^nJL-' л° sP°menicima 7. i 8. stoljeća u Dalmaciji i o pokrštenju ?n^Ü7n'7. «T Д? d:- ^?3- 6,87-701; Cimitile, na začetku 8. stoletja; Rim, liT^ln '^' Gl?lgl° 'n ValPolicella; Pavia, ok. 720; Ravenna, po 723; Čedad, ok 737; Ferentino, ok. 739; Milano, ok. 739; Čedad, 737-744; Modena, prvâ ?R9 7»a 8;;st?let3f; Brescia, 753; Sesto m Sylvis v Furlaniji, 762; Cedad, 762-787; Novigrad y Istri, ok. 780; Osimo, po 722-795; Ravenna, po 784 Ravenna, po 795; Rim, 772—795; Bologna, 789—816; Cortona, po 800. Karaman L.; Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 86, 91 97 _ Isti ^pemcima 7- i 8- stoljeća u Dalmaciji i o pokrštenju Hrvata, str. 80 si! Karaman L., Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 86, 97 — Isti O spomenicima 7. i 8. stoljeća u Dalmaciji i pokrštenju Hrvata, str 81 si' — Isti, Starohrvatska umjetnost, str. 71 d. !!! S tem soglašajo tudi R. Kautzschevi rezultati, nav. delo, str 49 114 Stele F., nav. delo, str. 350. 136 IV Preostaja preučitev antične komponente v srednjeveški pleteninasti plastični dekoraciji. Kot smo videli, se pojavljajo prve pletenice že prej kot v antiki. V Evropi se pojavi pleteninasti trak najprej kot povsem geometričen kitasti trak v neolitiku.111 Tudi v bronasti dobi najdemo na severu, v germanskem in ilirskem krogu, pleteninaste vzorce.116 V železni dobi vidimo pleteninaste tračno okrašene predmete spet pri Germanih (750 do 400),117 hkrati pa tudi že v Sredozemlju, kjer oplaja to motiviko pritok orientalnega pleteninastega traka.118 Medtem ko je bil v Grčiji pleteninasti trak vedno le ozko razširjen, postajajo v Rimu, na mozaikih — v preprosti motiviki, različni od motivike srednjeveških pletenic, ki se mnogokratno prepletajo in vozlajo — zlasti od. 5. stoletja naprej pletenice vse pogostejše.11* Poleg mozaičnih poznamo od 5. stoletja dalje še pleteninaste motive v plastiki: na pilastrih iz S. Salvatore in Spoleto ter ha ravennskih in rimskih skulpturah iz 6. stoletja.120 Antični vplivi na barbarsko umetnost v poznem starem in zgodnjem srednjem veku so jasni in številni. Tako naj bo v zvezi s tukaj obrav­ navanim vprašanjem omenjeno, da so si Germani izposodili antični vrvni ornament,121 da so v geometričnih vzorcih in v rastlinski ornamentiki uporabljali tudi negativne ornamentalne oblike — mešanje negativnih in pozitivnih oblik, ki ga najdemo v rimski provincialni industriji122 —*, da so Germani nadalje sprejeli antično spiralo,123 da so se priučili tehniki pozlačevanja iz klasične umetne obrti,124 da so spoznali ploskovno delitev v okrašena in neokrašena polja v klasični umetnosti,125 da so posnemali reliefne podobe rimskih medalj,126 da jim je rimska provincialna umetna obrt posredovala njihovo .zvezdno ornamentiko, prav kakor tudi še stranski zarez, meander in vitico,127 ter da je izvor germanske živalske ornamentike takisto v rimski provincialni umetni obrti. Umetnost po- 115 Hoernes M. - Menghin O., Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa' (Wien 1923), str. 747. — Prim. Scheltema F. Adama van, Altnordische Kunst, str. 190. — Ginhart K., nav. delo, str. 152. 116 Kühn H., Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands, str. 83, 101. — Schaf- fran E., Die Kunst der Langobarden in Italien, str. 66. — Ginhart K., nav. delo, str. 152. 117 Kühn H., Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands, str; 83. 118 Ginhart K., nav. delo, str. 152. 118 Riegl A., nav. delo, str. 277. — Salin B., nav. delo, str. 340. — Ham- pel J., nav. delo, str. 672 si. — Zimmerman E. H., nav. delo, str. 31. — Scheltema F. Adama van, Die Kunst unserer Vorzeit, str. 144. — Kautzsch R., nav. delo, str. 57 si. — Ginhart K., nav. delo, str. 152. 120 Haseloff A., nav. delo, str. 49. — Kautzsch R., nav. delo, str. 58 si. 121 Salin B., nav. delo, str. 160. 122 Salin B., nav. delo, str. 162. 123 Istotam. 124 Salin B., nav. delo, str. 166. 125 Salin B., nav. delo, str. 166 d. 128 Salin B., nav. delo, str. 217. 127 Aberg N., Die Franken und Westgoten in der Völkerwanderungszeit, str. 57. 137 znega preseljevanja narodov je v svoji figuralni motiviki odvisna od starokršćanske dobe, od katere prevzame ornamentala simbolične pred­ mete kot so trta, grozd, drevo življenja in pav.128 Kako je bilo v tem pogledu s pleteninastimi skulpturami? — Spo­ znah smo, kako so ob ciboriju iz S. Giorgio in Valpolicella dognali, da izvira baje prvi spomenik z izgotovljeno pleteninasto plastiko v resnici «Z t w- u stoletja- ZS°raJ navedeni datirani italijanski spomeniki iz 8 stoletja brez ugovora dokazujejo, da so nastajale pleteninaste skulpture v Itali]! 8. stoletja polagoma in brez tehtnejših presledkov; »... posamezni antični motivi se preoblikujejo po linearnih in geometričnih tendencah pleteninaste ornamentike.«12» - Postopno, počasno oblikovanje plete-' ninaste plastične ornamentike v 8. stoletju se dobro vidi na sarkofagih ravennskih nadškofov Ivana VIII. (t ok. 784) in Graziosa (f 795). Tamkaj so na pročeljih ostale ploskve še brez skulptur, na pokrovu pa so že tridelni trakovi (si. 50).13° Res pa je, da izkazuje pleteninasta plastika razen prestastega iz­ ključno le antične in starokršćanske motive, ki so pa vsi izrazito lineari- ziram in geometrizirani. Prav tako je tritračnost, ki se na srednjeveških pletemcah zmeraj ponavlja, »tipični kriterij, iz katerega izvira. raz­ loček nasproti poznoantični dekoraciji, ki skozi vsebuje le dvotračne pletenice.« Iz motivnega kroga antične in starokršćanske krasilne umet­ nosti je pleteninasta plastika izbirala vedno samo ene in iste motive ki so odsevali novo, linearno-geometrično smer v umetnosti.1'2 Jasne' antično-sredozemske oblike1" pa vežejo to umetno obrt na antična izročila.134 Dotakniti se je treba še teze o bizantinskem izvoru pleteninastih skulptur. — Srednjeveško plastično okrasje v Bizancu in v Grčiji je bolj plastično kot srednjeevropsko. Pletenice so tod zgolj podrejena dekora­ cija; so dvotračne ali pa v obliki širokega srednjega traka (si. 51)135 Vrh tega pobija to domnevo tudi kronologija bizantinskih pletenic Plete­ ninasta ornamentika se začne v Bizancu uveljavljati šele v 9. in 10 sto­ letju, v Grčiji pa še pozneje. Mlajša bizantinska pleteninasta plastika pa je zelo borna in zaradi močnih koptskih vplivov, če ne celo delnega izvora, v posebnih in od srednjeevropskih različnih kombinacijah od teh kaj oddaljena.137 Tudi počasno dozorevanje pleteninaste plastične de- 128 Cankar I., nav. delo, str. 214. Hrvata,ïra80ad.L" ° Sp0menicima 7- * 8- stolJeća « Dalmaciji i o pokrštenju Hrvata,^traa4an L" ° spomenicima 7- i 8- sto«eca u Dalmaciji i o pokrštenju !" £ako Kara«ian L., Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 91 si Karaman L., Starohrvatska umjetnost, str. 71. 133 Ginhart K., nav. delo, str. 165. 134 Stele F., nav. delo, str. 349, 352, 354 nav. delo,astrma67 d" ** k°1ÌJ6Vke hrvatske Prošlosti, str. 90. - Kautzsch H., 136 Holmqvist W., nav. delo, str. 79 si. T iKaramail h' Iz koliJevke hrvatske prošlosti, str. 90. — Kautzsch R nav. delo, str. 68 d. '' 138 koracije v Italiji v 8. stoletju, ne pa nenaden pojav že izdelanih oblik, priča, da ni bila ta umetna obrt prinesena tjakaj od drugod, ampak da se je razvijala in razvila v Italiji. Prav tako niso na pleteninastih spome­ nikih ohranjena imena kamnosekov kot Johannes Julianus, Juvianus, Juvintinus, Martinus, Stefanus in Ursus bizantinska, marveč romanska, Nadalje nasprotuje tej podmeni dejstvo, da vlada na italijanskih pod­ ročjih, ki so bila z Bizancem ožje povezana, sredi 8. stoletja, ko se oblikuje pleteninasto okrasje, v plastiki dosledno mrtvilo. Pleteninasta plastika je v južni Italiji, Rimu, Ravenni in Benetkah ali samo redka ali pa se pojavlja razmeroma pozno, ob koncu 8. oziroma na začetku •9. stoletja.138 — Tako moramo to stališče odkloniti. Po tem razboru gradiva se bomo pred sklepnimi izvajanji zaustavili ie ob nekaterih razvojnih dejstvih zgodnjesrednjeveške umetnosti, ki se zde potrebna za zadostno umevanje nastajanja pleteninastih skulptur, ter ob zgodovini Langobardov po naselitvi v Italiji. Kot rečeno, so, z izjemo prestastega, vsi motivi pleteninaste plastične dekoracije vidni že v poznorimski umetnosti iz 6. stoletja. Takrat zasledimo na rimskih mozaikih, deloma pa tudi v stenskem slikarstvu poleg navadnih dvotračnih pletenic še trikotne in štirikotne vozle, plete­ ninaste kvadrate, pravokotnike in križe ter krožno zankaste in četvero- kotno zankaste pleteninaste mreže — ob kratkem: motive, ki se stilno predrugačeni čez stoletja v pleteninastih skulpturah vse obširneje po­ navljajo.1'9 Glavna motivika poznejše pleteninaste plastike je vidna v severni Italiji v 6. stoletju. — V Bizancu, v Grčiji in Mali Aziji upo­ rablja krasilna umetnost v zgodnjem srednjem veku_ osrednje motive. — Zgornj eitali j anske oziroma srednjeevropske pleteninaste skulpture niso niti motivno niti v oblikah stilizacije odvisne od onodobne vzhodne umetnosti. Obe kulturi sta se odmaknili od enotnega temelja v 6. sto­ letju: vzhodna umetnost se je posvetila umirjeni osrednji motiviki, zgornjeitalijanska pleteninasta dekorativna plastika pa se je oprijela živahno razgibanih vzorcev.110 — Tudi islamska, palestinska in egiptska oziroma koptska istodobna umetnost se popolnoma razlikuje od takratne srednjeevropske. Ta umetnost se spričo sorodnih podlag kot bizantinska umetnost razvija ob srednjeevropski samostojno, a tudi njeni vplivi niso zaznavni.141 — Srednj evropska oziroma zgornj eitalijanska, bizantinska, koptska in islamska umetnost gredo od 7. stoletja vsaka v svojo smer. Če določneje upremo oči v italijansko predromansko plastično umet­ nost pred prvimi pleteninastimi skulpturami, je treba zapisati naslednje. Za časa Gotov je v vseh umetnostnih zvrsteh; ki so bile povezane z rimskimi tradicijami, germanskih primesi toliko kot nič. Le kleščni motiv 138 Vse to Karaman L., iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 99 d. 159 Kautsch R., nav. delo, str. 54 d, 57 d. 140 Kautzsch R., nav. delo, str. 68 d. 141 Kautzsch R., nav. delo, str. 70 d. 139 med ornamenti Teoderikovega mavzoleja je germanskemu gradivu tako blizu, = pozni antiki in orientu pa tako zelo odklonjen, da je tukaj germanski vpliv izven dvoma.142 — Skozi 7. stoletje je v Rimu prav kakor v Ravenni in na langobardskih področjih kaj malo spomenikov. Podoba se je spremenila na prehodu v 8. stoletje, ko je postala zlasti marmornata notranja oprema cerkva bogatejša. Mimo te umetnosti je cvetela tedaj še kovinska plastika, ki pa se ni ohranila; njen natančnejši opis pogrešamo, kajti iz kronik smo poučeni le o njeni vrednosti.143 — Približno v to dobo italijanske umetnosti se datira priliv orientalne živalske ornamentike, ki je po izvoru razložljiva prejkone kot prenos raznih aleksandrinskih predlog v relief v kamnu.144 — Iz 8. stoletja imamo v Italiji nekaj spomenikov, ki se deloma naslanjajo na bizantinsko- orientalne vzore.145 Ali so motivi koptskega značaja v pleteninasti ornamentiki na mozaikih Teoderikove palače in cerkve S. Vitale v Ravenni dve stoletji pozneje oplodili zgodnjesrednjeveško umetnost s pleteninastimi skulptu- rami?146 Ne, kajti ti motivi so dočista drugi kot motivika poznejših pletenic. Za karolinški čas značilnih motivov pleteninastih skulptur v Ravenni 6. stoletja ni bilo. Sploh je v 8. stoletju v Ravenni malo spo­ menikov, kolikor pa jih poznamo, ni tukaj »sledu niti motivike niti stila« pleteninastih plastik. Komaj proti koncu 8. stoletja vidimo v Ravenni prvi odsvit pleteninastega klesarskega okrasja, prvi ravennski spomenik z izgotovljeno pleteninasto plastiko, pa je iz 806—816.147 Ne glede na to, da je omenjeno materialno nepodprto gledišče splošno malo verjetno, je iz različnosti med ravennskimi in drugimi takratnimi spo­ meniki, kjer v teku 8. stoletja pleteninaste skulpture postopoma dozo­ revajo, razvidno, da je omenjeno naziranje napačno. Zavoljo šibkega bizantinskega odpora so Longobardi kmalu zavzeli vso Italijo z izjemo Ravenne, Rima, Neaplja in Sicilije. Tamkajšnji zem­ ljiški posestniki so po večini pred Langobardi ali pobegnili ali pa so jih le-ti pobili. S tem zemljiškogosposka organizacija ni bila uničena; spremenili so se le posestniki. »V odnosih gospodov do podložnikov ni prišlo do nobenih bistvenih izmenjav.« Vsak Langobard je bil zemljiški posestnik in so se pojmi Langobarda, vojaka in zemljiškega posestnika vselej povsem krili. — Dokler ni Bizanc priznal langobardske države, so bili Langobardi izven »pravnega kroga« rimske rei publicae in niso imeli na rimskih ozemljih nobenih pravic niti niso uživali pravnega varstva. Enako se je godilo romanskemu prebivalstvu pri Langobardih. 143 Haseloff A., nav. delo, str. 42. 143 Haseloff A., nav. delo, str. 43 d. 144 Haseloff A., nav. delo, str. 47 d. 145 Haseloff A., nav. delo, str. 48 si. — Schaffran E., Die Kunst der Lango­ barden in Italien, str. 99. 140 Holmqvist W., nav. delo, str. 84 si. 147 Vse to Karaman L., Problemi umjetnosti i ranog srednjeg vieka. str. 269. 140 — Prav tako kakor posvetne zemljiške posestnike so razlastili Longo­ bardi tudi cerkev, ki se je morala odreči mnogim svojim posestvom v langobardskih predelih. Šele ko so se Longobardi odpovedali arijanstvu in ko so postali katoličani, so se vrnila cerkvi ta imetja.148 Ob naselitvi v Italiji so živeli Langobardi v rodovni ureditvi. Vsak dux je imel pod seboj določeno število rodov in tudi dokončna zemljiška delitev je imela podlago v rodovih. To izpričujejo italijanska krajevna. imena v Furlaniji, Benečiji, okoli Brescie in Bergama, v Piemontu, okrog Crémone in Modene ter v Spoletu in v Abruzzih, ki so sestavljena z besedo fara (langobardsko rod). Takisto potrjuje to tudi Rotharijev edikt. Od prihoda v Italijo pa se je celotni ustroj Langobardov spreminjal iz rodovnega v teritorialni red. Meje langobardskih enot so postale raz­ mejitve prejšnjih rimskih ozemelj, njihova središča pa rimska mesta.149 Skupno s tem razvojem se je v razmeroma kratkem času izoblikovala tudi langobardska država. Preostalih rimskih množic »ni bilo mogoče sprejeti niti v rodovne korporacije niti jim vladati s pomočjo teh korpo- racij.« Namesto rimske države je bilo treba postaviti »drugo oblast, to ; pa je mogla biti le druga država. Organi rodovne ureditve so se morali zato pretvoriti v državne organe, in sicer glede na pritisk okoliščin zelo naglo.«150 Poleg bojev z Bizancem so zašli Langobardi v prvem obdobju po naselitvi tudi v spopade s Franki. — Dosledno sovražno razmerje arijan- skih Langobardov do cerkve se za časa katoliške kraljice Bavarke Teo- delinde (583—615) nekoliko predrugači. »Za cerkev, ki jo je dala Teodelinda sezidati v Monzi, so prišle relikvije iz Rima«, nekateri kleriki so, »kolikor je takratno vojno stanje dovoljevalo, vzdrževali stike med Rimom in langobardskim dvorom«; po sklenjenem premirju z Bizantinci pa so se te zveze še okrepile: Teodelindin sin je katoliško krščen, zveze s papežem pa se vedno bolj zožujejo. A kljub temu bi bilo v tej dobi napačno govoriti o poravnavi protislovij med Langobardi in Rimom. Sme se edinole reči, da je obstajala tedaj pri Langobardih tudi Bizancu in Rimu prijaznejša smer, ki pa so jo kmalu nadomestili stari politični cilji. Z arijanskim kraljem Rotharijem (635—652) so sledovi Rimu naklonjene langobardske politike že izbrisani. To razdobje je čas notranje utrditve langobardske države, ki je dobila svoj izraz v tako imenovanem Rotha- rijevem ediktu iz 643, v katerem je bilo ugotovljeno veljavno lango­ bardsko pravo, ki je bilo takrat prvič zapisano in ki je postalo splošno državno pravo, neodvisno od rimskih zakonov. Dasi je pravna vsebina edikta langobardskega izvora, se v tem delu očituje močno pronicanje rimske kulture med Langobarde: tekstni jezik in črke so latinske, ne­ prevedene so ostale samo nekatere langobardske besede, ki so bile splošno 148 Prim Hartmann L. M., Geschichte Italiens im Mittelalter H/1 (Gotha 1900), str. 41 sl, 136, 270 sl; H/2 (Gotha 1903), str. 2 d. — Schaffran E., Ge­ schichte der Langobarden, str. 25, 31, 35, 39. 149 Hartmann L. M., nav. delo, H/1, str. 43 sl. 150 Engels F., Izvor družine, privatne lastnine in države (Ljubljana 1947), str. 110. 141 znane iz dnevne porabe.151 — To romansko kulturno prepajanje postane vse širše, ko pride na prestol Teodelindin nečak Aripert (652—661), ki prične zidati v glavnem mestu Paviji katoliške cerkve in ki daje kato­ liškim škofom vse več prednosti. Po smrti tega kralja se politična podoba Langobardov zopet menja, s kraljem Perctaritom (672—688) pa se to nihanje konča z zmago tradicionalnega katolištva bavarske dinastije. V Paviji je prestopil za Ariporta zadnji tamkajšnji arijanski škof v katoliško vero; na rimski sinodi 680 so sodelovali že mnogi škofje iz langobardskih območij; čedalje bolj so bili pri Langobardih ustanavljam novi samostani in cerkve. Milanski nadškof se je povrnil na svojo stolico; v Ventimilii, Albingaunu, Savoni ob Rivieri di Ponente in Genovi so bili spet dopuščeni škofje, zasedene so bile škofije Lodi, Vercelli, Valenza, Acqui, Asti, Torino, Ivrea, Bergamo, Brescia, Piacenza, Parma, Modena in Reggio. Za Cunincperta (688—700) je bila katolizacija Langobardov zapečatena.152 Nekako istočasno z langobardskim pokatoličanjenjem je Bizanc v 70. letih 7. stoletja priznal njihovo državo. Prvotno nasprotstvo Lango­ bardov proti cesarstvu se je z bavarsko dinastijo zmeraj bolj omiljevalo, »vedno večja slabost rimske države in njena napredujoča osredotočitev na vzhodu« pa je to vse globljo politično preobrazbo dokončala. S tem so se pravne razmere pri Langobardih občutno spremenile. Na prehodu v 8. stoletje se je uveljavilo razen langobardskega tudi rimsko personalno pravo; Langobardke so se mogle možiti z Rimljani in so dosegle s tem rimsko personalno pravo; otroci iz takih zakonov so živeli po rimskem pravu. — Toda populacijska romanizacija se je zdaj samo povečala, pričela se je že dosti prej. Postopno osvobajanje aldijev in sužnjev je dovajalo med gornje, langobardske plasti zmeraj več romanskega življa, kajti križanje ni bilo prepovedano. Prvo etnično mešanje pa je nastopilo že takoj po naselitvi. Zelo verjetno je namreč, da so tedaj prevladovali pri Langobardih moški, ki so si morali zategadelj iskati tudi romanske žene, aldije in sužnje. Da pa so lahko bili otroci iz teh zakonov svobodni, so Langobardi Romanke redno osvobajali in socialno dvigali. A po pri­ znanju langobardske države je bilo, kot rečeno, dovoljeno razširiti zakon­ sko zvezo tudi še na cesarska, romanska ozemlja. Vse to je imelo za Langobarde druge posledice kakor za staroselce, zakaj kot je razvidno iz germanske zgodovine preseljevanja narodov, so se popolnoma porazgubili v romanskem prebivalstvu Langobardi, Franki in Burgundi, ne pa narobe.15* Kulturno in populacijsko so se torej Langobardi prilagajali tujemu svetu. — Še nekaj ponazoril. Poromanjenje Langobardov moremo slediti tudi v obleki. Spočetka so bili Langobardi odeti v široka lanena oblačila, ki so bila enaka kot pri Anglosasih, pozneje pa so začeli nositi hlače in ovijače, kar so prevzeli od Rimljanov. Prav tako je hitro nazadoval tudi 151 Hartmann L. M., nav. delo, H/1, str. 57 si, 78, 169, 239 si. — Schaf- fran E., Geschichte der Langobarden in Italien, str. 55 si. 152 Hartmann L. M., nav. delo, H/l, str. 245 si, 255 si, 264 d. 153 Hartmann L. M., nav. delo, II/l, str. 270 si, П/2, 413 si. — Zimmer­ mann E. H., nav. delo, str. 4. 142 langobardski jezik. To je umljivo tako zaradi razpršene naselitve Lango- bardov med domačini kakor tudi spričo boljše uporabnosti latinščine za razne »nove kulturne dobrine in razmere«, za katere je izrazje v lango- bardščini manjkalo. Z langobardskimi črkami se nikoli ni pisalo, ampak vedno le v latinščini. Ne poznamo nobenih langobardskih listin, ampak izključno samo latinske, ki so bile določene z rimskimi tradicijami; razločkov med takratnimi langobardskimi in nelangobardskimi listinami ni. Zraven kulturnih vplivov je cerkev, ki jo je langobardski dvor od konca 7. stoletja naprej nemalo podpiral, ji vedno znova pomnoževal njeno posest in ki ji je bilo tedaj tod podrejeno vse kulturno življenje, tudi etnično romanizirala Longobarde, kajti vsi Langobardi, ki so postali duhovniki, so živeli po rimskem pravu.154 Navzlic vse večji pomembnosti cerkve pri Langobardih pa je v 8. stoletju njihova politika protirimska, čeprav obstoji proti tej smeri pri njih samih tudi odpor. To je postalo zanje usodno. Protilangobardski koaliciji so se pridružili Franki, ki so za Aiustulfa (749—756) Longobarde dvakrat zaporedoma premagali, tako da so jim morali Langobardi prvič vrniti medtem osvojeno Ravenno in druga bizantinska mesta ter plačati Frankom visoko odškodnino, drugič pa jim odstopiti tretjino kraljevskega zaklada in oddajati letno 12.000 solidov. Vendar so Langobardi vneto nadaljevali svojo protirimsko politiko (vmes so bili samostani in cerkve po kralju ponovno obdarovani), ki se jim je maščevala 774 s propadom njihove države. Dobo, ki Italiji zatem sledi, označuje tesna povezanost svetne in od te radodarno bogatene cerkvene oblasti.155 Če se povprašamo po družbeni obliki Langobardov v 7. in 8. stoletju (ne glede na podložno romansko prebivalstvo), se more reči, da se da iz Rotharijevega edikta posneti predfevdalna ureditev, zakaj večina Lango­ bardov je še svobodna, že razcepljeno družbo pa zajemajo ostra nasprotja. Beremo o odločbah proti zarotam in vstajam, a če se zalotijo pri vdorih v gosposke vasi na čelu uporniških sužnjev tudi svobodniki, so le-ti stavljeni izven zakona.156 Členitev svobodnih v zemljiško gospodo in v še večji meri v podložnike je po tem otipljiva.157 Prava fevdalna družba Langobardov pa bo dokazana za 8. stoletja, ko govore viri, da se je položaj sužnjev zboljšal in da je suženjstvo sploh nadomeščeno s pod- ložništvom,158 tako da so obstajali v glavnem le še zemljiški podložniki in zemljiški gospodje. Umetnostna zgodovina langobardske Italije gre z njeno zgodovino docela vzporedno. V prvem razdobju po naselitvi, ki je čas najhujšega 164 Hartmann L. M., nav. delo, H/2, str. 21 si, 223 si. 155 Hartmann L. M., nav. delo, H/2, str. 188 si, 266 si. 158 Hartmann L. M., nav. delo, H/2, str. 8. 157 Ali se je položaj podložnega podeželskega ljudstva pod Langobardi zboljšal, nam viri zamolčujejo. Poučeni smo o bedi podvrženih Rimljanov, zvemo pa tudi o tem, kako so rimski kmetje zaradi davčnega pritiska pre­ hajali k Langobardom. Nikoli ne beremo o podpori bizantinske vojske po ljudstvu, ki je bilo pod Langobardi (Hartmann L. M., nav. delo, H/2, str. 8). 158 Kulischer J., Allgemeine Wirtschaftsgeschichte des Mittelalters und der Neuzeit I (München-Berlin 1928), str. 48. 143 večS™lo f I' ^ Suar0SelCÌ in CerkviJ° ter k0 nimam° "obenih večjih znakov o langobarđskih romanizacijskih pojavih, vztrajajo Lango- obrtl rabnih61 ? d;UgÌm SrednJeevr°P^m Germanom lastni umefni SL£ Predmetov, opazni so pa tudi že tuji vplivi. Drugih tam- 5 Ä r 7Гlk0V V tem °bd0bjU nL °b Prvih stikih « katolištvom krall ÄS ^rfiT,ftaT/e kalLCelni del ^lade, ki predstavlja kralja Agilu fa (591-615), reliefno ustreza antični tradiciji.159 Istodobne marmorne plosce, vzidane v pročelju stolnice v Monzi, nimajo nobenih angobardskxh značilnosti.»» Vzporedna langobardska umetna obrt sicer se obstoji vendar pa je čedalje bolj antično vplivana; proti sredi 7. sto­ letja usahne. \ kovanju novcev Langobardi bolj ali manj okorno po­ snemajo vzhodnorimske.181 ^ Langobardski odnosi s cerkvijo pa so do zadnje četrtine 7. stoletja vseeno ostali neurejeni oziroma nasprotni, tako da imamo na langobard- skili ozemljih vse do pokatoličanjenja in priznanja države zgolj kaj malo spomenikov, ki naraščajo šele odtlej, ko se je že prej nemajhen romamzacijski proces Langobardov zelo povečal in ko je mogla cerkev na vsem langobardskem področju prevzeti celotno kulturno udejstvovanje v svoje roke. To je razumljivo, ker so bile v srednjem in posebej še v zgodnjem srednjem veku-cerkve malone edino umetnostno torišče ki so jim sestavljali načrte in kompozicije kaj pogosto duhovniki, in ker je zlasti zgodnjesrednjeveška umetnost priklenjena na krščanski reli­ giozni sistem in se tematično brez znanja starega in novega zakona, legend, življenj svetnikov in cerkvene zgodovine sploh ne da razumeti182 Kogoji za to umetnost so nastali s pokatoličanjenjem Langobardov To pa niso več umetnoobrtno izdelane fibule, križci in podobno gradivo (iz 6. stoletja), ampak od Germanov prej nikdar poznano ali gojeno kamenito stavbarstvo in cerkveno krasilno klesarstvo. (Lanso- bardsko umetnostno znanje bi nedvomno ne. zadostovalo na primer za izklesanje zunanje stranice sarkofaga.183) Proti sleherni udeležbi lango^- bardskih sestavin v tej umetnosti pa ne priča le tehnični moment, marveč tudi dejstvo, da je bila v Italiji tedaj starokršćanska umetnost še zmeraj neposredno živa in da se je nanjo zato veliko navezovalo. Langobardi v tem okolju vrh tega niso predstavljali več čistih barbarov, kakršni so bili ob prihodu v Italijo, temveč so bili kulturno in populacijsko že vidno pomešani z Romani ter je morala večina njihove, poganske umetnosti s pokatoličanjenjem nujno odpasti, ostanek pa se z višjo umetnostno stopnjo m mogel uspešno meriti.164 Krščanski svet, kamor so Langobardi prispeli, jih je mogel le učiti in prevzgajati. Onodobna italijanska umet­ nost je tako brez langobarđskih vplivov služila cerkvi in je zaradi tega - Ba:mStknter|elEo, ttrn4T del°' Str- 53" - HaSel0ff A" — del0' str- 42 d- 180 Haseloff A., nav. delo, str. 43. — Baum J., nav. delo, str. 43 161 Haseloff A., nav. delo, str. 42. me^str^111"1 G'' Umjetnost renesanse u Italiji (skripta Univerze v Zagrebu les prim. Cankar I., nav. delo, str. 213. 184 Prim. Stele F., Umetnost Zapadne Evrope (Ljubljana 1935), str. 8 si. 144 . izvirala edinole iz starokršćanskih temeljev. Središče umetnosti je bilo samostansko življenje, ki so se ga Longobardi sicer udeleževali, a ga »kot višjo kulturno dobrino« samo sprejemali.1"5 In vendar se ploskovito-idealistični stil te umetnosti bistveno loči od starokrščanskega. Ne bilo bi pa pravilno, če bi pripisali to spremembo Langobardom. 2e pozna antika in krščanstvo izkazujeta krepka nagibanja k idealizmu, ki se po kratkotrajni realistični reakciji pri koncu 6. stoletja spet povrne in ki se v 7., 8. in 9. stoletju vse bolj in bolj izrazito linearno nadaljuje. Se preden se Langobardi pokatoličanijo, se torej stara krščan­ ska umetnost sprevrača v zelo dosledni spiritualizem, ki je postal most med staro in barbarsko kulturo, ki je v svoji umetnoobrtni uporabni umetnosti upoštevala le isti slog. To mnenje utrjuje gradivo iz nelango- bardske Italije, iz Ravenne. Od Vzhodnih Gotov ni tam v umetnosti zapuščenega ničesar germanskega. Ko pa postane Ravenna bizantinski eksarhat, tonejo njeni spomeniki v novi idealistični ploskovitosti. — Ta linearni stil potemtakem ni nikakršen langobardski etnični odsev, temveč je verno ogledalo zgodnjesrednjeveške cerkvene miselnosti, kajti vsa takratna, zlasti še italijanska umetnost je kot izključno cerkvena umetnost spričo abstraktnosti in dogmatične zaokroženosti svoje pod­ stave ustrezno skrajno stilizirana. Konkretnega in individualnega, kolikor ni v zvezi z religioznim sistemom, se redoma ogiba, in ne posveča stvarnosti nobene pozornosti. Njeni okrajšani izrazni prijemi so pred­ vsem posledica zgodnjesrednjeveške odmaknjenosti materialnemu svetu oziroma človeški individualnosti. Ideološka vsebina zgodnjega srednjega veka je povzročila v umetnosti najhujšo oddaljitev od stvarnosti, ki je prehajala v absolutno stilizacijo.16' S propadanjem in s propadom antič­ nega humanizma se krščanstvo s temu skupnimi umetnostnimi podlagami vedno bolj razhaja, tako da postaja njegova zmeraj hitreje in dalje tirana spiritualizacija čedalje večja. Glavno polje opisovane langobardsko-italijanske umetnosti so plete- ninaste skulpture. Poleg teh srečujemo pri njihovih povojih druge zgoraj omenjene struje, ki pa jih je kaj malo in ki v obratnem sorazmerju z nadaljnjim razvojem pleteninaste plastike brž izginejo. — Četudi je s tem zadosti povedano, naj ne izostane še nekaj stvarnih nadrobnosti. Spremljevalci pleteninastih okrasi j so. iz starokrščanskega oziroma kla­ sičnega motivnega inventarja. Raznotera motivika (mimo prestaste) ple- tenic in njihovega ploskovnega oboda je dokazano vedno istega izvora in tudi njihovo formo gre izvesti iz istega vira. Med znanimi izdelo­ valci pleteninaste dekoracije ni nobenega Langobarda, ampak sami čisti Romani.163 Avtorji, ki niso istega mnenja o tej panogi zgodnjesrednjeveške umet­ nosti, protislovno priznavajo, da Langobardi ob prihodu v Italijo niso poznali kamenitega stavbarstva, ki je bilo znano samo staroselcem — les prim. Cankar I., nav. delo, str. 214. • iee prim. Cankar., nav. delo, str. 215 d. 167 Gamulin G., nav. delo, str. 26 d. 168 Haseloff A., nav. delo, str. 57. 145 Zgodovinski časopis — 10 Romanom.iee Morebitni ugovor proti tukajšnji sodbi: ornamentika ger­ manskih umetnoobrtnih predmetov iz časa preseljevanja narodov na Nemškem in v Galiji je bila kaj različna in se pri tem ne more govoriti o posledici enotne rimske fabrikacije tega materiala170 — nima s tem našim vprašanjem nobene zveze.171 Kajti, kot rečeno, tu ne gre za izdelo­ vanje umetnoobrtnih rabnih stvari, ki so jih Germani že pred dotikom z antiko v svoji domovini sami izdelovali in pri katerem je pri njih še potlej opazna sorazmerna umetnoobrtna samostojnost, temveč gre za klesarstvo. Le-to Germanom, preden se niso sešli z rimsko umetnostjo, in sicer na njenih tleh, nikoli ni bilo znano, tako da mora večja ali manjša neodvisnost germanske umetne obrti pred selitvami na jug pač odpasti kot argument, da se je moglo to razmerje obvarovati še pozneje, na teritorijih, ki so jih zavzeli Germani. (»antični vplivi so že prej dopuščali obstoj germanske umetne obrti, če pa se jim je znala german­ ska umetna obrt že tedaj izogibati, zakaj ne bi bilo tako še potem, ko so bili postavljeni na rimskih ozemljih germanski državni organizmi«?). Dasi je priznano, da je pozna antika vsrkala tudi kaj barbarskega, je to pri tem takisto brez pomena.172 Kljub poizkusom17' se, kot omenjeno, ne da v Italiji tako v pleteninastih plastikah kakor tudi v njihovem obrobju dokazati niti eden germanski motiv. — Enako se spričo cerkvenih podlag zgodnjesrednjeveške predromanske umetnosti ne sme pritegniti mišljenju, da je smisel pleteninaste dekoracije obramba oltarjev, ciborijev, prižnic in vodnjakov, ki jih obkroža, torej varstvo pred zlim — pomen, ki naj bi prihajal iz nordijskega poganskega izročila.174 Tudi je zgrešeno, da bi se v karolinških pletenicah tako rekoč nadaljevala predhodna plete- ninasta oziroma živalska ornamentika in da bi bili pod cerkvenim pritiskom živalski motivi izločeni, pleteninasti pa pridržani.175 Zakaj pleteninaste skulpture se izoblikujejo v Italiji in se šele od tod raz- prostro po karolinški državi. Ni pa kraj njihovega postanka Nemčija ali Galija. A v Italiji so bile poti zgodnjesrednjeveškega umetnostnega razvoja povsem druge in kaj takega ne bi bilo mogoče. — Zaradi ne- barbarske opredeljenosti celotne predromanske umetnosti se je tudi težko pridružiti, mnenju, da so mogle izhajati pletenice predvsem iz področij, kjer so bile krajevne antično-starokrščanske umetnostne tradicije pod­ rejene germanskim predstavam in kjer so jim bile tolikanj pokorene, da so jim začele oblikovno ustrezati.17" Notranjo krizo in propad sužnjeposestniškega reda so končali bar­ barski vpadi s svojimi državnimi tvorbami na ozemljih rimskega cesar­ stva. Tod je vzrasla nova civilizacija, ki je prevzela svojo kulturo in 169 Haupt A., nav. delo, str. 161. 170 Tako Cankar I., nav. delo, str. 213. 171 Drugače Picton H., nav. delo, str. 4, 7. 172 Picton H., nav. delo, str. 5 d. 179 Picton H., nav. delo, str. 11, 13, 15, 17 d. 174 Ginhart K., nav. delo, str. 154, 162. — S tem Ginhartovim stališčem se ne strinja tudi Stele F., v oceni navedene razprave, Zbornik za umetnostno zgodovino 19 (1943), str. 95 d. 175 Ginhart K., nav. delo, str. 163. «e Tako Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 349. 146 ideologijo iz antike in starokrščanstva, s krščanstvom pa je prišla v zgodnji srednji vek ideologija, ki je edina določila tedanji umetnosti vsebino in abstraktni značaj.177 Tako pridobljen oris pleteninastih skulptur kot glavne srednje­ evropske veje v zgodnjesrednjeveški umetnosti še ni zadosten. — Ne glede na to, da je težko dovolj poudariti, da so pleteninaste plastike kljub naslon j enosti na antično in starokršćansko umetnost, ki sta ji edini sorodni, le-tema formalno oddaljene, kar je spričo od poznega starega veka sem trajajoče vse močnejše spritualizacije antične oziroma starokršćanske umetnosti umljivo, pleteninasto okrasje pa je prvi umet­ nostni prikaz porajajoče se srednjeveške Srednje Evrope — ne glede na to je treba razpravljanje o izvoru predromanske pleteninaste orna­ mentike razviti še drugam. V pričujočem spisu je bila doslej beseda skorajda zgolj o plete­ ninastih skulpturah v Italiji. To je bilo zategadelj, ker so le-te starejše kot druge tedanje pleteninaste dekoracije. Ni pa Italija edino področje te zgodnjesrednjeveške krasilne umetnosti. Kot dognano, se spomeniki te umetnostne kulture raztezajo po vsej karolinški državi z izjemo njenih severnih in severovzhodnih predelov, ki takrat še niso poznali kame- nitega cerkvenega stavbarstva. Pleteninasta plastika je bila najbolj priljubljena v karolinški dobi in jo ugotovimo po vsej karolinški državi.17* — Italija je izhodišče teh spomenikov. Tam jih je največ, antično-staro- krščanska udeležba v njih pa je tolikšna, da so mogli nastati samo v Italiji z globokim in nepretrganim antičnim umetnostnim izročilom.17* Ta srednjeveška italijanska povezanost z antiko oziroma s starokrščan- stvom se vidi v romanskem kamnoseštvu, ki se je razvijalo prej že v zadnjem obdobju Langobardov,180 v karolinški dobi pa se je kar raz­ mahnilo. — Pleteninasta dekoracija je po vsej karolinški državi tehnično, stilno in motivno tako enotna, da je mogla vzkliti le iz enega središča in ni mogla na več krajih istočasno, spontano nastati.181 To žarišče je bilo v Italiji, kjer ni primanjkovalo številnih romanskih kamnosekov, ki so navezovali na antično-krščanske tradicije. Iz teh kamnoseških delavnic se je pleteninasta umetnost, »izrabljajoč velike možnosti šir­ jenja, ustvarjene po karolinški državi, razširila povsod, kamor je segal karolinški državnopolitični vpliv«. Kot strogo cerkvena umetnost se vežejo pletenice na rimske misijonarje: tako na primer prispo v hrvat­ ske in nekatere slovenske pokrajine po pokristjanjenju Hrvatov in Slovencev, v Rimu pa se pojavijo, ko zaprosi papež Karla Velikega za stavbarske in klesarske mojstre iz severne Italije.182 Če nudijo gornja izvajanja naziranje, da so raznesli pleteninasto ornamentiku po karolinški državi severno- in srednjeitalijanski kamno- 1.7 Gamulin G., nav. delo, str. 214. 1.8 Lasteyrie R., nav. delo, str. 214. "» Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 352. »so Haupt A., nav. delo, str. 161. 181 Lasteyrie R., nav. delo, str. 214. — Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 352. 182 Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 353 d. 147 seki, kajpak ni rečeno, da so vsi ti tamkajšnji izdelki njihovi. Ista oblika govori za enoten izvor,183 nemogoče pa je, da bi italijanski kamno­ seki, potujoč po karolinški državi, skozi dve stoletji ustvarjali tam vse te spomenike oziroma ni nobenega dokaza, da bi se le-ti na nemških in francoskih tleh trajno nastanili in tamkaj nadaljevali s svojim delom. Nedvomno so se morali tega opravila poprijeti tudi domačini. V Italiji je bilo drugače. Tukaj Langobardom tudi po zavzetju ni bilo treba seči po tej umetni obrti, ker so staroselske delavnice nepretrgano z antiko in starokrščanstvom obstajale naprej. Severno in zahodno od Alp pa je bilo od konca 8. stoletja v tem pogledu stanje drugačno: plete- ninasti Mesarji iz Italije so morali po vsej verjetnosti prinesti, to moti­ viko na sever, izključeno pa je, da bi izgotovili tolikšno množino pleteninastega okrasja le oni.184 — Tamkajšnja klesarska in sploh vsa umetnost je bila popolnoma v rokah duhovščine ;n so se .je po vsem sodeč lotevali tudi menihi, ki so se takrat ukvarjali med drugim takisto s slikarstvom in zlatarstvom (sv. Eligij je bil najspretnejši zlatar v Dagobertovi državi, nek duhovnik Sigmund pa je bil konec 9. stoletja illuster artifex; v samostanih so bile umetnoobrtne delavnice, ki so služile tudi kot šole in ki so razširjale artes leviores, quos mechanicas vocant ter kamor so pošiljali v umetnoobrtni uk ingeniosos pueros in druge).185 — Domači umetni obrtniki so, posnemajoč prve zglede, začeli izdelovati pleteninaste dekoracije po karolinških cerkvah. Da so bili mnogokdaj prav ti zaposleni pri tem delu, je razvidno iz tega, da so v italijanskemu izhodišču odmaknjenih nahajališčih antične poteze ple- tenic priznano manjše.186 Poleg karolinškorenesančne dvorne umetnosti je obstajala torej še pleteninasta.187 Če pa je bila to karolinška državna umetnost ljudske zvrsti, je drugo vprašanje,188 kajti ta hipoteza šepa. Nedognano je, da bi bila karolinška državna umetnost dvojna: antično povezana in pred- . vsem ljudskonordijska, kamor naj bi veljalo uvrstiti pletenice; saj se je mimo antično obarvane karolinškorenesančne umetnosti zbiralo tudi : nordijsko ljudsko blago in je bila upoštevana tudi nordijska umetnost. K temu je treba pripomniti, da ni v karolinški državi nikjer mogoče dokazati zraven državne karolinškorenesančne umetnosti tudi ljudsko umetnost, ki bi šla skozi državno sito. To je dvomljivo že zaradi tega, ker je bila doslej večinoma vsaka ljudska umetnost že po svojem ob­ stoju v nasprotju z višjo umetnostjo.189 In če se je zbiralo staro german­ sko ljudsko blago, kar pa dobi s smrtjo Karla Velikega svoj zgodnji 183 O tem prim. Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 352 d. 184 Temu nasprotuje iz deloma drugih razlogov tudi Ginhart K., nav. delo, str. 130, 164. 185 Kulischer J., nav. delo, str. 70. 186 prim, stele F., ocena Ginhartove razprave, str. 96. — Isti, Predromanski ornament iz Slivnice, str. 355 si. 187 Ginhart K., nav. delo, str. 160. 188 Ginhart K.,' nav. delo, str. 160 si. 189 Stele F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (Ljubljana 1924), str. 10 si. 148 konec,190 ni s tem rečeno, da bi morala poleg karolinške renesanse obstajati še ljudska umetnost, prav tako podvržena enotnemu karolm-. škemu kulturnemu snovanju. Ce se je iz dozdevne karolinške umetnostne dvojnosti (antično posnete in tej pomensko oziroma temeljno nasprotne germanske) sklepalo, da so pleteninaste plastike močno germansko opre­ deljena ljudska umetnost, je to zopet.oporečno in je bila zmotna podmena podlaga knadaljnji zgrešenosti. Vedno znova se mora podcrtavati opi­ sano cerkveno izhodišče te umetnosti iz Italije, ki nima z nobenim* germanskim umetnostnim elementom ničesar skupnega.190», Da so se Germani v karolinški državi tako zelo oklenili pleteni- nastih Skulptur, je razumljivo! Le-te predstavljajo na moč spiritualizirano predromansko umetnost, ki ima sicer svoje korenine v plastični antiki, ki pa je skoraj zgolj linearno in neprostorno spremenjena. To je stilno povsem ustrezalo germanskim ljudstvom, katerih: usahla ; umetna obrt je bila dočista istega sloga. ' Pletenice so bile ornamentalno motivno karolinškim Germanom nemara še malce v spominu: pred več kot 200 leti so krasili njihove zaponke germanski pleteninasti motivi.191 Plete­ ninaste skulpture so jim torej vsestransko odlično ustrezale in so se zavoljo tega med njimi tudi izredno razširile. Prav to, da je germansko pleteninasto področje tako veliko, je zakrivilo zmoto, da so v zgodnjem srednjem veku poživili pletenice Germani.192 Širjenje pleteninaste dekoracije iz Italije po karolinški državi in njena tamkajšnja priljubljenost je zgodovinsko podkrepljiva. -—Zgodnje- srednjeveška trgovina je pod Karolingi nemalo porasla. Tudi prometna pota so se očitno zboljšala; gradile so se nove ceste, mostovi in kanali; zvečal se. je vodni promet; nastajala so nova tržišča.193 Konkretneje: iz gospodarskV najpomembnejših italijanskih mest te dobe (Cremona, Pia­ cenza, Brescia, Parma, Lucca, Rim, Genova, Benetke), kjer zasledimo včasih tudi frankovske trgovske naselbine, so napeljane, največkrat preko Pavije in nato preko Alp (običajno čez Veliki St. Bernard in Brenner), gospodarske zveze s severom. Poznamo tedanje zveze Italije s Francijo (proti Strasbourgu, Dijonu—Latigresu—Chaumontu in Reims—Soissonsu). Tudi južni francoski predeli so takrat v stalnih stikih v Italijo.194 Svabski prav kakor francoski samostani imajo v Italiji posestva.195 Iz Italije 190 Dopsch A., Die deutsche Kulturwelt des Mittelalters (Wien 1924), str 35 si. ìeoa Gornje mnenje je nastalo neodvisno od ugovorov L. Karamana, ki sem jih po njegovi ljubeznivosti spoznal še v rokopisu in ki bodo objavljeni, kot mi je sporočil 29. XII. 1951 v Starohrvatski Prosvjeti, III. serija, 2. zvezek, 1952 (Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti). 191 Karaman L., Iz kolijevke hrvatske prošlosti, str. 91, 100 in Stele F., Predromanski ornament iz Slivnice, str. 351, vidita v teh arheoloških plete- nicah pridatke nekdanje živalske ornamentike. 192 Haupt A., nav. delo, str. 61. 193 Kötzschke R., Allgemeine Wirtschaftsgeschichte des Mittelalters (Jena 1924), str. 284, 288 sl. 194 Dopsch A., Die Wirtschaftsentwicklung der Karolingerzeit II (Weimar 1920), str. 196 d, 200. — Kötschke R., nav. delo, str. 293 sl. 196 Dopsch A., nav. delo, str. 194. _: 149 prihajajo h germanskim plemenom cerkveni stavbeniki »• _ Možnosti ™:tš\£tr^°Se med ^° in ^«^ Plenit zgod^sko^zadiTt T",- ^Гhfk0 uP°rab^nje pletenic še eno z rS^m « Г У karolmskl drž*vi so se izenačevale pokrajine l^S^SXS^^^^ ^^ista oblika izrabe *** takratnega är^^L^^T ° ^^ ^^ Pri karolinškem obsegu pleteninastih skulptur ne smemo Drezreti tudi irsko-anglosaškega činitelja. Videli smo, da se irske tSe o^postanku v nShnaÌetPlaStÌke V -ItalÌJÌ tak° Z u-etnostnih kakor Sdi z zgodo- Tsteru v s" ? m°f°če^eti.P?POln0ma dru^ačen Pa * ™ Ä nostmTn snloh к,и 10-.Stoet)U- TukaJ s° tedaJ irsko-anglosaški umet- wlr £ ? Ï kulturni vPllvl vse trdnejši in obsežnejši. Malone vse SA ! + AnSlosas°v; knjižno slikarstvo ima prav tako tudi te teme­ lje; takisto umetnostni izdelki. Četudi ni tako za izvor kakor za širie^e SkrvXeedebko°r:,T n0benÌh neP°sred^-h dokazilkaza°irZsakoT^ kazalo v Zr'JnJf* na Zg0raj nadrobneJe Prikazana dejstva le-te kazalo v karolinški državi po vsej verjetnosti domnevati »8 1948 logaÄ^^^^ К?Ж r^ omanischen FlechtbandornSS si. t-17= Kühn H " S "»almac^^^^ hrvatske prošlosti, si. 73. nrvala> s1' A' b' sl 51 - Karaman L., Iz kolijevke Remarks on origins of plait-work ornaments (Résumé) source of this divergence of opinion is an extraordinary material abundTniS - with regard to countries, times, and technics of ornamental S work motives plait-work is to be found nearly everywhere Tne oldest XTt ornaments go down to the neolithic, bronzefand ir™Tages They ari kno™ of ?hM%Ta\Peri°t but their flou^hîng time is the"pre-Žomamc регГоо" of the Middle Ages. Many erroneus opinions in the study of this matter as to importance, time, artistic influence or migrations, respectively, come 198 Kulischer J., nav. delo, str. 75. !»I Kotzschke R- nav. delo, str. 147 d, 266 d, 272, 277 O tem prim. Holmqvist H., nav. delo, str. 74. ' 150 therefrom, and because the investigators did not take into consideration general historic bases of the early Middle Ages, many results were strained or even distorted. The author emphasizes that plait-work ornaments are no problem for the workman, such ornaments are to be found, though in all technical varieties imaginable, everywhere and in all times, and in this respect all far-reaching comparerions or conclusions must be considered sceptically or even rejected. As to the pre-Romanic plait-work plastic art, the author thinks that one must eliminate all parallel influences outside of the Carolingian state or Italy, and that the development of this plastic art had been hastened only by favourite Germanic motives on the fibulae of the 6 th and 7 th centuries as well as by the Irish-Anglosaxon cultural activity on the continent in the following centuries. As the author takes it, there are no other elements to be considered with regard to origins and propagation of the plait-work art in that time. I. At the beginning the author describes the introduction of animal ornaments into the Germanic art-stock, and delineates, at the same time, the plait-ornaments on Germanic fibulae of that epoch. The author gives the following judgment on the contemporaneous Langobard plait-ornaments: according to Aberg, Byzantine material, too, was found in Langobard places of burial, but it represents a group of its own — showing Byzantine ornaments, likewise Langobard excavations, also, represent a particular group showing Germanic ornaments. There exist no objections to Germanic character of the Langobard material, Figs. 35—45, or to other material showing plait- ornaments (i. e. fibulae) mentioned in this essay, nor has anybody observed ancient or Byzantine components depriving this material of Germanic belonging. Ancient or the contemporaneous Byzantine plait-ornaments, respec­ tively are quite different from Germanic plait-work. If one assumed that the Langobards had taken over these ornaments, they should have appear all of a sudden and perfect but such is not the case either with the Langobards or the other Germani, where they are not known at all (cf. Kühn). Let us suppose though, the Langobards had taken over the plait-ornaments from the Byzantine applied art; in such case the Langobard style I should have been byzantinized, but that is out of question, and such a style should have been brought to perfection earlier than in the northern countries, as the Langobards should have been the first Germani applying plait-ornaments. But the referring Langobard and other Germanic material is chronologically coherent, and its development is homogenous and separated from outside. There is one more fact substantiating the idea of Germanic seclusion as to contempo­ raneous plait-ornaments and denying southern Byzantine-Langobard influence on the Old-Germanic art of Central-Europe. If the Langobards had taken over plait-ornaments "from the Byzantine art, more plait-ornaments should be found in the southern countries than in the North where the Langobard influence were losing of strength. But the fact is quite contrary: most plait-ornamented fibulae have been found in South-Germany and Rhineland, while they are rarer in the Langobard countries and in Gaul (Aberg). The author thinks the Germanic plait-ornaments of those times mostly result from an independent development of Germanic art. The author draws the attention to following facts against the hypothesis of Coptic origin of plait-ornaments. Though one could think of Coptic hypothesis taking in account supply with Coptic plait-ornaments in Europe through Gaul, few Merovingian fibulae with plait-ornaments have been found even there. Furthermore, one may dispute about possibilities of following up the developing shapes of Germanic plait-ornaments considering the better founded and more acceptable meaning of Kühn who alleges, for Franks, evident transition from older patterns to final plait-omaments. Rhineland is the centre of Germanic plait-ornaments, the West yields by far less material though oriental settlements there are most numerous, while but three have been ascertained in Germania — all of secondary importance. The author contests the Irish hypothesis. This hypothesis supposes that one knows all motives of medieval plait-ornaments originating from ancient 151 and Old-Christian art, but the cracknel-motives remmind of the ornaments of Irish miniatures, this fact may be explained by staying of Irish monks in the Italy of those times; Irish monks liked applying plait-motives and their miniatures are known from Italy, too. At first sight this hypothesis seems to be plausible, for the founder of the monastery of Bobbio was an Irishman who came there accompanied by some Irish monks. But the chrono­ logy of Irish manuscripts hardly allows the dating of any Irish manuscript from the Continent before 700. It is known that there appeared in territories nearest to the English and Irish such productions of insular origin in the middle of the 8 th cent. They could not appear before that date, as any style of art cannot spread in territory before it reaches a higher degree of development; this cannot be assumed for manuscripts before 700, as this year is the lowest time limit of the first Irish book illustrations. We, therefore, must not speak of Irish illuminating in Europe (here: Italy) before the middle of the 8 th cent. In Italy, book illustrations (if we may take them as Irish, but: Irishmen and the 8 th cent.?) are very rare and what is more: in the codices there are no cracknel-motives. How could plait-sculpture take over cracknel motives from rare and unknown manuscripts? If such were the case, the first plait-plastic art in Italy should have appeared in a state of perfection, moreover, the cracknel motives should have been most usual, but that is not the question. It is more correct to suppose that, in Italy, the motive of plait-sculpture mentioned above had an independent origin; this motive is simple and fit, and most probably it took origine everywhere whith workers of plait-ornaments. II. The author sides with Karaman assuming that the pre-Romanic plait- sculptures had been shaped in Italy in gradual progress in the 8 th cent., in the second half of the 8 th cent, this progress had been accelerated, and' at the close of the century it was terminated. At the time of the Goths there scarcely existed any Germanic admix­ tures in all branches of Italian arts which were connected with Roman traditions. During the 7 th cent. Rome, Ravenna an Langobard territories were almost void of monuments. The scene changed at the transition to the 8 th cent. (Haseloff). In the seventies of the 7 th cent. — almost contemporaneously with the catholicization of the Langobards — Byzantium recognized the Langobard state. The former opposition of the Langobards to the Empire diminished gradually and this political change was sealed by the Byzantine state. Romanization of the Langobards, though its beginnings reach farther down, increased at that time. The Langobard society was getting continuously new Romanic elements by freed aldi and slaves as intermarriages was not forbidden. After the recognition of the Langobard state the Langobards were allowed to contract marriages in the territories' of the Empire; the consequences were of importance for the Langobards. for the history of the great Germanic migration proves that Langobards Franks and Burgunds had been merged in the Romanic habitants, not inversely! As a people and culturally the Langobards conformed themselves to the foreign world (according to Hartmann). The history of Arts of the Langobard Italy developed in parallel way with their common history. The first period after the Langobard settling is an epoch of fierce antagonism between the Langobards and the natives and Church, in that epoch the Langobards stand on their ground and insist on their own art technics proper to them as well as to other Central European Germani, though some foreign influences too, may be observed there do not exist other monuments of art. As they get connected with the Catholicism this state of things begins to change Before the catholicization the Langobard intercourse with the Church was not regulated and there exist few monuments of that epoch — the things changed by the increasing Romanization of the Langobards when the Church took in hand the whole cultural activity in the Langobard territory. This artistic activity is no more represented by technically elaborated fibulae and similar material, but by stone-building and ornamental church stone-cutting (cf. Cankar). Any contribution of Langobard ingredients 152 to this art is excluded not only by technical moments but also by the fact that in Italy in that epoch, the ecclesiastic art was still alive and therefore connected with all lines of life. - ' In this society the Langobards no more represented pure barbarians as they did at their arrival to Italy, now they were already mixed with the Romanic population and conquered by the Romanic civilization. Naturally the major part of their art disappeared, and the rest could not hold out against the higher degree of civilization. The Italian art of that time was wholly at the service of Church and. consequently, based on old Christian or ancient foundations. Difference of flat — levelled idealistic style of this art against the old-Christian style (according to the author) does not depend upon Langobards, it is but an. expressing mirror of the whole early medieval ecclesiastical thinking. In a parallel way with the vanishing ancient humanism and its decay, Christianity more and more moves off those ancient common bases of ancient and Christian art and takes its flight to pure spiritualization. The chief domain of this Langobard-Italian art are plait-sculptures. It is true, there may be found, at the beginnig, other streams, too, but they are insignificant and they disappeared with the further evolution of plait-plastic art. That is not the question of manufacture of useful articles — Germani had manufactured them long before their connexions with the antique world — but it is the question of stone-cutting. Before their contact with the Roman art on Roman ground, Germani were not acquainted with stone-cutting, and it cannot be argumented that the Germanic art was independent, on occupied territoires. Moreover, no Germanic motive can be proved in the plait- sculptures. These plait-ornaments have no tradition of Nordic origin nor do they represent a rest of former animal ornaments, as plait-sculptures were shaped in Italy and spread therefrom all over the Carolingian state. Their origins are neither Germania nor Gaul. The ways of the Italian artistic developments in the early Middle Ages were quite different. The plait-ornaments throughout the Carolingian state are so uniform as to technics, style and motives that ope must assume those motives have one focus, they could not have takes contemporaneous origins in various places (Lasteyrie, Stele). That focus was Italy, where there was no want of Romanic stone-cutters connected with ancient and Old-Christian traditions. As strictly adherent to Church, plait-work ornaments are connected with missionaries; in this way, with Christianization, they came to the Croatian countries (Karaman). Uniformity of shapes of plait-work in the Carolingian state permits the assumption that it had been spread all over this state by Italian stone-cutters. It is sure, such sculptures are not as a whole the work of Italian stone-cutters, the natives also took this in hand. We have evidence in the fact that antique features of plait-ornaments are not so numerous in the find-places far distant from Italy. But this art does not belong to a popular sub-species of the Carolingian state art. There exist no proofs for a double art of Carolingian state, i. e. for an art connected with antiquity and a popular Nordic art whereto the plait-ornaments would belong. There are no incon­ testable arguments for existence of a popular art passing through the state sieve beside the Carolingian state art. The matter is questionable as mostly any popular art contrasts with the higher art (Stele). Of course, there was collecting of old Germanic folklore materials (come to an early end with the dead of Charlemagne), but that does not furnish proof of existence of a popular art beside the Carolingian Renaissance, equally subordinated to the Carolingian culture activity. Deductions based on an imaginary duplication of Carolingian art — i. e. an art connected with antiquity and a fundamentally opposed Germanic art — do not stand test, and conclusions that plait-ornaments represent a strictly classified Germanic art is but a misleading hypothesis. It is easy to understand that the Germani of the Carolingian state kept persistently at plait-sculptures. These plastics represent an intensely spiritualized pre-Romanic art, rooted, it is true, in antiquity, but transformed almost merely in lines or spacelessly. This style served 153 ™P 4tv?f%hî ^ лrng-an Germanic tri*>es whose applied arts used the same style. The carolingian Germanic tribes propably still bore in mind r£™»nvf^' aS SOme[2°~raTS before that time their «bulae were showing Germanic plait-ornaments. They were prejudiced in favour of plait-sculptures »™™£ scu/Ptures were extraordinarily spread among them. The author ?гоД T^it Ул VeS£eCtv e hlst0?cal facts the spreading of plait-ornaments I^m„ У i Carollngian state. In the Carolingian complex the Irish- Ä^°n el<:ments. must not be looked over. Irish-Anglosaxon cultural influence was important and effective in the Carolingian state of that time, in the Carolingian state almost the whole culture and Church went on "5!eV.nsh-Anglosaxon control; likewise book-painting and products of applied arts. Therefore Insh-Anglosaxon influence may also be assumed for plait- ornaments of that epoch. 154