LETO IL, št. 26 PTUJ, 27. junija 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Proti moriu Počitnice za mlade so tu, dopusti za tiste srednjih let prav tako, pa tudi upokojenci bodo najverjetneje našli kaj časa, da se odpra- vijo kam na oddih. Prav pri tem "odpraviti" pa se začne jeza. Pred leti, ko je bilo "naša" obala za nekaj sto kilometrov daljša, smo se podali na pot marsikam, šoferji pa so se že kar nekaj časa pred odhodom psihično pripravljali na veliko avanturo, ko so se po nemogočih poteh v gneči prebijali proti svojemu kosu obale. Pravzaprav je bilo mučno potovanje del dopustnega razpo- loženja. Danes je naše obale znatno manj, do nje pa še zmeraj porabimo kar nekaj časa. Razen če si doma v Ljubljani, središču vesoljne Sbvenije. Tam so znali poskrbeti za to, da so rui morju v pičli uri, da se skozi karavanško luknjo odpravijo na sever pogledat, kaj je novega v avstrijskih trgovinah, tudi na pico k sosedom rm zahod je kar enostavno priti. Le tm vzhod jih ni nič kaj vleklo. Zato pa se zanje Slovenija konča tam nekje pri Trojanah, pa še tja gredo na krofe le avanturisti. Človeka kar jezi, ko vidi, kako daleč smo od Ljubljane, kar se cestnih povezav tiče. Vendar se, na srečo, premika. Če ste redek gost svoje prestolnice, boste ob letošnjem potovanju proti morju kar presenečeni, koliko se gradi med Mariborom in Ljubljano. Od Hoč do Bistrice se lahko vozite po pravi avtocesti, od Bistrice proti Konjicam novi del ceste že v glavnem asfaltirajo, tudi proti Celju rijejo, kaj se dogaja ok- rog Žalca, se ne vidi, pri Vranskem boste sredi polja opazili nadvoz, do katerega bo, o Jem so verjetno prepričani tudi pesimis- ti, nekoč še cesta ... Potem se gradnja neha, ampak zagotavljam vam, da sem pred tednom na štajerski strani Trojan videl po travnikih neke količke. In če ni to bil električni pastir, so količki morda kazali, kod bo peljala avtomobilska cesta. Seveda so cestne težave del potovanja tudi od Trojan naprej proti Ljubljani. Zlasti tik pred njo vam bo pošteno dvignilo tlak, ko boste videli, kako (ne)umno so načrtovalci usmerili promet ob gradnji štajerske vpadnice. Koga pa zanimata Štajerska in Prek- murje, odkar jima je presahnilo morje? Ampak vremena so se Kranjcem že zjasnila, prepričan sem, da se bodo tudi nam na divjem vzhodu. Pa lepo se imejte na do- pustu. In previdno se vozite! le dmum se sreia nasmehne! Pod tem geslom bo Radio-Tednik v sodelovanju z Modnooblikovalnim studiem Mar-, No Podlesniko, Ribiško družino Ptuj in butikom Sonjo izvedel tudi drugo avdicijo za- iiianekenke v Ptuju. Prva je bila 11. novembra leta 1994 in je zelo uspela, saj je ne-: ^dj ptujskim dekletom odprla pot v manekenstvo in na lepotne odre. Letos jo bomo iz- vedli pod pokroviteljstvom župana mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija, saj bomo v' "kviru avdicije poskušali najti tudi dekleta, ki bi želela postati ptujske hostese. Trenut- no imamo dve. Barbaro Cenčič in Darjo Koren, ki sta uspeli tudi z našo pomočjo. ?os- ^"li sta znani manekenki in lepotici, ki sta se uvrstili v finala dveh slovenskih lepotnih tekmovanj. Rozpis za drugo avdicijo objavljamo na strani 14. Utrinek s prve konjeniške tekme v preskakovanju ovir na Hardeku. To je bila le ena številnih prireditev, ki so se ta konec tedna zvrstile v Ormožu. Fofo: Viki Kiemeniii DESTRNIK / TEMELJI ZA NOV ŠOLSKI PRIZIDEK Hiša uienosH v prihodnie veiia Petek, 21. junija, se je zapisal v zgodovino Destmika, saj so na ta dan ravnateljica OŠ Marta Krivec, tamkajšnji župan občine Franc Pukšič in dr. Miha Brejc, dekan ljubljanske Visoke upravne šole, odkrili temeljni kamen za nov šolski prizidek s telovadnico. Slovesno je v molitvi temelje blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramber- ger, zapelje oktet Studenci iz Maribora, učneci so pripra- vili prisrčen kulturni program, slikarji iz Ptuja in Maribora pa še priložnostno razstavo. Petkov popoldan je v občini Destrnik - Trnovska vas izzvenel tudi kot praznik pete obletnice samostojnosti Slovenije. Sicer pa na Destrniku zadnji šolski dan tega leta ni bil po naključju izbran kot praznični dan. Mnogi so namreč želeli, da bi se lahko na ta dan brezskrbno poveselili otroci, njihovi starši, delavci šole, krajani in gostje. Vsem zbranim na slovesnosti je tudi uspelo. Z odkritjem temel- jnega kamna pri OŠ je po bese- dah sedanje ravnateljice Marte Krivec že skoraj konec vseh po- govorov, prošenj in prizadevanj, kajti prva gradbena dela pri šoli so se že pričela. Gradbeniki izva- jalca del - ptujskega podjetja Korpar - so v zadnjih dneh že opravili prva zemeljska dela, v Franc Simonič, predsednik ptujske sekcije slikarjev, je obljubil še več slikarskih srisčanj. Foto: Langerholc Slovesen trenutek odkritja temeljnega kamna na Destrniku dobrega pol letu naj bi prizidek že stal pod streho, v letu in pol pa naj bi dobil dokončano zu- nanjo in notranjo podobo. Šolska investicija naj bi po prvih izračunih znašala okrog 300 milijonov tolarjev, je med drugim dejal župan Franc Pukšič ter dodal, da bi letos zan- jo potrebovali 100 milijonov to- larjev. Kar polovico denarja bodo morali zbrati v občini Destrnik - Trnovska vas, kjer imajo še dve podružnični šoli, si- cer pa bodo poskušali denar do- biti tudi iz vreče, namenjene de- mografsko ogroženim območjem. V novem šolskem prizidku bodo pet specializira- nih učilnic, sodobna knjižnica, kuhinja, jedilnica in več spremljajočih prostorov, po so- dobnih kriterijih pa bo opremljena tudi telovadnica. Že drugo leto naj bi poleg novo- gradnje sanirali še staro šolsko zgradbo, ostrešje le -te pa je bilo obnovljeno v lanskem letu. Na petkovi slovesnosti se je uradno končala majska tradicio- nalna likovna kolonija slikarjev iz Ptuja in Ormoža na Destrni- ku. Slikarji so razstavili slike z motivi Destmika in okolice ter obljubili, da se bodo v ta kraj tudi v prihodnje z veseljem vračali. Tatlana Mohorke 2 četrtek, 27. junij 1996 ■ TEDNIH AKTUALNO PTUJ / POD STREHO TUDI DRUGI POSLOVNI CENTER potno zupostenl Ob Dominu raste že drugi trgovsko-poslovni center. Do konca avgusta naj bi bila končana gradnja trgovsko-poslov- \ n^a objekta ob poslovnem centru Domino. Gre za okrog 2500; m velik objelU, v katerem bodo v kleti in pritličju trgovine ter; prostori zavarovalnice, v prvem nadstropju in mansardi pa i centra za socialno delo. Gradnja, kot je povedal direk- tor izvajalca Gradisa - gradbene- ga podjetja Gradnje Ptuj Ljubo Cimerman, poteka normalno, saj jim je uspelo nadoknaditi za- mujeno zaradi slabega vremena. Vrednost investicije je 350 mili- jonov tolarjev. Investitor je podjetje preko kupcev, ki so si v novem objektu tako zagotovili prostore. To ptujsko gradbeno podjetje je pridobilo tudi pomembno delo ob gradnji avtomobilske Foto: M. Ozmec ceste v Pesnici, kjer gradi cestninsko postajo v vrednosti 230 milijonov tolarjev, ki mora biti zgrajena do oktobra. Delo so dobili tudi pri gradnji kanaliza- cije ob Rogaški in Mariborski cesti v Ptuju, njihovi delavci pa so poleg tega še zaposleni pri gradnji nove cerkve in obnovi malega gradu. MG PTUJ / OB ZAKUUČKU ŠOLE ZA RAČUNOVODJE^ v domu Franca Krambergerja v Ptuju bo jutri ob enajstihi svečanost ob podelitvi spričeval ob zaključku šole za računo- vodje, ki jo je obiskovalo 35 slušateljev. Podjetje Simam je za izoraževalni program za pridobitev naziva računovodje pridobi- lo koncesijo od ministrstva za šolstvo RS. Družba Simam je mlad in ambi- ciozen ptujski kolektiv, ki zapos- luje 22 ljudi in se ukvarja z računalniškim izobraževanjem, računovodskimi storitvami, storit- vami podjetniškega svetovanja, iz- delavo računalniških programov, računalniškim izobraževanjem, iz- vajanjem izobraževalnega progra- ma za računovodje in podobnim. Devet zaposlenih ima visoko šolo, trije višjo, ob delu študirajo štirje, imajo pa tudi enega štipendista. Povprečna starost kolektiva je 29 let. V dosedanjem poslovanju so uposobili enajst pripravnikov, od katerih jih je osem že redno zapos- lenih. Del zaposlenih se ukvarja tudi z revizijskimi storitvami v družbi Prelog & Simam revizija in drugi k.d. Izobraževalno dejavnost izva- jajo v sodelovanju z Animacijo, d.o.o., in delno z zunanjimi sode- lavci oziroma predavatelji. Podjetje je leta 1990 ustanovilo šest ustanoviteljev, letni promet znaša 95 milijonov tolarjev, kapi- tal firme pa je 19 milijonov SIT. V šestih letih poslovanja so si prido- bili zaupanje 68 podjetij, za katere opravljajo računovodske storitve in storitve podjetniškega sveto- vanja, njihove računalniške programe uporablja 130 podjetij, letno pa računalniško usposobijo okrog 150 slušateljev. "Izobraževalni program za naziv računovodje smo izvajali na osno- vi dobljene koncesije od mi- nistrstva za šolstvo in je trajal^ se- dem mesecev oziroma 400 ur. Šola je potekala vsak petek popoldne in v sobodo dopoldne v OS Mladika od lanskega novembra do junija le- tos. Delovne skupine so delale tudi ob drugih dnevih v tednu. Pouda- rek je bil na praktičnem delu, pri katerem so bodoči računovodje reševali praktične primere iz poslovanja na osnovi podatkov iz konkretnih dokumentov. Izobraževanje so izvajali predava- telji z več kot desetletno prakso v stroki. Pričakujemo, da bo šolo uspešno končalo 85 odstotkov slušateljev, med temi sedem zelo upešno. Šolo za računovodje so obiskovali slušatelji, ki so končali eno izmed srednjih šol, osem od teh pa jih že dela v računovodstvu. Vsi, ki bodo šolo uspešno končali, so usposobljeni za samostojno delo v računovodstvih, predvsem pa za vodenje posameznih analitičnih knjigovodstev. Ob mentorstvu se v samostojne računovodje lahko v dveh letih razvije vsaj tistih osem najuspešnejših," je o prvi generaci- ji slušateljev šole za računovodje povedal Mirko Prelog, vodja pro- fitnega centra v Simamu. Za tovrstno izobraževanje vlada v Ptuju veliko zanimanje, zato bodo že jeseni k sodelovanju pri- tegnili drugo generacijo bodočih računovodij. Vzgoja tega kadra po- meni za ptujsko gospodarstvo kad- rovski potencial, ki ga bodo po Prelogovem prepričanju veseli vo- dilni v računovodstvih in vodilni delavci manjših podjetij. Med slušatelji prve generacije je bilo dvanajst takih, ki so brez zaposlit- ve, zato bi tem, če ne bodo dobili zaposlitve v šestih mesecih, bilo smiselno sofinancirati obnovitve- ni tečaj, da z velikim trudom pri- dobljenega znanja ne bi izgubili. V Simamu si prizadevajo, da bi for- malno pridobljena izobrazba po- menila za slušatelja tudi dejansko prednost pri zaposlitvi. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (v.d. direktorja), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Tehnični urednik: Slavko Ribarič Oblikovanje strani, računalniška grafika in stavek: Slavko Ribarič PROPAGANDA: Oliver Težak, tt 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: n (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E - pošta: ptednik@kdm-ptuj.si PTUJ / DANES 19. SEJA MESTNEGA SVETA Današnja 19. seja sveta mestne občine Ptuj bo iz- redno zanimiva. Precej živah- no razpravo je pričakovati zlasti pri predstavitvi lokacije za most za pešce čez Dravo tn dveh lokacij za podhod pod železniško progo za pešce in kolesarje, pri dogovoru o so- delovanju med mestno občino Ptuj in ministrstvom za šolstvo na področju inves- ticijskih vlaganj v šolske in športne objekte v mestni občini Ptuj v letih 1995-2002, ki se iz predloga spreminja v informacijo, ter morda še pri nadaljevanju razreševanja problemov sanacije ptujskega Pokrajinskega muzeja, v okvi- ru katere bodo tokrat razp- ravljali o predlogu sklepa za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Pokrajinskega mu- zeja Ptuj za čas od 1. julija do 31. decembra letos. Za vršilca dolžnosti direktorja je predla- gan Ivan Vidovič z oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, ki prevzem dolžnosti pogojuje s takojšnjo odpravo oziroma pokritjem izgube v višini 22 milijonov tolarjev in vrnitvijo na staro delovno mesto po končanem opravljanju vršilstva dolžnos- ti direktorja. Z izgradnjo podvoza v Ptuju še ne bo rešen promet za kole- sarje in pešce v križišču M-3 z železnico (železniški prehod), zato je potrebno zgraditi še podhod. Mikrolokacijo podhoda, ki ni bila obdelana še v nobenem izvedenem aktu, bodo zato predstavili na današnji seji sveta v dveh vari- antah. Po prvi naj bi bil podhod zgrajen med stavbama Borovo in na Ormoški ena, po drugi pa območju od bodočega parkirišča (trgovina z elektro- materialom) in pred začetkom stavbe zdravstvenega doma Ptuj na Čučkovi ulici. Ptujski župan je dogovor s šolskim ministrstvom pripra- vil zaradi številnih nedo- rečenosti pri investicijah v os- novne šole in gimnazijo, za ka- terega je na današnji seji želel dobiti tudi potrditev sveta. Z njim naj bi predvsem konkre- tizirali nekatere projekte na področju investicijskih vla- ganj v šolske in športne objek- te v mestni občini Ptuj v letih 1995-2002. Med drugim naj bi odpravili predvsem večiz- raenski pouk v ptujskih osnov- nih šolah, ustvarili možnosti za razvoj višjega in visokošols- kega izobraževanja, udejanili zamisel o Centru humanis- tičnih dejavnosti in tudi zmanjšali prostorsko stisko v srednješolskem centru, kjer trenutno poteka pouk v popol- nih dveh izmenah. Zaradi ne- katerih novih dejstev, ki so nastala v zadnjih dneh, župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci svetnikom mestnega sveta predlaga, da predlog dogovora obravnavajo kot informcijo, predlaga pa jim tudi, da obravnavajo bese- dilo predloga ministrstva za šolstvo in šport z datumom 18. junij 1996. Opredelijo naj se do odprtih vprašanj in posa- meznih členov dogovora, ki jih bodo skupaj s pripombami in pobudami ravnateljev šol in strokovnih služb občinskega urada mestne občine Ptuj upoštevali v fazi usklajevanja, ki ima za cilj sprejemljiv dogo- vor za oba podpisnika. Na današnji seji se bodo ptujski svetniki odločali tudi o sprejemu več odlokov, razp- ravljali pa bodo tudi o podelit- vi koncesije Tatjani Mršnik za opravljanje javne službe v os- novni zdravstveni dejavnosti fizioterapije. MG DOLANE / PODJETNIK EMIL MLAKAR ODGOVARJA NA NAJNOVEJŠE OBTOŽBE O PROJEKTU EME Odkar je podjetnik Emil Mlakar kupil bivše prostore podjetja Olga Meglic v stečaju in predstavil svoj projekt EME, ga spremljajo takšne in drugačne go- vorice, ivečine takšne, ki ga skušajo predstaviti kot nepoštenega podjetni- ka, ki naj bi mu država kupila tovarno v Dolanah. Doslej je imel opravek že s številnimi preverjanji, a jih je doslej vse vzdrial. Z vsemi dokumenti Emil Mlakar dokazuje in potrjuje uresničevanje projekta s svojim denarjem in na- kup prostorov s kreditom SKB. Ogorčen pa je predvsem na tiste, ki so po nje- govem krivi, da projekt ni že zaživel, in če je kdo goljuf v tej državi, so to oni. "Da je še danes v Dolanah tako stanje, kot je, se nismo sami odločili. Programi so, prav tako elaborati, tudi garancije so bile, vendar so nekateri odstopili oziroma nehali podpirati naš pro- jekt. Le UBK je bila med bankami tista, ki je bila nazadnje pripravljena reprogramirati naše dolgove. Tudi Tehnološki sklad je delal bolj v interesu bank. Sklad malega gospodarstva mi je odobril 2,3 milijonov garancije za najem kredita pri petih bankah, ki so postavile še svoje pogoje in od te vsote porabile oziroma zadržale skoraj milijon mark, gotovine pa skoraj videli nismo. IVe vem, zakaj so nekateri nehali podpirati projekt EME, bo pa verjetno držalo, da se niso mogli sprijazniti s tem, da bi projekt, s katerim bi zapolnili tržno nišo v specialnih in plas- tičnih komponentah v avtomobilski industriji, tudi uresničili. Nekateri postopki tako tečejo že dve leti. Za dokončanje investi- cije oziroma za zagon projekta potrebujemo dva milijona nemških mark. Dejstvo je, da je projekt javen v slovenskem prostoru od vsega začetka in da po vseh potrebnih elaboratih in mnenjih ni dobil celotne predvidene mase investicijskega de- narja. Dejstvo pa je tudi, daje več kot dveletno zavlačevanje pri- delalo gomilo obresti in finančno nesolventnost nekaterih firm Eme." Iz sklada za razvoj malega go- podarstva so Mlakarja pred krat- kim seznanili, da bodo predlaga- li stečaj njegove firme. Že pred tem pa je bil na ptujskem sodišču vložen predlog za prisil- no poravnavo firme Eme Engi- neering v Dolanah, ki jo je pred- lagal lastnik firme Emil Mlakar. V petek pa nam je prokuristka v firmi Eme Darja Vilar spo- ročila, da je ptujsko sodišče izda- lo sklep o razpisu prisilne po- ravnave, ki jo bo najverjetneje vodil dr. Drago Dobravski. Dosedanji razplet dogodkov pri projektu EME je pokazal, da sta edina večja upnika, ki svoje- ga vložka nista vnaprej hipote- karno zaščitila, ministrstvo za delo in Emil Mlakar, ker sta za projekt predvidevala dolgoročno pozitivno usodo in ne kratko- ročno komercialno zas- lužkarstvo, za katerega v investi- cijskih projektih ne bi smelo biti prostora. Tudi svoj podaljšani XM, na katerega je bil tako po- nosen, je zastavil enemu od up nikov in tudi že skoraj vse svoje premoženje, ker je še vedno odločen, da projekt uresniči. Kljub velikim finančnim težavam je podjetje uspelo pri dobiti delo za serijsko vozil* BMW. V tem trenutku v firm- EME pripravljajo dve razvojn- nalogi po pogodbi. Največ razvo jnega dela so doslej opravili ^ VW. Redno imajo v tem trenut- ku zaposlenih 12 ljudi, prav toli ko pa tudi po pogodbi. Na njih^^ ve stalne razpise se delavci javljajo. Plače zaposlenih pres^ gajo 65 tisoč tolarjev in jih izT lačujejo redno. V zadnjih treh tih so izplačali prek tisoč ne'^ plač ali povprečno 28 vsak sec, njihova višina pa je bila' zgornjem povprečju ptujske r^" gije. "Na žalost jih ni toliko, I'"' likor bi jih lahko bilo, če bi i" vesticijo končali in proizvodni'' v polnem obsegu aktivirali? kar potrebujemo le eno desetin" tega, kar je v projekt že vložen"' realno višino dolga, normah" obrestno mero in del časa, ^' smo ga z zavlačevanjem izgu''' li," pravi prokuristka Darja lar. 3 POROiAMO, KOMENTIRAMO PTUJSKI MANA6ERJI S FERIJEM HORVATOM že po tradiciji se ptujski managerji, ki so včlanjeni v managerski klub Ptuj, srečujejo ob dnevu državnosti. Na včerajšnjem, ki je bil prav tako kot vsa prejšnja srečanja ob tem dnevu v kmečkem gos- tišču Emeršič v Gradiščah pri Cirkulanah, so se pogovarjali s poslan- cem državnega zbora Ferijem Horvatom o gospodarskih razmerah v Sloveniji. O ZBORNIČNI PiSARHI V PTUJU Včeraj so v Ptuju potekali pogovori o predlogu za odprtje zbor- nične pisarne v Ptuju. O tem so se pogovarjali vodstvo mestne občine Ptuj, Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Maribor, predstavniki ptujskega gospodarstva v organih zbornice in upravnega odbora Managerskega kluba Ptuj. SODNIKI ZA PREKRŠKE IMAJO PELA ČEZ GLAVO Predstojnik sodnika za prekrške v Ptuju Savo Kozjak je povedal, da se je število podanih predlogov v letu 1995 v primerjavi z letom 1994 povečalo za tisoč, v prvih petih mesecih letos pa se število pri- pada novih zadev v primerjavi z enakim obdobjem leta 1 995 tudi ne zmanjšuje. Pričakujejo celo, da se bo število zadev, ki jih bodo dobili v obravnavo, še povečalo z odprtjem ceste, ki povezuje Zagreb z Beogradom. Tudi v tem letu je tako kot v prejšnjih kar 80 odstotkov pomenijo zadeve s področja cestnega prometa. V PTUJSKI LEKARNI PODALJŠALI DELOVNI ČAS Javni zavod Lekarne Ptuj je podaljšal odpiralni čas lekarne v Ptuju, in sicer za eno uro. Po novem delajo do 20. ure zvečer, ker so opazili, da še po 19. uri prihajajo pacienti iz rednih ambulant z recepti. Podaljšani delovni čas so dobro sprejeli tudi drugi uporabni- ki lekarniških storitev. Z novim poslovnim času bo ptujska lekarna delala predvidoma do konca septembra oziroma glede na potrebe tudi dlje. Ptujski svetniki pa naj bi na današnji seji sprejeli tudi sklep o tem, da se javnemu zavodu Lekarne Ptuj izda soglasje za odprtje nove lekarniške enote v mestni občini Ptuj. Predlog, da se ptujska le- karna razdeli na dve enoti, je zapisan v usmeritvah zdravstva v občini Ptuj do leta 2000, skladen pa je tudi s kriteriji javne lekarniške mreže, po katerih so v Ptuju predvidene tri lekarne - ena koncesijska in dve enoti javnega zavoda. Nove občine na območju bivše občine Ptuj, ki so soustanoviteljice javnega zavoda Lekarne Ptuj, so soglasja o usta- novitvi nove enote že dale. ODPRLI PRENOVUENO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V KIDRIČEVEM VMercatorju SVS nadaljujejo intenzivno prenavljanje trgovin. Tako so včeraj v Kidričevem odprli že tretjo prenovljeno trgovino vtem mesecu; prva je bila v Lenartu, druga v Ormožu. JUTRI IZLET NA BLATNO JEZERO Ks Borisa Ziherla je svoje dosedanje funkcionarje nagradila z enodnevnim izletom na Blatno jezero, ki bo jutri. S tem se jim zahvaljuje za požrtvovalno delo v organih krajevne skupnosti Borisa Ziherla, ki se ukinja. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Vsoboto bo na programu redna informativna oddaja s prispevki ob dnevu državnosti, o petem teku ob mejah samostojne Slove- nije, o 25-letnici Območne obrtne zbornice Ptuj, Mercatorjevih novih pridobitvah v Ormožu in Lenartu ter nekaterih drugih dogodkih. Pripravila: MG papežev obisk vpli- va na govorjenje zna- ni Ptujčanov. Tako je ravnatelj ene mestnih šol na prt šemi valeti odprtega Arca povedal: "Otroci, ravnatelj ima vas rad!" ... DA eden ptujskih lokalov l> svoji reklami sporoča: "Organiziramo tudi poro- ke. Vsi, ki ste osameljeni, bfez partnerja, pojdite torej ^ ta lokal, se malce omehčajte s krepko pijačo, nato pa vrzite oči po nas- protnem spolu. Če bo kdo "^rgel oči tudi na vas, ste že' ^ zakonu. "■ DA ima Ptuj novo karto mcis-fa. Nd njej so označene nekatere pomembne službe, ni pa tiste, ki odpira poti odplakam mesta Turisti se bodo zato zagotovo vprašali, ali je to vzrok, da v mestu včasih zasmrdi. ... DA je kidričevski župan slavil svoj življenjski praz- nik skupaj z Apačami Se- veda pa je bil župan 22. ju- nija star bistveno manj kot Apače. VIDI SE ... ... DA se v TIC-u dobesedno držijo pravila, da naj vsak najprej počisti pred svojim pragom. SREDIŠČE OB DRAVI / SLOVESNOST POLICIJE Pef let kiisnefe "Začetnim stvariteljem novega praga suverene Slovenije v zahvalo. Vsem sedanjim in bodočim ge- neracijam v spoštovanje in poduk. V slogi je moč," so besede, zapisane na spominski plošči, ki so jo ob praznovanju dneva državnosti in dnevu policistov odkrili na mednarodnem mejnem prehodu v Središču ob Dravi. Prisotni nekdanji in sedanji člani policije ter gostje so se spomnili dogodkov izpred petih let, ko so branili suverenost in teritorialno celovitost Slovenije. akramji komandir Jurij Ferme je povedal, da so bili moralno in psihično pripravljeni na dogod- ke, ki so sledili 25. juniju, ko so ob 20. uri na osmi mejni kont- rolni točki v Središču ob Dravi dvignili slovensko zastavo. Iz varaždinske kasarne so se takoj pričele grožnje, da bo vojska zasedla to točko, ker da je njiho- vo dejanje protiustavno. Potem so se dogodki vrstili z vrtoglavo naglico. Pred Ormož se je pripel- jala tankovska kolona in bila us- tavljena na mostu. Pričela so se pogajanja, jugoslovanska arma- da pa je na vsak način hotela prebiti ormoški most. Ustavljeni koloni je preko Trnovca in Sre- dišča ob Dravi pohitela na pomoč druga kolona. V Središču je uspešno prestopila mejo, saj ni bilo sredstev, s katerimi bi na tej ravnini lahko ustavili tankovsko kolono. Ormožani so bili med prvimi v Sloveniji, ki so se pos- tavili po robu in za nekaj časa uspešno ustavili agresorsko vojsko. Župan Vili Trofenik je v svo- jem govoru dejal, da je osnovni pogoj za državo, da ima teritorij in silo, s katero lahko ta teritorij obrani. In pred petimi leti je bila policija ena teh sil. Izrazil je priznanje ljudem, ki živijo ob meji in so pripomogli k temu, da se je vse tako dobro končalo. Seveda pa govorniki niso mogli mimo pohvale lepo ureje- nemu mejnemu prehodu, ki gos- tom posreduje prvi vtis o deželi in ljudeh, ki v njej živijo. In v Središču je ta vtis najbrž kar do- ber, saj je bil mejni prehod deležen več priznanj za ureje- nost in vljudnost uslužbencev. Slovesnost se je nadaljevala v domu v Obrežu, kjer so v kultur- nem programu nastopili moški decet iz Miklavža in učenci os- novne šole. Ob tej priložnosti so ormoški policisti Ivan Ivanuša, Janko Zadravec in Ivan Šincek prejeli priznanje zaslug za var- nost, policista postaje mejne po- licije Središče ob Dravi Bernar- da Ivančič in Danilo Budja pa pisno pohvalo za uspešno op- ravljanje dela. vic PTUJ / REZULTATI ANKETE OB ČETRTI OBRTNI RAZSTAVI četrta razstava obrtnih izdelkov in storitev, ki je bila osrednji dogodek ob 25-letnici Območne obrtne zbor- nice Ptuj in je potekala v razstavnem šotoru na parki- rišču od 12. do 16. junija, je bila med razstavljalci in obiskovalci dobro sprejeta. Ptujski center za podjet- niško svetovanje je med 4800 obiskovalci razstave an- ketiral blizu 340 ljudi. Obiskovalci so bili kar v 86 odstotkih zadovoljni s pros- torom na parkirišču za ptujsko avtobusno postajo, od štirih so trije bili mnenja, da je bil čas za razstavo primer- no izbran. Razstavljalci so tudi povedali, da bi raje kot v šotoru razstavljali v zidani razstavni hali. Na razstavo so prišli pred- vsem zaradi tega, da bi svoje izdelke in storitve razstavili in promovirali, le vsak četrti je prišel zato, da bi tudi skle- nil kakšen posel. Niso pa bili zadovoljni z obiskom, a se jih bo tri četrtine še udeleževalo podobnih razstav, če jih bodo le organizirali. Da bi bil se- jem vsako leto, je odgovorilo 48 odstotkov vprašanih raz- stavljalcev, vsaki dve leti bi ga imela polovica vprašanih, vsakih pet let pa le dva odstotka. Med obiskovalci pa je bilo takih, ki si sejem želijo vsako leto, kar 74 odstotkov. Rezultati ankete so dober kažipot za bodočo sejemsko in razstavno dejavnost Območne obrtne zbornice Ptuj ter mesta, ki bi k trem že tradicionalnim sejmom lahko dodalo še četrtega. MG ZAHVALA VOULCEM Zahvaljujemo se vam, da ste ob volitvah članov mestnih in primestnih četrti izkazali zaupanje našim kandidatom in glasovaili za njih. S tem ste izkazali zaupanje tudi naši stranki in programom, ki jih iz- vajamo že sedaj in jih bomo tudi v prihodnje, Z zmago na lo- kalnih volitvah smo dobili potrditev za naše delo v mestnem svetu in vzpodbudo za to, da smo na pravi poti pri zastopan- ju interesov obačnov. Povezava med člani svetov mestnih in primestnih četrti s člani mestnega sveta bo ta naš skupni inte- res samo še bolj okrepila. Rezultat zadnjih volitev je zagotovilo, da bomo rmš skupni interes izkazali tudi na jesenskih državnozborskih volitvah in zmago z lokalnega potrdili tudi na državnem nivoju. Se enkrat iskrena hvala! Predsednik OO LDS Ptuj Milan ČumIk □ 6 četrtek, 27. junij /996 - TED||]|, OO roo IN T/m LENART / PRAZNOVANJE 800-LETNICE Lepšega začetka praznovan- ja si Lenarčani niso mogli zaželeli: v prekrasnem popold- nevu, ki se je prevešal v lep ju- nijski večer, so se prejšnji ponedeljek zbrali na ploščadi pred gasilskim domom in spremljali prvo dejanje prazni- ka 800. obletnice prve omembe svojega kraja. Simbolično so posadili prvo drevo v mestnem parku, ki naj bi v prihodnjih le- tih dobil celovito podobo in postal to, kar bi že dolgo moral biti: park in zbirališče ljudi v prostem času za nabiranje no- vih moči in za sprostitev po napornem delu. Dogodek je bil na visoki kul- turni ravni, spremljalo ga je ve- liko meščanov in tudi gostov, ki so prišli v središče Slovenskih goric. Lahko pa bi jih bilo še več, saj je to praznik Le- narčanov, ljudi, ki živijo in de- lajo v mestu in ustvarjajo njego- vo podobo za prihodnjih 800 let. Kakorkoli že, praznovanje se je začelo in slavnostni govornik, predsednik mestnega odbora Lenart Janez Erjavec, je v krat- kem nagovoru poudaril, da naj bo prav mlado drevo simbol ras- ti mladega mesta in njegovih prebivalcev, ter dodal, da je tudi sicer park tisti del Lenarta, ki izžareva življenjsko moč in energijo. To pomeni, da ga bodo Lenarčani vzeli za svojega. Dre- vo so skupaj posadili in ga rahlo zalili predsednik KS Lenart Edo Golob, predsednik mestne- ga odbora Janez Erjavec in le- narški župan Slavko Kramber- ger. Ta je posebej pozdravil vse prisotne in mestu zaželel plodno in ustvarjalno prihodnost. Bla- goslov je opravil župnik Martin Bezgovšek ter z izbranimi bese- dami izjemno globoko in tan- kočutno pozdravil meščane z S posaditvijo drevesa so se začela praznovanja 800-letnice in obnova parka Nova lenaršica zastava je zaplapolaia željo, da bi bili strpni drug do drugega, složni v dejanjih in po- nosni na preteklost mesta, v ka- terem živijo. Dodal je tudi, da je drevo posajeno za prihodnje ge- neracije in da upa, da bo pogna- lo globoke korenine, ki naj jih dobijo tudi vsi, ki so v Lenart prišli od drugod. Zdaj so Le- narčani in zagotovo bodo soob- likovali krošnjo bogatega dreve- sa, ki raste. Torej veliko simbo- like, ki daje poseben pečat praz- novanju častitljivega jubileja. Na slovesnosti v parku je za- pel mešani pevski zbor KUD Mol pod vodstvom Irene Sabler, zaigrala je domača godba na pi- hala in zaplesale so mažoretke iz OS Lenart. Gostinstvo Vindiš je prispevalo hladen šampanjec, s katerim so zbrani nazdravili le- narški prihodnosti. Seveda je bilo posebej slovesno, ko so raz- vili novo mestno zastavo, vse skupaj pa sklenili v kulturnem domu, kjer so nastopili pevski zbori OŠ Lenart. Uvodni del praznovanja pa so sklenili pri Mas-Comu, kjer je bil sproščen klepet ob kozarčku završana, ki so ga Lenarčani izkoristili za obujanje spominov in za kovan- je novih načrtov. Lep, sproščen začetek nekega praznovanja, ki bo trajalo še lep čas, vse tja do 3.novembra. M.Toi STOJNCI / GRADNJA PLOČNIKOV TIK PRED KONCEM še do nedavnega so Stojnčani in drugi s strahom hodili ob tinci v dolžini 400 metrov. cesti, ki vodi skozi naselje, poslej pa ni več tako. Tik pred dokončanjem je obsežna investicija v izgradnjo 1650 m pločnikov skozi naselje. Kot nam je v petek povedal dosedanji član sveta KS Mar- kovci in predsednik vaškega odbora Stojnci Franc Kos- tanjevec (ki so mu sovaščani izrekli zaupanje tudi na volit- vah članov svetov mestnih in ^ primestnih četrti 16. junija in bo tudi v primestni četrti Markovci, ki bo nadaljevala delo dosedanje krajevne skupnosti, skrbel za ures- ničevanje lokalnih potreb), je gradnja pločnikov v bistvu že končana, saj morajo urediti le še zelenice. Gradnja je stala 21 milijo- nov tolarjev, od tega je pris- pevek krajevne skupnosti Markovci deset odstotkov iz samoprispevka v obdobju 1990-95, 90 odstotkov pa znaša delež mestne občine Ptuj iz sredstev sklada sta- vbnih zemljišč. Novo pridobi- tev bodo predvidoma odprli ob prazniku mestne občine Ptuj, to je po novem 5. avgus- ta. Izvajalec del - podjetje Tampon - je bil po besedah Franca Kostanjevca zelo varčen, saj je v okviru že Novi pločniki v Stojnci h. omenjenih investicijskih sredstev asfaltiral še del kra- jevne ceste v dolžini 220 met- rov, mestna občina pa je še dodala denar za moderniazcijo lokalne ceste Stojnci - Mure- Mestna občina pa tudi finan- cer ureditve avtobusnih posta- jališč od Stojncev do Ptuja. Nasploh po reorganizaciji lo- kalne samouprave prihaja v ta del mestne občine Ptuj več de- narja kot v prejšnjih letih, je med drugim povedal Franc Foto: Kosi Kostanjevec. Predvsem pa je pomembno, da je poslej poskrbljeno za varnost pešcev, zlasti še šolarjev in tudi kole- sarjev. MG ZAVRC / PREDSTAVLJAJO SE S PRVO ZLOŽENKO Vsnk tohr bo prkmM Završka občina je med manjšimi na Slovenskem, obdana s hri- bi in vinorodnimi Halozami, ima le okrog 1500 prebivalcev, ki pa si želijo biti "veliki" pri uresničevanju mnogih skupnih na- log. Ena večjih v letošnjem letu je gradnja nove šole s telovadni- co, ki pa je zaradi porušenja stare postala občini dodatno bre- me. Tako kot povsod naokrog seje zataknilo pri denarju, saj ga ne bo dovolj za dodatne šolske prostore. Kakšen tolar bi jim morda lahko prineslo pismo z zloženko in vljudnostnim dopi- som, ki so ga v teh dneh razposlali ustanovam in podjetjem po vsej Sloveniji. Zložensko sta skupaj izdali završka občina in tamkajšnja os- novna šola, za njen oblikovni del pa so poskrbeli na matični šoli v Cirkulanah. Prva završka zloženka daje informacije o majhni vinorodni obmejni občini, začetkih šolstva v teh krajih ter željah učencev in staršev ob že začeti gradnji nove šole. V prihodnje bo služila tudi kot občinski prospekt, vendar z nekaterimi dodatki za posamez- ne dejavnosti. V Zavrču pa kljub temu, da so staro hišo učenosti morali porušiti in da bo gradnja nove zahtevala še nekaj dodatnih mi- lijonov tolarjev, niso klonili. Odločili so se, da poskušajo kakšen tolar zbrati s pomočjo prostovoljnih prispevkov, zato so v teh dneh že razposlali pis- ma z vljudnostim dopisom, da prosijo za denarno pomoč. Na žiro račun, katerega številka je:52400-762-96328, je potrebno napisati "Za izgradnjo nove šole in telovadnice v Zavrču". za kar bodo hvaležni otroci iz Haloz. Na završki občini so tudi po- vedali, da upajo na uspeh takšne akcije, kajti vsak, še talt, majhen tolarski prispevek zanjj pomeni delčke nove ^ Medtem ko denarno pomoč šolo že zbirajo, pa so v polnen teku tudi gradbena dela gradbišču nove šole. Investicij, je ocenjena na okrog 260 milijo, nov tolarjev, pouk v novi šoli pj naj bi stekel že čez leto dni. Tatlana Moherit, OBČINA Zavrč ŠOLA Zavrč Začetek iolstv« v Zsvrču mga v davno 1S71. ko so priietf otroci spoznavati pm skrivnoeti pi«an» besede v zassbni hiif, mtov mežnariji. Toda pravo Hio udenostU pa so itobill iele SIH tet kairteje • ie!a 18«8. Števtto učencev |e tek v leto narašfealo; postajala je pretesna. Lata 193S jo je možno prbcaris9tl. JURSINCI / PRIPRAVE NA DRUGI PRAZNIK OBČINE Pramnovali bodo na Joifreitcevo Juršinčani so že imenovali poseben odbor, ki bo do praznika občine - na dan sv. Lovrenca, 10. avgus- ta, farnega zavetnika - skrbel za organizacijo prire- ditev. Letos naj bi te trajale kar dva dni: v soboto bi pripravili okroglo mizo na temo Nadaljnji razvoj v občini, nedelja pa bi bila praznično obarvana s kul- turno prireditvijo, športnim programom in odpr- tjem nekaterih infrastruktumih objektov. Alojz Kaučič, župan juršinske občine, je povedal, da so priprave na drugi praznik občine že v polnem teku. Želijo ga pripraviti v takšni obliki kot lani, le da bi letošnje praznovanje trajalo dva dni. V priprave so se vključila vsa društva v občini in na lovrenčevo se obeta praznična nedelja s številnimi prireditvami. Le- tos bodo na občinski praznik odprli šest novo asfalti- ranih cestnih odsekov, pločnik in cestno razsvetljavo skozi center Juršincev ter pripravili slovesnost pri ot- voritvi vodovodnega omrežja Nadol - Gomila. Poleg tega naj bi do občinskega praznika opravili že nekaj del pri razširitvi telekomunikacijskega omrežja. Sicer pa praznovanj do občinskega praznika v av- gustu ne bo manjkalo, saj bodo vmes praznovali pri Turističnem društvu Gomila, Lovski družini Juršinci in v Društvu kmečkih gospodinj. Juršinske gospodin- je namreč 27. julija pripravljajo Gospodinjski praznik. T. Mohorko PTUJ / IZVOUENIH 73 ČLANOV SVETOV MESTNIH IN PRIMESTNIH M* 1» Ml moBom v današnji številki objavljamo imena članov mestnili in pri- mestnili svetov ptujske občine, ki so bili izvoljeni v nedeljo, 16. junija. Politične stranke imajo v svetih 52 članov, skupine vo- lilcev 21. V mestni četrti Center so člani sveta postali: Ivan Puž, Mirko Vindiš, Robert Vidovič, Erika Safranko, Irena Skok, Bo- ris Krajnc in Janez Bezjak. Člani sveta mestne četrti Ljudski vrt so: Milan Ostrman, Boris Gornik, Peter Ilec, Ivan Satler, Milan Belšak, Franc Ciglar, Božena Bratuž, Darinka Cretnik, Vojko Belšak in Valter Pliberšek. Svet mestne četrti Panorama sestavljajo: Aleksander So- lovjev, Jožef Štrafela, Josip Cačkovič, Janez Gornik, Rudi Belšak in Bogdan Kovač. V mestni četrti Jezero bodo v svetu delovali: Darko Stropnik, Mitja Krapec, Marija Strelec, Marija Kukovec, Marjan Mun- da, Zvonko Kokol, Helena Meglic in Dušan Kralj. V mestni četrti Breg so bili za člane sveta izvoljeni: Alojz Šegula, Jožica Težak, Franc Štrucl, Stanko Vidovič, Janez Rožmarin, Erih Šara in Uroš Langerholc. V primestni četrti Markovci so svetniki: Martin Zamuda, Stanislav Toplak, Slavko Ve- koslav Mar, Peter Kovačič, Kari Majcen, Franc Kekec, Franci Golob, Franc Panikvar, Slavko Rožmarin, Franc Kostanjevec in Zlatko Ambrož. V primestni četrti Grajena so bili za člane sveta izvoljeni: Mi- lan Petek, Marjan Gajzer, Franc Paternost, Janez Vertič, Janez Polanec in Marjan Germovšek. V primestni četrti Rogoznica svet sestavljajo: Milan Tkalčec, Franc Duh, Marica Vilčni^ Aljoša Planinšek, Franc Benk^ Jože Petrovič, Marija Horva' Jurij Čuček, Martin Potočnik i' Avgust Žižek. V primestni četrti Hajdina * člani sveta: Ignac Gojkošel' Kari Svenšek, Slavko Burja" Jakob Kokol, Franc Kleine" Vladimir Zupanič, Mil^' Brodnjak in Radoslav Simoni^ Z izvolitvijo članov svetov" konstituiranjem svetov, ki biti skladno z zakonom o voli' vah opravljeno v dvajsetih dD^ po volitvah, bodo prenehale lovati krajevne skupnosti- ^'' hovo delo bodo v bistvu na'^^ jevale mestne in primestne ti, ki so pravne osebe in b"''' lahko same razpolagale s svoi''' premoženjem, kot so doiti''" dvorane, igrišča in podobno ^ 7 piSE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 8 f nesftr vedie ponMS fja železniško postajo v gmeishanu nas je pospremil ^pgleški učitelj in spravil v žep zasluženo provizijo za naše kar- ki je znašala več kot polovico povprečne mesečne kitajske plače! Xako smo poznega avgustovs- kega popoldneva stali na peronu ^. gmeishanu, srečni, da je proga jo Kunminga končno le odprta, jaj je bil prej prevoz ustavljen zaradi poplav. Na tiru tik ob pe- ronu je bil "parkiran" dolg to- vorni vlak, ki se našemu priha- jajočemu ni hotel umakniti. Edina rešitev je bila, da smo se množica Kitajcev in mi z okor- nimi nahrbtniki splazili med kolesi mirujočega vlaka do sosednjega tira, kamor je pribr- zel naš vlak. Doživetje, ki ga ne želim ponoviti nikoli več! 24 ur dolga vožnja je mmila hitro in prijetno. Delno zaradi tega, ker smo že vedeli, kakšne so razmere na vlakih, predvsem pa zaradi razgleda na pokrajino, ki je jemala dih. Nikjer nismo doživeli tako intenzivnih in kontrastnih barv pokrajine kot tukaj. Riževa polja so bila rume- ne ali zelene barve, odvisne od stopnje zrelosti riža. Zemlja se je v soncu svetila rdeče in se umivala v številnih rekah, ki so bile zaradi rdeče prsti videti rja- ve, z belimi penami od brzic na vrhu. Ena najlepših železniških prog na Kitajskem je velik teh- nični dosežek. Predorov, na ka- tere smo se jezili med fotografi- ranjem okolice iz drvečega vla- ka, je toliko, da jih ne bi bilo Kamniti gozd - kraj za zaljubljene smiselno šteti. Na številnih železniških viaduktih se počuti- te kot v letalu, saj so zgrajeni vi- soko nad riževimi polji in je zato vsa pokrajina razprostrta kot odprta knjiga. Idilo je motila neslavna ki- tajska navada - nenehno plju- vanje po tleh. Naš kupe je mejil na sanitarni del vagona, kamor so Kitajci romali na opravljanje te svoje potrebe, kar jim je vedno uspelo narediti zelo glas- no. Pljuvanje Kitajcev je skozi evropske oči ena izmed njihovih najbolj neciviliziranih navad. Mlada, čedna Kitajka, urejena in v salonarjih, je na ulici spo- sobna tako pljuniti, da sem se morala držati za želodec. V preprosti restavraciji v Kun- mingu, glavnem mestu Yunna- na, so nama s Francem drugi gostje uspeli vzeti apetit, ko so pljuvali kar na tla poleg svoje obložene mize. Kunming je prijetno mesto. Mesto večne pomladi. Zaradi nadmorske višini 1890 metrov je obdarjen z milo klimo, ki omogoča, da se lahko večji del leta sprehajate v kratkih roka- vih. Sprehod po kunminških ulicah razkriva razvijajoče se ve- lemesto s hitro rastočimi poslovnimi in stanovanjskimi zgradbami. Mimoidoči so oblečeni bolj po zahodnem oku- su (tako kot v Hong Kongu). Na glavnih ulicah ni bilo opaziti to- liko pečenja ter viseti mastne perutnine. Duh po prežganem Mlatev riža olju je zamenjal prijeten vonj po cvetju. S turističnimi znamenitostmi Kunming ni bogat. Bolj privlačita okolica z jezerom Dian in templji. Se boljša odločitev, če se vam po enem dnevu vožnje z vlakom še sploh ljubi kam premakniti, je obisk 120 kilometrov oddaljenega Kamnitega gozda pri Lunanu. Masivni apnenčasti stebri pokrivajo površino več kot 80 hektarjev in impresionirajo s svojo višino (tudi do 30 metrov) in strmimi stenami. Del je odprt za turiste in urejen z labi- rintom betoniranih potk. Potre- bovali boste občutek za orienta- cijo! Na to vas pri vhodu opo- zarja tabla z napisom, da morate poskrbeti, da najdete pravo pot- ko do izhoda, preden se znoči. Če imate radi družbo, se lahko prepustite vodstvu simpatičnega dekleta s pisanim senčnikom v roki. Poskrbljeno je tudi za sa- motarje, ki bodo prav z lahkoto našli kotiček čisto zase. Prostora je dovolj - če ne tukaj, pa v 12 kilometrov oddaljenem Fungi gozdu, ki zavzema kar 300 kilo- metrov. Tukaj najdeni fosili do- kazujejo, da je bilo vse to območje nekoč pod morsko gla- dino. Kasneje je slana morska voda odtekla in apnenčaste gmote prepustila v oblikovanj dežju. Legenda ponuja svojo razlago. Goro naj bi nesmrtniki zdrobili v labirint, da bi lahko zaljubljenci v njem našli nekaj zasebnosti. To jim je popolno- ma uspelo. KO LEGENDE ZAŽIVIJO - PROJEH PROMOCIJE PTUJSKIH LEGEND Suznia postane županova nevesta v 7. stoletju je sedež mestnega župana pripadal Vitogoju. Obri so mu ugrabili ženo Dragomiro. Ostala sta mu še poročena hčerka Ve- rena ter bister in pogumen mlajši sin Taljub, čigar vzgojo je zaupal Negomirju, sorodniku iz Celovca. V tem času so Obri plenili slovenske domove in s seboj odpeljali tudi Negomirjevo hči Zivano. Tako seje Taljub priključil pohodu v bizantinsko Istro, da bi pripeljal sestrično nazaj domov. Tam pa je naletel na čmolaso Ilirko Eto ter jo odvedel s seboj na ptujski grad, kjer bi mu služila. Medtem seje na borlskem hribu naselil Hrvat Miholič ter postavil Knežjigrad. Taljub seje ob prvem obisku pri njem zaljubil v njegovo hčerko Smiljano in z njo kasneje stopil pred oltar. Po očetovi smrti je Taljub postal župan. Ni bil dolgo srečen, kajti med obiskom v Bizancu so mu ubili ženo, njega pa huje ranili. Ran- jenega je po vrnitvi domov skrbno negovala sužnja Eta. Kmalu seje med njima rodila ljubezen, ki ju je pripeljala do poroke. Z njegovo odločitvijo pa se ljudje niso strinjali, saj niso mogli ver- jeti kako je lahko njihov župan poročen s sužnjo. Nataša Korenjak VIR: 1. lika Vaštetova: Svet v zatonu. Ljubljana, Slovenski knjižni za- vod 1953. 2. Andrej Kovač: Ptuj in okolica v pesmi in povesti. Ptujski tednik, 22. 6.1955. TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ -13 Of rod mm bollšl jvtf Dragi bralci, počitnice so se ■■^mahnile; glave učencev, učiteljev in staršev se bodo od- fiahnile. Nekaj oddiha si bo pri- voščila tudi Tednikova knjigar- ■^'ca, ki se s trinajsto uganko Poslavlja. Nekateri so prepričani '^usodnosti številke trinajst: eni pripisujejo nesrečnost, drugi trdijo obratno in jim prinaša ^■■ečo. Upam, da bo trinajstica ^aša srečna številka pri reševan- zadnje uganke, ki je najlažja 'žined vseh dosedanjih. Med osnovne potrebe zdrave- ga človeka sodi pravilna prehra- na, ki je temelj merjenja bo- gastva ali revščine nekega območja, družbe, države. Os- novno živilo številnih narodov je kruh v takšni ali drugačni ob- liki.V zmerno toplem območju našega planeta pridelujemo PŠENICO - najlepši cvet, je ugotovil mladenič iz pravljice in zmagal v boju za mlado kral- jično. V vročih, monsunskih predelih zemlje sadijo drugo kulturno rastlino, ki pomeni os- novno vsakdanje hranilo. To je tudi pri nas priljubljeno, pogos- to nadomešča krompir ter se odlično poda z grahom. Vešče gospodinje naredijo iz njega na- rastek, zdravniki ga kuhanega v vodi predpisujejo tistim, ki ima- jo težave s prebavo. Izrežite knjižno okence in ga hitro pošljite v KNJIŽNICO IVANA POTRČA, Minoritski trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom KVIZ. V sodelovanju z Novo Kreditno banko Maribor - Podružnica Ptuj smo vam pripravili zanimivo knjižno nagrado. Ta je v Mladinskem oddelku knjižnice pripravljena za Jerneja Babica, Pušenci 19, 2270 Ormož (knjiga Nika Gra- fenauerja Majhnica). POLETJE V MLADINSKEM ODDELKU Konec junija prinaša tudi pregled dela prve polovice tekočega leta. Zal podatki o sami izposoji knjig še niso dos- topni, končane pa so vse de- javnosti in prireditve, ki so bile predvidene v tem obdobju. Mla- dinski oddelek knjižnice je v or- ganiziranih skupinah obiskalo skupaj 766 otrok. Zanje smo pripravili različne in pestre bibliopedagoške ure, ki so temel- jna oblika knjižne vzgoje in vzgoje nasploh v knjižnicah. Ure smo izvajali po določenem knjižničnem programu in dogo- voru s šolskimi knjižničarji. Slednji so sodelovali tudi pri oblikovanju tem in koordini- ranju s šolskim programom. Vsak prvi četrtek v mesecu smo v pravljični sobi pripravili pravljične ure, ki jih je skupaj obiskalo 107 otrok. Otroci so slišali pravljice Mačji izlet, Mali Pustek, Pujs v mlaki, Hopek se uči plavati. Mavrična ribica. Žogica Nogica. Vse urice so bile popestrene z igrami in likovnim izražanjem (izdelovanje veliko- nočnih pisank, zajčkov iz papir- ja, origami kužka, pustno rajan- je...). Že drugič smo uspešno izved- li medobčinski knjižni kviz, ki je letos nosil naslov Zakaj pes maha z repom in zakaj mačka pre- de. Tekmovanje je potekalo dva dni, izmed štiriindvajsetih ekip pa se jih je šest udeležilo final- nega tekmovanja, ki ga je v živo prenašal Radio Ptuj. Takšna ob- lika dela z mladimi je edinstve- na v slovenskem prostoru, zato smo kviz predstavili na stro- kovnem srečanju mladinskih knjižničarjev v Ljubljani. Med redne dejavnosti knjižnice štejemo srečanja šols- kih knjižničarjev našega območja. Z veseljem ugotavlja- mo, da ima večina šol našega območja strokovno usposobljen knjižničarski kader, le ena šola je povsem brez knjižničarja. V maju smo gostili petdeset knjižničarjev iz vse Slovenije. Ogledali so si mladinski in štu- dijski oddelek ter minoritsko knjižnico, ga. Nataša Vodušek je predstavila novo knjigo In vino veritas. Vsi so bili navdušeni v vinski kleti, še posebej prese- nečeni pa so odhajali iz Osnov- ne šole Videm, kjer so si ogleda- li šolo, prisluhnili kulturnemu programi in tudi malicali. Razstave in literarne uganke se vrstijo v mladinskem oddelku vrsto let, oboje prapravljamo mesečno. Letos so se zvrstile tele razstave: Knjižne novosti. Miniaturne knjige. Poučne no- vitete. Zajčja dobrava, Bologna po Bologni, Novo počitniško branje. Spremljajoče uganke so tematsko vezane na razstave, ot- roci jih rešujejo ves mesec. Ob koncu med pravilnim rešitvami izžrebamo tri skromne nagrade, ki jih prispeva knjižnica s pomočjo dobrotnikov (Nova Kreditna banka Maribor - Podružnica Ptuj, E-Shop, Mla- dinska knjiga, trgovina Pod gra- dom, Mercator, Zlata ribica, Petlja). Nekajkrat smo s pravljičnimi urami popestrili osovnošolski vsakdannjik, sodelovali pri po- delitvi bralne značke, udeležili smo se Pomladanske vetrnice ter sodelovali z vrtci in Dijaškim domom. Tudi letos smo s pravljičnim kovčkom obiskovali otroke v Bolnišnici Ptuj ter jim knjige tudi posodili. Pravljična soba je gostila razstave učencev iz os- novnih šol Videm in Breg. POČITNIŠKE URICE so oblika dejavnosti, ki smo jo uvedli lani in bodo julija in av- gusta vsak dan ob deseti uri. Ot- roci boste preganjali dolgčas in se zabavali na različne načine in po svoji izbiri. Po mili volji se boste igrali z didaktičnimi igri- cami: Goflja, 5x5, Kaj pa ti?, Hamurabi, S kot slon. Pod morsko gladino. Cvetice. Zra- ven teh premoremo še priljubl- jene igre: Štiri v vrsto. Človek ne jezi se, Mlin, Dama, Domino ... Spoznali boste zanimivo igro Tangram. Reševali boste literar- ne uganke, kvize, rebuse, pre- metanke, križanke ... Seveda pripravljamo tudi pravljice, sli- kanje, risanje, pripravili bomo razstave... lif/ono Klemenili Knjige govorijo duhu, prijatelji srcu, nebo duši, vse drugo ušesom. (Kitajski pregovor) 8 četrtek, 27. junij 1996 - TED|||| OD TOD IN TAm VIDEM / MARKO PETER TUDI LETOS NAJBOLJŠI V KEMIJI slavnih lurodmetih Lani je zlato slovensko priz- nanje v znanju iz kemije za os- novnošolce osvojil Marko Pe- ter, sedaj učenec 8. a razreda OŠ Videm, in v letošnjem šols- kem letu mu je ta uspeh uspelo ponoviti. Poleg tega je bil še na regijskem tekmovanju mladih matematikov in fizikov, je zvest veselošolec, zanja pa mu ne manjka še v logiki ter pri igranju šaha, košarke in nogo- meta. Na videmski šoli Marka poznajo kot bolj tihega učenca, kar pa seveda ne velja, ko gre za preizkus znanja na tekmovan- jih, kajti takrat je med najglas- nejšimi in najboljšimi. Že neka- ko od petega razreda smo ga lahko srečevali na številnih tek- movanjih; med temi jih je bilo nekaj tudi na najvišji zah- tevnostni stopnji. Marko pravi, da se je splačalo, saj mu je z znanjem in dobro voljo uspelo biti med najboljšimi na mnogih Marko Peter tekmovanjih. Posebej se je v zadnjih dveh letih veselil ke- mijskih tekmovanj, kajti ta so mu bila še posebej naklonjena. Letošnje naloge na kemijskem tekmovanju naj bi bile, po Mar- kovih besedah, nekoliko težj^ od lasnkih, več je bilo poudar^j na kemijski strukturi, nikako, pa mu ne bi uspelo brez osnov, nega kemijskega znanja 7. in j razreda. "Z mentorico in učiteljic^ Darjo Petek sva se na tekmo, vanje veliko pripravljala, tud; pri dodatnih urah, kajti o kemij, pri rednem pouku izveš prema, lo. Za učenje smo imeli na voljj učbenik, delali pa smo neka| tudi po lanskih tekmovalnih na- logah. Na regijskem tekmovan. ju je bil z mano še Alej Kovačec. Čeprav mi letos ni us. pelo priti še na državno tekmo- vanje v znanju iz matematike ii fizike, pa sem zlatega priznanj; iz kemije še toliko bolj vesel Kaj mi pomeni to priznaje, sko- raj ne vem povedati, vem pa, di je to dokaz, da kemijo res dobre znam in, da mi ta predmet v prihodnjih letih ne bi smel dela- ti težav," je v pogovoru povedal nasmejani Marko Peter. To, da je Marko že vsa leu odličnjak in učenec, ki svo^ prosti čas dodobra izkoristi vedo povedati tudi na videmsk; šoli, ki jo letos kot osmošok zapušča. Kaj bo počel, ko bo ve lik. Marko še ni znal povedati Najprej želi uspešno končat gimnazijo in potem delati ka zanimivega na naravoslovnen področju. Vso srečo na poti \ znanju so mu minuli tede: zaželeli tudi na videmski šoli. Tekst in posnetek: T. Mohork( DEŽELNA STRANICA ŠTAJERSKE / OBMO- ČNI ODBOR PTUJ Sporočilo javnosti Iniciativni odbor Deželne stranke Šta- jerske v Ptuju sporoča, da bo ustanovitev Območnega odbora Ruj v torek, 2. julija, ob 19. uri v gledališki kleti (Slovenski trg 13). DSS je povezana v Deželno zvezo Sloveni- je, v kateri so sannosto- jne stranke Zveza za Primorsko, Zveza za Ljubljano in Zveza za Gorenjsko. Vse omen- jene stranke so že re- gistrirane. Cilj omenjene zveze je deželna ureditev Slove- nije z deželnimi parla- menti, da moč, odločanje in denar os- tajajo tam, kjer se ustvarjajo. Vse člane in simpatizerje vabimo naj ustanovitev. j if^DNIK 27. JUNU 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 P 'iamm^mKkili nmstu m peste tez Dravo današnji 19. seji sveta mestna občine Ptuj bodo svet- p0 predstavili lokacijo mostu za pešce čez Dravo in tudi ^j,gcijo za podhod pod železniško progo za pešce in kole- ge Nas pa je zanimalo, kaj menijo nekateri Ptujčani o ^ftovani gradnji, ki je v bistvu nastala v zelo kratkem času ^gde na podobne projekte v svetu. pj. Miroslav Luci, župan ijstne občine Ptuj: "Ideja o tem ^5tu je že stara, sam pa sem v lisivu pobudnik za začetek ak- Lieve: dr. Miroslav Luci, Zeljko Plohi, Miran Senčar, Milan Potočnik in Boris Premzl. . -osti za gradnjo. Ptuj ima zdaj ,^30 en most in je drugi most en, pa čeprav gre samo za -ft za pešce, ki ga bodo v glav- ar: uporabljali ti, kolesarji in r-ehajalci na poti od term do starega mestnega jedra in obrat- no. V primeru elementarnih nes- reč pa bo sposoben prevzeti tudi promet gasilskih, reševalnih in vozil civilne zaščite. Razen tega bo novi most omogočil krajšo in varnejšo pot otrokom in drugim do rekreacijskega centra v ter- mah, razbremenjen pa bo tudi promet v samem mestnem jedru. Na desnem bregu Drave bo v nas- lednjih letih zgrajenih več parki- rišč, preko novega mostu bo vo- dila najbližja pot iz starega mest- nega jedra do dela mestnega območja, ki zdaj v bistvu ne živi z njim." Boris Premzl, direktor Območne geodetske uprave Ptuj: "Za ptujski turizem oziro- ma povezavo s termami je ta most zelo dobrodošel. Z njim bo ožive- Foto: Kosi lo tudi staro mestno jedro. Ven- dar pa ta most ne rešuje osrednje- ga ptujskega problema, to je neu- rejenega prometa." Milan Potočnik, vodja multi- medije v Šolskem centru Ptuj: "Most za pešce čez Dravo v Ptuju je po mojem mnenju dobra ideja. Most je na tem območju že nekoč bil, mnogi se ga spominjamo z nostalgijo. Prepričan sem, da ga bodo ljudje pozitivno sprejeli in tudi uporabljali, saj jim bo znat- no skrajšal pot v stari del mesta. Če pa bodo na drugi strani Drave v kratkem urejena tudi primerna parkirišča, bo toliko bolje." Miran Senčar, podjetnik iz Ptuja: "Idejo podpiram, vendar je lokacija novega mostu preblizu obstoječemu. Moral bi biti dru- gje, v bližini sončnega parka. Brez dvoma pa bi prispeval k večjemu obisku term. Trdim pa, da pa bolj kot tega Ptuj potrebuje cestni most, ki bi ga morali zgra- diti pred tem mostom." Zeljko Plohi, koordinator službe mestnega arhitekta: "Predvideni most za pešce je v kontekstu povezave mestnega je- dra z razvojem levega brega. Pričakuje se selitev večjih parkir- nih površin za razbremenitev prometa z osebnimi vozili v območju mestnega jedra na levi Risba novega mostu breg. V tem smislu se bo povečalo zanimanje za parkiranje zunaj mestnega jedra, ker bo tudi pot do mestnega jedra znatno krajša. Obstoječi cestni most je za pešce zelo neprimeren tudi glede na novi podvoz. S spomeniškovarst- venega vidika je most za pešce neka obnova morfološke struk- ture mesta, kot je že bila. Kar zadeva oblikovanje novega mos- tu, je povsem nova konstrukcija mostu, ki jo je izdelala firma Ponting, obveljala je četrta vari- anta, zelo transparentna. Glede na zagotovila projektanta se bo tudi čas izvajanja del skrajšal v primerjavi s klasičnim postop- kom. Most je dimenzioniran tudi za promet intervencijskih vozil." Spraševala: MG DRSTEUA / KDO DOVAŽA ODPADKE? Več kot 20 divjih odlagališč bi lahko našteli v občini Destrnik - Trnovska, deloma tudi zaradi slabo urejenega odvoza Ibtnunalnih odpadkov. Le 32,8 odstotkov gospodinjstev je vključenih v organiziran odvoz, v naseljih Desenci, Gomila h Strmec pa se za redni odvoz ni odločilo nobeno gospodinjstvo. V prihodnje naj bi tudi za to bolje poskrbeli, vsaj z novim odlokom o varstvu okolja, ki je v tem trenutku še v pripravi. \a Drstelji v KS Destrnik imajo dve večji divji odlaga- lišči. Eno smetišče so pred dnevi grobo očistili in prijavili onesnaževalce na občini, ostaja pa jim še drugo, dodobra polno različnih odpadkov. i Pred kakšnima dvema letoma »sicer pri enem odlagališču na Drstelji postavili table, da je pre- povedano odlagati odpadke, ven- "3r tega opozorila do sedaj ni -pošieval nihče. Obe odlagališči 5'^2ob gozdni cesti in krajani za- enkrat še nismo uspeli zalotiti "'kogar, da bi odlagal odpadke, ^ami se ponavadi lotimo čiščenja iudi v okviru destrniškega turis- ''^nega društva, odstranimo pločevino - te je največ, najdejo P3 se kosi stekla, papirja, starih in še česa. Pred nekaj dnevi ^">o ravno čistili odlagališče pri "^kdanjih drsteljskih ribnikih, ^'a še nismo končali, kajti v ^^'o kratkem času se je nabralo ^^liko odpadkov. Imeli pa smo ^^^^o> saj smo našli vsaj nekaj oprijemljivega, kdo je odložil od- P^dke pri nas. Gre za položnice p ""azglednice, naslovljene na ^^'^gorškove z Mariborske ceste ^^nartu, in v tem primeru smo občini že vložili prijavo. Drsteljčani nikakor ne moremo verjeti, da ljudje pripeljejo k nam smeti tudi iz drugih krajev, kot da v svoji bližini ne najdejo pri- mernega zabojnika za odpadke. Seveda si želimo, da bi obe odla- gališči vsaj primerno sanirali. Verjemite mi, da takšna odlaga- lišča o kraju dajejo samo slab vtis, če se že trudimo imeti turi- zem na vasi," je med drugim po- vedal Franc Lacko, predsednik vaškega odbora Drstelja. Skupnega zabojnika, kjer bi lahko krajani odložili večje zalo- gaje smeti, na Drstelji v tem tre- nutku še ni, le nekaj gospodinj- stev je že uredilo skupen odvoz odpadkov. Lacko pravi, da bodo poskušali narediti vse, da bi se za odvoz odločila vsa gospodinjstva na Drstelji, pa tudi o tem so že velikokrat govorili na sejah sveta KS Destrnik. "Tudi v naši občini bi morali s posebnim odlokom predpisati visoko kazen za tistega, ki bi odložil smeti na neprimernem mestu, kajti sedaj za to nihče ne odgovarja. Reči moram še to, da sta obe odlagališči ob cesti, ki je Franc Lacko, predsednik vaškega odbora Drstelja, nam je pokazal odlagališče v Drstelji edina povezava z Destrnikom. Kakšen kilometer te ceste je še makadamski in v slabem stanju, zato jo želimo asfaltirati. Kolikor mi je znano, naj bi 100 tisoč to- larjev prispevali krajani, druga sredstva pa bomo morali najti kje drugje," dodaja Franc Lacko. V PRIPRAVI OBČINSKI ODLOK O VARSTVU OKOUA Da so z divjimi odlagališči v občini Destrnik - Trnovska vas resnično težave, pravi tudi tam- kajšnji tajnik občine Miran Čeh. Za število vseh divjih odla- gališč tokrat niso imeli popolnih informacij, ocenjuje pa, da jih je več kot 20. "V tem trenutku je eno od teh odlagališč že v sana- cijskem postopku, takšno odločbo smo namreč dobiU z mi- nistrstva za okolje in prostor. Denar za sanacijo odlagališča v mrtvem rokavu reguliranega Trnovskega potoka bomo morali najti v občini, natančneje v KS Trnovska vas, rok za končanje del pa je zadnji september. Tudi za odlagališče na Drstelji smo pred dnevi dobili prijavo, vendar je s temi prijavami tako, da se ponavadi trudimo najti dokazni material, potreben je tudi kakšen anonimni klic, da je neka oseba resnično odgovorna za odlaganje odpadkov na neprimernem mes- tu. Še preden zadevo prijavimo inšpekcijski službi, Stanki naložimo čiščenje odlagališča, seveda do določenega roka, kar nas nič ne stane. Če pa je prijava vseeno potrebno, potem za povzročitelja sledi kazen po od- loku ministrstva za okolje in prostor. V proračunu denarja za sanacijo divjih odlagališč nima- mo, moramo ga vzeti torej kje drugje, stanejo pa taka sanacijska dela zelo veliko. Samo v spomla- danski čistilni akciji smo nabraU veliko količin odpadkov (bilo je 508 kubikov odvoza), imeli pa smo kar 800 tisoč tolarjev skup- nih stroškov. Z urejenim odvo- zom komunalnih odpadkov v naši občini smo še daleč, kajti le 410 gospodinjstev od skupaj 1486 ima urejen odvoz. Lahko le rečem, da bo morda kaj bolje po občinskem odloku o varstvu okolja, ki ga pripravljamo," je po- vedal tajnik v občini Destrnik - Trnovska vas. Kje bodo v očini v prihodnje našli denar za sanacijo divjih od- lagališč, kajti le tega v zagotovl- jeni proračunski porabi ni, nam na občinski upravi niso znali po- vedati. Najprej si gotovo želijo bolj urejen odvoza odpadkov v občinskih naseljih, že drugo leto pa naj bi se na republiški ravni dogovorili o ureditvi centrov za odlaganje odpadkov, v vsaki KS vsaj enega. Tekst in posnetek: Tatjana Mohorko 10- PO NAŠIH KRAJIH 27. JUNIJ 1996' TEDHi MEZGOVCI la lepsi krai Predstavniki vaškega odbora in krajani Mezgovcev so pred l(ratldm izvedli več akcij, s katerimi so olepšali in posodobili svoj liraj. Uredili in asfaltirali so okolico vaškega in gasilske- ga doma ter vaško igrišče, asfaltirali cesto Mezgovci - Strelci. Turistično-etnografsko društvo Liikari pa je v središču kraja uredilo lepe cvetlične grede. Del nasipa so pustili za ureditev smučišča za otrok Še posebej so veseli, da jim je ministrstvo za obrambo dovolilo odstraniti objekt za zaščito športnega letališča ob kapelici, Janez l\1eško, svetnik občine Dornava ki je zastiral preglednost regio- nalne ceste in se je zaradi tega v zadnjem času zgodilo že več pro- metnih nesreč. Kot nam je pove- dal Janez Meško, svetnik občine Dornave in predstavnik tamkajšnjega vaškega odbora, si želijo, da bi odstranili protiok- lepne ovire, ki so skladiščene v enem od nasipov, kjer je včasih bilo zbirališče mladih. Dejal je, da so ministrstvu za obrambo že predlagali nadomestne lokacije izven kraja, vendar še niso dobili odgovora. MS Odtod in tam ORMOŽ # Svečanost ob dnevu državnosti Osrednja svečanost ob dne- vu državnosti je bila v Ormožu v nedeljo zvečer v domu kultu- re. Govoru župana Vilija Tro- fenika, ki je vseboval čestitke ob dnevu državnosti in kratek pregled poti, ki jo je prehodila Slovenija v minulih petih le- tih, je sledil kulturni program. Nastopili so študenta igre na AGRFT Gregor Geč in Barba- ra Krajnc, mezosopranistka Saška Kolarič, klarinetist Rado Munda, pianistka Metka Žižek in moški decet iz Mi- klavža. vk POLENŠAK # Sanacija plazu počasna Na Polenšaku pri stano- vanjski hiši Ferdinanda Plohla se je že leta 1994 sprožil večji zemeljski plaz. Ministrst- vu za okolje in prostor je konec lanskega leta odobrila za nje- govo sanacijo milijon tolarjev. Občina Dornava je lep čas iskala izvajalca in na koncu iz- brala Stanovanjski servis Ptuj. Izvajalec je že prejšnji teden začel delo, ker pa ni izbral pra- vih gradbenih strojev, dela ni končal. Pa tudi vrnil se ni več na gradbišče. Kot nam je pove- dal tajnik občine Dornave Jože Munda, se bojijo, da bodo večji nalivi naredili še večjo škodo in da bo zemlja začela zopet plaziti. MS GOMILA # Prireditev ob razglednem stolpu Turistično društvo Gomila, ki slavi zlati jubilej, bo to ne- deljo, 30. junija, pripravilo tra- dicionalno prireditev ob četrti obletnici postavitve novega razglednega stolpa na Gomili in ob peti obletnici dneva državnosti. Prireditev bodo pričeli ob 16.30 uri z nastopom juršinskih šolarjev, krajši go- vor pa bo imel župan občine Juršinci Alojz Kaučič. V zab- avnem delu bodo za glasbo in ples skrbeli člani priznanega ansambla Štirje kovači. Izku- piček od prireditve bodo na- menili za nadaljevanje del pri gradnji turističenga doma in druge akcije turističnega društva. Predsednik Martin Žajdela je povedal, da naj bi letos uredili notranjost doma in napeljali nekaj instalacij, načrtujejo pa tudi vgradnjo oken, ki so jih že kupili. MG Potem ko smo minuli te- den na naslovnici Tednika predstavili prve kopalce na ptujskem bazenu, smo želeli ta teden bralce razveseliti s podobno sliko iz Ormoža. Kljub temu da smo vložili ogromno napora, nam ni uspelo najti prostovoljcev, ki bi zaplavali na suhem. Dok- ler ni padel dež, je bilo govo- ra, da bazena ne morejo od- preti zaradi pomanjkanja vode v ormoškem vodovod- nem sistemu. Potem ko so otroci angažirali vrača in priskrbeli dež, pa je prišla na dan kruta resnica: denarja ni in najbrž ga ne bo. Foto; Sredina junija, pri- jetno sončno vreme, tempera- tura zraka: od 20 do 30 sto- pinj Celzija, temperatura vode: ni podatkov, tempera- tura v glavi: se pribljižuje vrelišču. Pa kaj bi se jezili. Bazen v Ormožu še pač ni odprt, ker se odgovorni soli- darizirajo z vsemi drugimi smrtniki, za katere velja splošna prepoved razsipanja s kvalitetno pitno vodo. Na lovski prireditvi v Ve- liki Nedelji so tamkajšnji lovci svojemu županu pode- lili kar dve priznanji za zas- luge pri gojenju divjadi in varovanju narave: eno za v pisarno, eno pa za doma. Iz zaupnih in zanesljivih virov smo izvedeli, da ormoški arhitekti mrzlično iščejo najprimernejšo rešitev za razširjanje prostorov ura- da župana. Davkoplačeval- ci, brez panike! Ne namera- vajo zaposliti nove delovne sile, župan se je znašel v prostorski stiski zato, ker nima več kam spravljati in obešati številnih priznanj, ki jih je prejel v zadnjem mese- cu dni. V Veliki Nedelji se po težkem udarcu, ki ga je v tej sezoni utrpel rokomet, nika- kor ne morejo odločiti, s kate- rim športom naj se poslej^ tenzivno ukvarjajo. A/eJ časa so razmišljali o tenis^^ zgradili celo igrišča. Se^ pa se zdi, da se bodo pf^ smerili na nogomet, saj 50 J teniških igriščih zasejati J vo. Morda pa se je zasejj^ tudi sama. Ormoški godbeniki so. pri svojem uspešnem nasf J pomagali z živim racmani in dosegli drugo meJ Mogoče bi bili lahko d prvi, če bi namesto našopirj^ nega racmana pred žij^ postavili pečeno račko. Spoštovani bralci, spok^ vane bralke, ob koncu pa veliko nagradno vprašaj Na eni izmed naslednjih ^ občinskega sveta se J, odločalo, komu bodo oddal koncesijo za oskrbo s pitm vodo in čiščenje komunalni in padavinskih voda v obcit ter o koncesiji za preglek vanje, nadzorovanje ii čiščenje kurilnih naprai dimnikov in zračnikov. O vas bi radi izvedeli, kam podjetje bo dobilo koncesiji za opravljanje omenjeni del. Vaše odgovore pošlji na dopisnicih na nasloi Tednik, Raičeva 6, Ptu najkasneje do ponedeljki Izmed pravilnih odgovora bomo izžrebali srečnega da bitnika darila, ki ga prispesi stalni sponzor naše rubrike občinski svet Ormož. vi SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM INEIPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Zakaj /e razpadla SFRJ V teh dneh so se na različnih krajih (in zaradi različnih razlo- gov) spominjali razpada Jugosla- vije. V Sloveniji je bilo to pove- zano z izidom nove knjige švi- carsko-nemškega publicista in novinarja Viktorja Meierja o propadu Jugoslavije in predvsem s peto obletnico osa- mosvojitve, na Hrvaškem pa s strahovi pred evropskimi ideja- mi o nekakšni novi jugoslovan- ski tvorbi. Očitno si tudi v Srbiji prizadevajo, da bi ustvarili novo "resnico" o koncu nekdanje Ju- goslavije in krivcih za to. Vsekakor je pomembno, da se Slovenija nič več ne pojavlja v možnih variantah za nove jugos- lovanske integracije in to lahko štejemo za največji uspeh petlet- ne osamosvojitvene politike. Glede tega je Slovenija v bistve- no boljšem položaju kot pa Hrvaška. Hrvaški predsednik Tudman se je nedavno katego- rično uprl vsem idejam za poti- skanje Hrvaške v nove balkan- ske zveze, ki pa so očitno za ne- katere na zahodu zelo realne. Hrvaški zunanji minister Granič je pretekli teden v hrvaškem par- lamentu dejal, da gre za načrte o obnovi razpadle države, četudi vsi zavračajo trditev, da imajo takšne namere. Da o tem dejan- sko razmišljajo, naj bi pokazali nedavni pogovori najvišjega funkcionarja EU Jacquesa San- terja in italijanskega zunanjega ministra Alberta Dinija s hrvaškim predsednikom. Granič je dejal, da Hrvaška nikoli ne bo privolila v takšno (balkansko) rešitev, ker je njeno mesto med evropskimi in sredozemskimi državami. "NEVZDRŽNA" JUGOSLAVIJA "Jugoslavija se mi ni zdela umetna tvorba, toda v trenutku, ko ta državna struktura ni več ustrezala resničnosti in je posta- la politično nevzdržna, je bilo to treba uvideti," piše v svoji najno- vejši knjigi Zakaj je razpadla Ju- goslavija švicarsko-nemški pu- blicist Viktor Meier, ki je bil dolga leta dopisnik uglednih nemških in švicarskih listov iz Jugoslavije. Dr. Meier je, kot piše Večer, med najvažnejšimi razlogi za razpad Jugoslavije na- vedel splošno razpoloženje nek- danje jugoslovanske oblasti, ki je bila proti reformam in demokra- tizaciji, hegemonistično in aro- gantno srbsko politiko, kar se je najprej pokazalo na Kosovu, kjer se je po njegovem mnenju zrušila Jugoslavija, in protire- formno razpoloženje tedanjega armadnega vrha. Meier piše, da je vodstvo JLA iz popolnoma ja- snih razlogov razglasilo Sloveni- jo za trajno največjo sovražnico. V svojem razmišljanju za Delo ob 5. obletnici osamosvojitve dr. France Bučar, prvi predsednik večstrankarskega slovenskega parlamenta, misli, da zdaj ni za Slovenijo več nevarnosti pred "obnovo nekakšne tretje Jugosla- vije". Hkrati pa opozarja, da se slovenski osamosvojitveni pro- ces ni začel s kakšno idejo o od- cepitvi, o odhodu iz Jugoslavije. "Celo v krogu intelektualcev o čem takšnem nismo niti sanjali. /.../ Sanjali smo o nekakšni kon- federaciji, nekakšnem balkan- j skem commonwealthu. In veste, kaj vam povem: to niti ne bi bilo tako neumno, seveda če bi bili naši partnerji za kaj takšnega zreli, a niso bili, kot se je izkaza- lo pozneje. Reči hočem, skratka, da kakšna ideja o odcepitvi ali,. bolje rečeno, popolni osamosvoj- itvi ni bila primarna, da se je pod vplivom dogajanja in odzivov na naše predloge razvijala postopo- ma, da smo od zamisli o skupni konfederaciji šli v zamisel o ne- kakšni bosansko-hrvaško-slo- venski konfederaciji, češ če so že na vzhodu države tako nori ali nesposobni, pa naj gredo po svo- je, mi drugi pa si bomo življenje uredili po svoje. Zlasti s Hrvaško smo si bii v teh prizadevanjih tisti čas zelo blizu. No, potem pa so se stvari tudi s Hrvaško dru- gače razvijale. Da me ne bo zdaj kdo obtožil jugonostalgije, daleč sem od tega. Poudariti želim le, da so bile tudi takšne ideje tisti čas navzoče - krivda je po moje tudi pri Hrvatih, ne le pri nas, da ni bilo nič iz njih - in da nas je pravzaprav šele velikosrbska ne- popustljivost in trdovratnost do- besedno prisilila k temu, da smo se odločili za popolno nacional- no in državno osamosvojitev." KAJ PRAVI MILOŠCVIČEVA ŽENA? Dr. Mirjana Markovič, žena srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, zdaj pripoveduje, da je bila "Slovenija za njeno gene- racijo v jugoslovanskih okvirih Zahod v civilizacijskem pogle- du". Opozarja, da je bila najraz- vitejši del nekdanje države, predvsem v materialnem pogle- du. "In zato smo vsi želeli, da bi bila Jugoslavija v tem smislu kot Slovenija." Mirjana Markovič pravi, da je imela Slovenija velik ugled v Jugoslaviji in tudi v Srbiji, in dodaja, da je Slovence doživljala kot "pridne, vesele, kultivirane ljudi". Pravi, da tudi danes ni spremenila svojega mnenja. Enako kot ga ni spre- menila o nobenem od nekdanjih jugoslovanskih narodov. "Nekoč sem rekla in še tisočkrat bom re- kla isto, da smo vsi ljudje in pre- cej primitivni bratje. Nikoli ni- sem imela nikakršnih grdih izkušenj s Slovenijo in Slovenci. Nasprotno." Lahko bi rekli, da gre za pri- jazne in nostalgične ocene in spomine nekdanje in sedanje občudovalke Slovenije. Toda o Sloveniji in Slovencih tako go- vori voditeljica nekakšne jugos- lovanske levice, ki se je pred dvema letoma izoblikovala iz 25 strank levičarske in jugoslovan- ske usmeritve in žena srbskega predsednika Miloševiča, ki je s svojo politiko in svojim "mitin- govanjem" v Srbiji in Jugoslaviji sprostil orkan sovraštva in vojn, ki je najbolj odgovoren za krvavi razpad Jugoslavije. Seveda žena ni in ne more biti odgovorna za dejanja svojega moža, je pa neo- kusno in prvokativno, če po- skuša zdaj prek slovenskih č pisov prodajati neko novo rt co o njem in sebi. Tako Mai vičeva trdi, da so v spopadu se je zgodil med Jugoslovan mi narodi, vsi bolj ali n začeli skupaj, enako prispe in približno podobno odgo^ li. Pravi, da ne bo nikoli spf' teze, da je nekdo začel prvi. so začeli prvi." To pa seveda meni predvsem relativizaci)« gativne vloge Slobo^ Miloševiča in takratne srt politike. Seveda ne bi bilo c nič nevljudno in nenavadn' bi novinarka, ki se je pogova' z Mirjano Markovič, vsaj op' rila na enostranskost, [ denčnost in netočnost tal^* njenih trditev. Drugače bo začel še verjeti, da so Srb'1' Miloševič žrtev neka" splošne zarote. Sicer pa je tudi Slob" Miloševič v intervjuju za n^" Der Spiegel preslišal pripo'! da je za mnoge na Zaho'' zmeraj najbolj kriv za vol^^ bivši Jugoslaviji. Dejal jel^' po svojih močeh prizadeva? pevati k miru. Največji " dobni podžigalec srbskega cionalizma in velikosrbstva* govori - podobno kot ni« žena - da je nevaren vsak " nalizem, tudi srbski. Jak K«C' ^gDNIK - 27. JUNIJ 1996 ^MJAadSg.1JM3H!BI8B3ail NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11 (^i^ pefent rolsfnem ^nevu Sfovem/e lOb petem rojstnem dnevu samostojne slovenske države je lliila osrednja slovesnost v mestni občini Ptuj v sredo, 25. ju- , zvečer pred Mestno hišo. Kljub dežju in verjetno zaradi |tega slabemu obisku ter okrnjenemu kulturnemu sporedu (nastopili so le godbeniki in mažoretke) je bila prisrčna, saj |sojo združili z zaključkom tradicionalenga, letos že petega Iteka ptujskih maratoncev ob mejah Slovenije. I Predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je tudi sam sodeloval 'naprvem teku ob mejah Slove- nije, je ptujskim maratoncem [poslal brzojavno pismo, v kate- Jrem jim je sporočil, da zaradi Idržavniških dolžnosti na tej Ifdinsrveni manifestaciji prazno- fanja dneva slovenske državnos- ti ni mogel sodelovati. Ob njiho- vem športnem podvigu in ob prazniku pa jim je čestital in jim ' tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov. Slavnostni govor je zbranim namenil župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je po slovesnosti v poročni dvorani Mestne hiše pripravil slovesen sprejem. Od petka, 21., do torka, 25. ju- nija, je dvanajst maratoncev v večji del deževnem (celo sneženem) vremenu obteklo celo Slovenijo. Spotoma so se jim za krajši čas pridružili tudi drugi tekači, zadnje kilometre od Pod- lehnika do Ptuja pa so z njimi pretekli tudi številni ljubitelji Foto: M. Ozmec tekaštva in prijatelji, na Tur- niščah so se jim pridružili še slo- venski paraplegiki in skupina kolesarjev. Ob prihodu na cilj, kjer jih je na Mestnem trgu pričakala okoli dvesto ljudi, je predsednik tekaškega kluba Maraton Milan Potočnik utrujen, a nasmejan dejal: "Štiri dni smo tekli in vse štiri dni smo bili mokri. Prvi dan od vročine in potu, preostale tri dni pa od dežja. Naš peti tek ob mejah Slovenije je bil zagoto- vo najbolj moker." Več o teku pa v sliki in besedi v prihodnjem Tedniku. -OM PTUJ / DRUŠTVO UMETNIKOV VABI Ftoiif e, žamet in samota v koprodukciji Študentske organizacije Univerze v Ljublja- ni in Lutkovnega gledališča Ljubljana sta Ptujčanka Roma- na Ercegovič In Aleksandra Schulier pripravili avtorski gle- dališki projekt Tkanje, žamet, in samota, v katerem sta tudi sami nastopili. Kostume je obli- kovala Sanja Grcič, luč Alek- sander Šenekar, projekt pa je ^odil Anton Staro. Gledališki projekt je doživel premiero 16. rnaja v Ljubljani, 28. in 29. juni- ja (obakrat ob 21.30) pa ga Pomo imeli priložnost videti 'Udi v prostorih ptujskega gra- •^u. Ker sta obe mladi ustvarjal- članici ptujskega Društva '^nietnikov in ustvarjalcev, bos- 'a ptujski predstavi izpeljani v organizaciji društva. MZ Prizor iz predstave. Na posnetku avtorici in izva- jalki Aleksandra Schulier in Romana Ercegovič. Fotografija Gordana Grlic / JUdilljini kuim^lm iViv^jKL^A ZBORA OBRTNIk ^ef/e, ki ^avdušvie JHOVEČERNIM KONCERTOM SO Dti^i^TNIKI" PROSLAVILI 15-LETNICO "Kovanja v J ' ''^ iub°^" kulture pri Lenartu je bil prejšnjo sobo- \ ''.^'"j koncert moškega PZ "Obrtnik" iz Len- ^ila ustanovitve vodi pevovodja Pray^, od Svete Ane. Jubilejni koncert so pri- ( Ojj) ' ^' okviru prazno-'.mia 800-letnice prve Lenarta. Pevci so se predstavili s programom narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi. Z njim so zao- krožili serijo odličnih nastopov, s katerimi so se potrdili doma in na tujem. Med člani MPZ "Obrt- nik" najdemo veliko zagnanih obrtnikov in podjet- nikov od Lenarta in iz okoliških krajev. Vsako leto se udeležujejo revije obrtniških pevskih zborov Slovenije. Zapeli so tudi v Avstriji, na Madžar- skem in v Liechtensteinu. Domačini jih zelo radi poslušajo ob najrazličnejših priložnostih, na božičnih koncertih in podobnih nastopih, s kateri- mi radi popestrijo lenarški kulturni vsakdanjik. S koncertom so potrdili vrednost, ki jim gre, in na nevsiljiv način navdušili občinstvo. M. Toš APAČE / SLOVESNOSTI POD ŠOTOROM Tridnevni sprehod skozi zaodovitto in sedaniosi Tridnevne slovesnosti ob 800-letnici prve omembe vasi Apače, so potekale približno tako kot zgodovina: nekaj časa jih je pozdravljalo sonce, vmes pa so bile hude ure v obliki neurja in dežja, ki je oviral načrtovane prireditve. Ko( mno- gokrat v 800-letni zgodovini so tudi v treh prazničnih dneh strnili vrste in kljubovali času - osrednje slavnostne priredit- ve, ki bi morale biti na prostem, pred domom krajanov, so prestavili pod streho velikega šotora. Že nekaj mesecev so dohode v vas krasila lična obvestila o viso- kem jubileju s prijaznim vabi- lom na praznovanje od 21. do 23. junija. Osrednja slovesnost ob 800-letnici Apač, združena s svečanostjo v počastitev dneva državnosti, se je v nedeljo začela v slabem vremenu, sicer pod var- no platneno streho šotora, končala pa ob nekoliko ve- drejšem nebu, ki je organizator- jem omogočilo, da so slovesnost pripeljali do konca tako, kot so načrtovali, torej z veliko zabav- no prireditvijo. Številne domačine in goste, ki so se zbrali na osrednji slovesnosti, je uvo- doma pozdravil Branko Valen- tan, predsednik krajevnega od- bora Apače in jim zaželel prijet- no bivanje v 800 let stari vasi. "Živimo v vasi, ki ji nikoli ni bilo nič podarjeno," je poudaril. Vse, kar je danes moderna vas dosegla, je zraslo na žuljih vaščanov. Danes se lahko pohva- lijo s 6 tisoč metri asfaltiranih cest, prosvetno dovrano, gasil- skim domom. Vas je opremljena s telefoni, vodovodom ... Vse to dokazuje, da v njej živijo sposob- ni ljudje. Apačanom je zatem čestital župan občine Kidričevo Alojz Sprah in poudaril, da so lahko ponosni na uspehe, ki so jih dosegli pri razvoju svoje vasi, danes urejene in lepe. Krajevne- mu odboru Apač pa je izročil priznanje kidričevske občine. Svoj govor pa je župan posvetil tudi petletnici razglasitve sa- mostojne Slovenske države. Ob 800-letnici vasi so odrili spominsko ploščo Ker se je med prireditvijo ne- koliko zjasnilo in je celo posijalo sonce, so organizatroji lahko iz- vedli parado s prikazom šeg ob pomembnih življenjskih dogod- kih, značilnih kmečkih opravil in domače obrti. Nedeljska osrednja slovesnost je izzvenela v obujanje spomi- nov. Skozi 800-letno zgodovino sta zbrane popeljala Milena Zafošnik in Peter Pišek, mode- ratorka programa Nada Kotar pa je predstavila delo, življenje in šege tamkajšnjih ljudi. Slove- snost so popestrili številni nasto- pajoči v kulturnem programu, Apače pa so ob svoji visoki obletnici dobile celo svojo him- no. Naj omenimo še nekaj drugih, vzporednih prireditev: prazno- vanje so začeli že v petek s šport- nimi tekmovanji v športnem parku. Sobota je bila v znamenju gasilskega tekmovanja desetin z območja občine Kidričevo in strelskega tekmovanja. V soboto so v krajevni dvorani odprli za- nimivo razstavo kmečkih po- grinjkov za najrazličnejše slav- nostne in delovne priložnosti, ročnih del ter risb in spisov otrok. Profesorica Jožica Kuna- ver pa je v soboto popoldan k praznovanju dodala še svoj pris- pevek s predavanjem na temo Korenine prihodnosti segajo v boga- to dediščino. S tridnevnimi prireditvami je Apačanom uspelo dokazati, da so prijazni in gostoljubni ljudje, da znajo strniti svoje vrste v do- bro svoje vasi, ki danes šteje že 269 hiš in okoli 800 prebivalcev. Nekaj slikovnega materiala s prireditev bomo objavili v nas- lednji številki. J. Bračič SLOVENSKA BISTRICA - SLOVESNO OB DNEVU DRŽAVNOSTI s promenadnim koncertom pihalnega orke- stra Gasilskega društva Spodnja Polskava, ki je bil tokrat zaradi slabega vremena pod arka- dami bistriškega gradu, se je pričela osrednja občinska proslava o% dnevu državnosti in peti obletnici osanosvojitve. Slavnostni govornik je bil župan dr. Ivan Žagar. V svojem nagovoru je nizal želje in hre- penenje Slovencev po svoji lastni državi skozi vso dolgo zgodovino. Danes imamo samostojno državo, vendar se zdi, kot da smo ponovno na razpotju in s to svobodo ne znamo pravilno zaživeti. Županovemu nagovoru je sledil bogat kultur- ni program, v katerem so sodelovali Tomaž, Primož in Matija Lorenc ter sopranistka Olga Gracelj. VT UUBUANA / SLOVESNOST V JUBILEJNEM LETU DIJAŠKIH DOMOVi Domovi I nohsami družine^ Slovesnosti v počastitev jubile- jev, povezanih z delovanjem dijaških domov - 50-letnici nji- hovega delovanja po drugi vojni in v zamejstvu, 30-letnici Skup- nosti dijaških domov in 26-letni- ci organiziranega srečevanja vzgojiteljev dijaških domov - so se ob ravnateljih, vzgojiteljih in drugih zaposlenih v teh institu- cijah v Kosovelovi dvorani Can- karjevega doma udeležili številni gostje, med njimi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ga- ber, ki je bil poleg Ivana Atelška, predsednika Skupnosti dijaških domov, slavnostni govornik. Ve- liko zanimanja je bilo tudi za razstavo v preddverju Kosovelo- ve dvorane, ki so jo ob 95-letnici Dijaškega doma Ptuj pripravili v Zgodovinskem arhivu Ptuj. "Vsi, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem, vemo, da segajo korenine institucije, ki ji že nekaj let spet rečemo dijaški dom in je imela skozi čas različne funkcije, daleč nazaj," je v svojem nagovoru nizal njihovo zgodovinsko vlogo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Število dijaških domov se spreminja in prilagaja razvejanosti izobraževalnega siste- ma. Vendar pa ostaja njihova skupna zmogljivost približno ena- ka - med deset in trinajst tisoč ležišči, kar zadošča potrebam dija- kov, ki se šolajo izven kraja stal- nega bivališča. Letos deluje v dijaških domovih 365 vzgojnih skupin, s katerimi dela 429 stro- kovnih delavcev, v domove pa je vključeno 10462 dijakov in 416 študentov. Kot je poudaril Ivan Atelšek, predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije, opravljajo dijaški domovi specifično vzgojno vlogo, ker v njih živijo mladi ljud- je, ki izven svoje družine oseb- nostno dozorevajo. Vzgojitelji na tak način pomagajo mladim ob njihovem osamosvajanju, jih usmerjajo v osebnosti in jim na takšen način pomagajo na poti v svet izobrazbe in odraslosti. Za kulturni program na proslavi ob jubilejih dijaških domov so poskrbeli člani orkestra Je- gličevega dijaškega doma in pia- nista Benjamin Govže ter Am- brož Čopi. Vida Topoiovec Razstavo v preddverju Kosovelove dvorane ob 95- letnici Dijaškega doma Ptuj, ki so jo pripravili v Zgo- dovinskem arhivu Ptuj, si je z zanimanjem ogledal tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber 12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 27.JUNU 1996- TEDlIli SREDIŠČE OB DRAVI / VEČER GLASBE 06 f f 0-fefitlcf godbm Središka godba je ta konec tedna svečano proslavila 110 let uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili glasbeni večer, na katerem so poleg godbe nastopili še moški kvintet Završki fantje in učenci osnovne šole. Stoletje in deset let dolgo zgo- dovino glasbenega ustvarjanja godbe je zapisal Franc Kmjak in je bila izdana v lično urejenem zborniku. Jubilejna priznaja so središki godbeniki podelili županu Viliju Trofeniku, svetu krajevne skupnosti Središče, Drogi Portorož in OŠ Središče ob Dravi. Prizanja pa so prejeli Karel Kocjan, Alojz Krajnčan, Franjo Lovrec, Anton Merkoci, Slavko Lašič in Branko Panič. Prihajajoči konec tedna pa bodo jubilej počastili še s kultur- no-zabavnimi prireditvami pod šotorom. V petek ob 20. uri bo promenadni koncert domače godbe na pihala, v soboto disco za mlado in staro, v nedeljo ob 13. uri pa kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili pihalni or- kestri iz Celja, Ormoža in Sre- dišča, mažoretke, decet iz Mi- klavža in folklorna skupina iz Obreza. Več o 110 letih delovanja god- be v Središču preberite v nas- lednji številki Tednika. vk Prebuianje zaspanih v petek, 28. junija, se ima v avli novega trgovskega centra Domino zgoditi velika stvar. Prvič, otvoritev razstave foto- grafij zvezd iz sveta glasbe (Pa- varotti, Nirvana, Tina Turner, Bono, Pink Floyd, Bajaga, Kreslin) avtorjev Ljuba Vuke- liča in Jureta Eržena iz Ljubljane. Drugič, unplugged koncert skupine Hudobni volk (na sliki). In tretjič, otvo- ritev GROMA, trgovine s CD- ji (zgoščenkami, tlačenkami ali kakor vam drago). Skratka zadeva, ki je ne gre zamuditi. Ob 18. uri v avli trgovskega centra Domino. LENART / GALERIJA KRAJNC NA STEŽAJ ODPRLA VRATA Ob jvbifeju "Mite loški €iklus Agata" MNOŽICO OBISKOVALCEV JE NA OTVORITVI POZDRAVILA PREDSEDNICA ZKO LENART MARIJA ŠAUPERL, RAZSTAVO PA JE ODPRL LENARŠKI ŽUPAN SUVKO KRAMBERGER Kulturno bogato in predvsem izjemno doživeto je izzvenela petkova otvoritev nove likovne razstave, s katero je v raz- stavnem salonu svoje galerije Kondrad Krajnc daroval Len- artu ob njegovi 800-letnici nove podobe iz "Mitološkega ci- klusa Agata". Prisrčna otvoritvena slove- snost, na kateri ni manjkalo ug- lednih imen javnega, kulturne- ga, gospodarskega in političnega življenja iz Lenarta, Maribora in Ptuja, je znova potrdila spoznan- je, da je Krajnčeva galerija v Lenartu pravo središče likovne- ga in kulturnega življenja v mla- dem mestu nasploh. V kultur- nem programu so sodelovali Završki fantje pod vodstvom Darka Skergeta, ki so ubrano za- peli in navdušili zbrano množico, ki se je za razliko od prejšnjih otvoritev tokrat zbrala kar na dvorišču pred galerijo. Ta bi bila namreč daleč pretesna za vse, ki so prišli v Lenart. O avtorjevem delu je slikovito in dovršeno govoril umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin. Med drugim je povedal, "da je Kon- drad Krajnc v svojih študijskih pristopih izrazit ateljejski slikar. To velja posebno za obdobje zadnjih let, ko je nastajal mito- loški ciklus Agata, ki tvori jedro pričujoče razstave. Tragična uso- da Agate je ujeta v nizu naslika- Konrad Krajnc: Agata in Friderik. Olje na platnu, 1996 nih prizorov, ki v dramatičnem loku prikazujejo srednjeveško baladno romanco o nesojeni lju- bezni med lepo Agato, ki ji kruta mati (tašča - op.p.) Margareta ne dovoli, da bi ljubila sosednjega plemiča Friderika, zato jo ob- dolži čarovništva in jo da slednjič obglaviti pri Črnem lesu. Umetnik je v svojem ilu- strativnem pristopu izbral izra- zito slikarski model. Zanemaril je zgodovinske nadrobnosti zgodbe, zreduciral je njeno figu- ralno asistenco, da bi pridobil prostor za načrtno barvno dra- maturgijo fabule. Barva je hkrati nosilka simbolične dikcije zgod- be in čustveno estetskega spo- ročila slike," je še zapisal Vlado Sagadin. Najnovejša razstava v galeriji Krajnc bo pritegnila Lenarčane in predvsem okoličane, spremlja pa jo tudi bogat, vsebinsko dovršen katalog. M. Toš RENČE / PRVI IZBIRNI VEČER ZA PTUJSKI FESTIVAL Pef »frrmcev za PfJ s prvim predizbirnim večerom, pravzaprav predocenjevanjem ansamblov za 27. festival domače zabavne glasbe, bil je v ne- deljo, 23. junija, v Renčah pri Xovi Gorici, so priprave letošnjo tradicionalnoptujskoprireditevprešlevsklepnodejanje. Od več kot trideset ansam- blov, kolikor se jih je v razpi- snem obdobju priglasilo za nas- top na letošnji festival, bi jih ko- misija na nedeljskem predocen- jevalnem nastopu morala slišati trinajst, a se jih je na improvizi- ranem odru sredi obsežnega prostora, obdanega s hišami tipične primorske gradnje, zvrstilo le sedem. Vsak od njih se je, kot običajno, predstavil z dvema melodijama ter se po svojih najboljših močeh trudil z dobro izvedbo in podajanjem narediti kar se da dober vtis na petčlansko komisijo in številno, a hvaležno občinstvo. Toda je že tako, da enim uspe (se tudi pos- reči), drugim pa ne! Tako je stro- kovna komisija dvema ansam- bloma, Cvetu iz Radeč in Bo- brom iz Ljubljane (docela po- nesrečena kopija ansambla Sla- povi), prisodila bronasto Orfeje- vo odličje, trem. Zarji iz Tržiča, Robertu Praprotniku in Ravbar- jem iz Ljubljane, srebrno, zlato pa Slovenskemu kvintetu iz Mengša in Kvintetu Sava z Jelko z Bleda. Slednje, torej tiste, ki so se ozaljšali s srebrom ali zlatom. bomo septembra srečaljl sklepni prireditvi na Ptuju Zgledna organizacija J letošnje izbirne prireditvji Renčah je bila v celoti v rokah domačega ansai^j Vrtnica, izredno rutiners^^ čase tudi humorno duhovit^! jo je vodil Boris Kopitar, "t da jo je oprhal dež, pa tak, tako nima več smisla poudarja to je sedaj že normalno! Druga izbirna, predocenj^ na prireditev, kjer bo nastoj okoli dvajset ansamblov, ^ njimi najbrž tudi manjkajo^ Renčah, bo 14. julija pri Ma:j na Dravskem polju. PTUJ / PK TANGO ZMAGAL NA MADŽARSKEM Uspeh pred poiitnitami Plesalci Plesnega kluba Tan- go DPD Svoboda Ptuj so se udeležili 9. mednarodnega pri- jateljskega plesnega turnirja v Szeghalomu na Madžarskem za plesne pare v starosti 13-14 let. Prvi dan je bilo ekipno tek- movanje, na katerem so ptuj- ski plesni pari prepričljivo zmagali. Ekipo so sestavLjali pari Jernej Brenholc - Mojca Mohorič, Denis Golob - Nena Voda, Peter Pintarič - Maja Klemenčič, kapetan Borut Žuran in sodnik Izidor Gnilšek. Za Ptujčani so se uvr- stili plesni klubi iz Romunije, Nemčije in Madžarske. Drugi dan je bilo tekmovan- je za posameznike v stand- ardnih in latinskoameriških plesih. V standardnih plesih sta Jernej in Mojca zmagala, na drugo mesto sta se uvrstila Pe- ter in Maja, na šesto mesto pa Denis in Nena. V latinskoam riških plesih sta Peter in Ma osvojila drugo, Jernej in Moj četrto ter Denis in Nena pe mesto. Izidor Gnilšel ORMOŽ / TRETJI FESTIVAL GODB Nastopilo ioz štl^ risto godbenikov V soboto seje na 3. festivalu godb na pihala v Ormožu zbralo čez 400 godbenikov iz vse Slovenije. 13 orkestrov seje pomeri- lo v izvedbi zabavnega programa, razvrščeni pa so bili v tri sku- pine glede na število članov - do 30, nad 30 in nad 45 glasbeni- kov. S tem je bila dana možnost nastopa tudi manjšim god- bam, ki se sicer le redko predstavijo na tekmovanjih. Ker je festival tekmovalnega značaja je komisija v sestavi Er- vin Hartman, Jože Gregorc in Marjan Sajevec budno pazila na intonacijo, tehniko in dinamiko igre ter se odločila v vsaki kate- goriji za le po eno prvo mesto. Svoj program so letos najbolje odigrali Pihalna godba Alpina Žiri, Papirniški pihalni orkes- ter Vevče in Pihalni orkester Slovenj Gradec. Ostali orkestri so prejeli pokale za udeležbo. Predsednik komisije Ervin Hartman je dejal, da je kvaliteta nastopov iz leta v leto boljša. Tudi dirigent Slavko Petek je bil zadovoljen z nastopom orke- strov, še posebej pa seveda ormoških godbenikov. Orkester na papirju šteje sicer okrog 70 članov, v teh poletnih dneh, ko se pričenjajo počitnice in se vrstijo izpiti, mature, pa je le s težavo zbobnal skupaj do- voljšnje število članov za nastop v največji kategoriji. Pomagali pa so si tudi s pernato okrepitvi- jo. Med izvajanjem skladbe Rac- man Jaka so na oder prinesli pra- vega racmana, ki se je postavil pred orkester, plahutal s krili in požel buren aplavz. Enako tudi ormoški orkester in solist Matej Mertik. Festival je pred leti nastal na pobudo Slavka Petka. V Sloveni- ji imamo okrog 150 orkestrov, vse sorte festivalov, takšnih z zabavnim programom pa ne. Prav to vrzel je poskušal zapolni- ti in zabavno glasbo - v izvedbi pihalnih orkestrov - približati publiki. Ta glasba je prijetna za uho in z\'eni precej drugače, kot smo navajeni od pihalnih orke- strov. Negujejo pa tudi korakan- je, orkester v gibanju, saj je pri godbah vse preveč statike in nas- topanja sede. V gibanju so orke- stre podprle tudi tri skupine mažoretk. Po nastopu je bila na vrsti še parada, a jo je nasilno prekinil silen naliv, ki je godbenike pre- selil z atletske steze v Mes grabi nazaj v šotor. Zaradi I manjkanja prostora je sveč del potekal precej b sproščeno, kot bi sicer. Medt ko je po šotoru vlival dež., glasbeniki kar tekmovali v i provizacijah in ekshibicii Stroge razporeditve ni bilo v glasbeniki v različnih ud mah so slišali le še muziko pripravili pravi žur na pib' Najpogumnejši pa so se c zavrteli. Ob letošnji organizaciji vala so se pojavile finančne luknje, grdo pa se je zatikalo t" pri organizaciji. Vendar se ^' da se za usodo festivala ni saj sta župan in predsednik ^ jevne skupnosti v svojih go^'^ povabila prihodnje leto v 0^^ na 4. festival godb v zaba^" programu. . ^PNIK - 27. JUNU 1996 NAŠI KRA.TI IN UUDJE -13 ^SPERK, PTUJSKA GORA / PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI ^ovesno odprtie mosfu In moderniziranih test I/oblini Majšperk so minulo nedeljo praznično obarvali s snovanjem dneva državnosti, odprtjem novega mostu ' Dravinje ter otvoritvijo lokalne ceste Majšperk - I jtfže in krajevne ceste Sevce - Ptujska Gora. V ptujsko- ' ^^i cerkvi je prof. dr. Stanko Janežič vodil mašo za do- yijio, slavnostna govornika na prireditvah pa sta bila ^sednik SKD Lojze Peterle in Marijan Dvornik, Hl^avni sekretar za ceste iz ministrstva za promet in zveze. j^gdkokdaj se zgodi, da bi v ^jgri občini na en dan odprli ^jjl^o pomembnih pridobitev za iiidi in kraje. V Halozah ste tega J toliko bolj veseli, kajti spoz- ijlj ste, da je za vsako voljo še j2ultat. Tudi v Sloveniji imamo 10 petih letih samostojnosti re- ^,ltate: danes nam ni potrebno azlagaiij kdo smo, poleg tega pa jjo pred nekaj tedni stopili še lapot Evropske skupnosti. Čaka jjs še veliko dela, lahko pa si rzamemo čas za praznik in spo- obni smo poskrbeti za druženje, iesel sem, da pripadam tistemu ilovenskemu rodu, ki je ure- laičil samostojnost," je v slav- nostnem govoru med drugim dejal Lojze Peterle. "V petih letih smo v okviru mi- nistrstva za promet in zveze veli- ko postorili, tudi v vaši občini. Po dolgih prizadevanjih smo v letu 1993 le dobili prometni spo- razum s številnimi prednostmi; ena od teh so krediti z ugodnimi pogoji, druga prednost pa nam je prinesla posebno mesto med ev- ropskimi državami. Most v majšperski občini je eden od 40 mostov, ki smo jih pred dvema letoma dali v prioriteto nujne sa- nacije," je povedal Marijan Dvornik pred odprtjem novega mostu. _ _ ..... ____....... Most preko Dravinje na regio- nalni cesti Majšperk - Rogatec so uspeli izvajalci - celjski Gradiš - zgraditi v dobrega pol leta. In- vesticija je bila v celoti financi- Župana majšperške in slovenjebistriške občine sta slovesno odprla modernizirano cesto na meji obeh občin Nov most na regionalki Majšperk ■ Rogatec so odprli Marjan Dvornik, Franc Bezjak in Lojze Peterle rana iz sredstev državnega pro- računa in njena vrednost danes znaša okrog 70 milijonov tolar- jev. Ob odprtju mostu )e majšperski župnik Janko Fran- gež blagoslovil tudi kip sv.Jane- za Nepomuka, ki je nekoč svoje mesto že imel na starem mostu in je bil sedaj obnovljen. Dejal je, da je v Sloveniji kar 96 kipcev in cerkva posvečenih temu svet- niku. Ob slovesnem trenutku so se na mostu v molitvi spomnili še tistih, ki so umrli v nesreči v času gradnje mostu. BOLJŠE CESTE NAS ZBLIŽUJEJO Poleg novega mostu so v majšperski občini slovesno odprli še modernizirano krajev- no in lokalno cesto, obe z zna- nim rekom, da boljše ceste pove- zujejo in zbližujejo občane, občine in ne nazadnje tudi kraje same. Lokalno cesto med Majšperkom in Sestržami so uspeli asfaltirati na 4 kilometrih, 1100 metrov pa je še ostaja neas- faltirane. Za modernizacijo so pri teh delih potrebovali 70 mili- jonov tolarjev. Od tega so 30 od- stotkov sredstev prispevali občani, ostali delež pa občina. Ta ceste je med drugim vez med majšpersko in slovenjebistriško občino. Krajevna cesta Podlože - Ptujska Gora - v kraju jo bolje poznajo kot Sevce - je dolga 1800 metrov in ostaja še delno nedo- končana. Vrednost del na tem odseku je 13 milijonov tolarjev, občani pa so pri tem morali pris- pevati kar 70 odstotkov denarja. Sicer pa je bil nedeljski izku- piček od družabne prireditve na- nemnjen za dokončanje del na Na Ptujsko Goro je za romanja odprta modernizirana cesta skozi Sevce tej cesti, ki pomeni novo poveza- vo do ptujskogorske cerkve, je povedal Cvetko Pepelnik, pred- sednik KS Ptujska Gora. Po slovesnih odprtjih infra- strukturnih objektov se je slove- snost ob dnevu državnosti na- daljevala s proslavo in kultur- nim programom pod naslovom Slovenija je država med državami. Slavnostni govornik je bil Lojze Peterle, mladi krščanski demokrati so tokrat zaigrali še v košarkarski tekmi, praznično nedeljo pa so na Ptuj- ski Gori sklenili z družabnim srečanjem. Tokrat je bilo na pri- reditvah v majšperski občini opaziti številne goste od blizu in daleč, župane sosednjih občin in predstavnike nekaterih sloven- skih strank. Teksf in f otegraffiie: Taf fana Moliorleo TRNOVSKA VAS / 120-LETNICA BISKIH GASILCEV Gasilstvo skomi itas igodovina gasilstva in varstva pred požarom v Bišu sega laleč v leto 1876. Rojstno leto prostovoljnega gasilskega društva, katerega pobudnik je bil dr. Jožef Muršec, dokazu- e, da je gasilstvo imelo in še ima v tem malem kraju po- nembno vlogo. Jubilejnih 120 let so biški ga- iilci praznovali minuli konec tedna, a so uspeli izpeljati le so- botno prireditev z operativno- taktično gasilsko vajo, slavnost- sejo ter predstavitev video ka- sete, jubilejne razglednice Trnovske vasi ter brušure. Ne- deljska gasilska parada in praz- novanje dneva gasilcev Gasilske z^eze Ptuj ni bilo zaradi slabega ^ema in bo ta prireditev najver- ietneje sredi julija. Za tako majhen kraj, kot je l^iMebilo leta 1876 pomembno ^^^ifenški far i imajo svojo razglednico le zato, ker so ljudje začutili ^'^"^enito in humano dejavnost I društva, pripravljenega ■'^žrtvovalno pomagati ljudem v ^"^kah - ob požarih, poplavah in ^^8ih nesrečah, temveč tudi ^^°>ker je društvo postalo pove- ^^''^hi dejavnik ljudi tako na ^,^'^urnem kakor tudi na poli- ^^^^^ področju. 120-letnica je ^^'^ jubilej, z gasilci praznuje ^^aj, občina in mnogi kraja- ^^1^^ so v gasilstvo vložili večji svojega življenja," je med 5^ ^'/^ v jubilejni brušuri zapi- > ^Pan občine Destrnik - ^^vska vas Franc Pukšič. Številni do danes še ohranjeni pisni viri govore, da je davnega leta 1876 nastalo gasilsko društvo v kraju, ki je štel samo 53 gospodinjstev. Martinu Muršecu, bratrancu dr. Jožefa Muršca, so se v prvem odboru pridružili tedanji biški župan Jožef Polanec, Martin Šalamun in Jakob Šalamun. Ko so zbrali dovolj goldinarjev, so kupili pre- vozno ročno brizgalno, ki je še danes ohranjena. Deset let po us- tanovitvi je društvo štelo že 30 rednih in 5 podpornih članov. Ti so imeli že ustrezno orodje, ki so ga hranili v orodišču, zgraje- nem na mestu, kjer še danes stoji gasilski dom. Potem so se v društvu kar vrstili pomembnejši dogodki, vodstva v društvu so se zamenjala, pridružili so se mno- gi novi člani, ki so poskrbeli za modernizacijo gasilske opreme in vendar v letu 1962 v društvu nastopi kriza. Veliko mladih čla- nov se je namreč v tem letu odse- lilo v Ptuj in v druge kraje, predvsem zaradi zaslužka, kljub temu pa delo v društvu v celoti ni zamrlo. Počasi se je pisala 100-letnica društva, potem še liO-letnica, vmes so se zapisali številni uspehi gasilcev na tek- movanjih, v letu 1989 so slove- sno odprli nov gasilski dom piše v brošuri Pot gasilstva sko- zi čas. Tudi danes gasilci uspešno na- daljuje svoje poslanstvo, pravi sedanji predsednik GD Man- fred Jakop. Po njegovih besedah so izpeljani projekti ob jubileju le dokaz, da se društvo zraven gasilstva in požarne preventive uspešno vključuje tudi v družabne, kulturne in turistične projekte v kraju in širšem slo- venskem prostoru. Uspeh društva je danes še toliko večji zaradi velikega števila članov: sestavlja ga 64 članic, 116 članov, 54 mladink in mladincev, od tega so trije višji častniki, imajo 7 častnikov, 22 podčastnikov, 56 gasilcev in 16 strojnikov ter 7 mentorjev. Gasilci so se ob prazniku društva predstavili tudi v video kaseti, ki je kratek oris GD Biš od prvih začetkov do danes, ide- jo za takšno predstavitev pa je dal domačin Zmago Šalamun. Obenem so izdali prvo od treh razglednic Trnovske vasi, ki so delo Danila Muršca. Prva razg- lednica je splošna o kraju, drugi dve, ki sta še v pripravi, pa naj bi bili z motivi naravne in kulturne dediščine kraja. Gasilska razstava je narejena kronološko. Domačin, zgodovi- nar Ivan Lovrenčič, ki jo je pri- pravil, je uspel v kraj pripeljati nekaj starih gasilskih ekspona- tov iz sosednjih društev. Pri tem naj omenimo le 122 let star gasil- ski voz iz Lenarta in voz GD Biš iz leta 1907. Veliko bi lahko še napisali o zgodovini in sedanjem dogajan- ju prostovoljnega GD Biš, pa naj bo tokrat dovolj. Sredi julija bo v Trnovski vasi še drugi del prire- ditev ob jubileju, tudi z gasilsko parado in podelitvijo odlikovanj ter priznanj najzaslužnejšim ga- silcem. Tatjana Moiiorico DORNAVA - VESEL KONEC ŠOLSKEGA LETA Priznunlu in na~ grade naibolišim Tudi dornavski šolarji so s pet- kovo prireditvijo končali šolsko leto. Po bogatem kulturnem pro- gramu je ravnateljica Zdenka Kostanjevec podelila priznanja vsem, ki so bili uspešni na raz- ličnih tekmovanjih ali so končali razred z odličnim uspe- hom. Bronasto Vegovo priznaje iz znanja na področju matemati- ke je na regijskem tekmovanju dosegel Daniel Primožič, srebrno Štefanovo priznanje iz znanja fizike Maja Primožič, Klavdija Kuharic in Lidija Žižek ter Sandra Brodnjak, na državnem tekmovanju iz znanja nemškega jezika pa sta dosegla srebrno priznanje Bernarda Jančar in Darko Šinšek. Slovesnosti se je udeležil tudi dornavski župan magister Tone Velikonja in med drugim vsem osmošolcem, ki so bili vseh osem let šolanja odlični, podelil knjižne nagrade. Med 45 osmošolci je bilo takšnih devet. MS Utrinek iz kulturnega programa: otroški pevski zbor je pod vodstvom Metke Zagoršek predstavil bogat spored 14 - OD TOD IN TAM 27. JUNU 1996 - TEDM GOCOVA Namesto jvese spet smeti Ob regionalni cesti Lenart - Ptuj tik pred vasjo Gočova je na deponiji za sladkorno peso spet veliko kosovnih odpad- kov in druge navlake, ki kazi okolje tega dela Pesniške do- line. V okviru letošnje čistilne akcije so odpeljali ogromne količine od- padkov, delavci lenarškega komu- nalnega podjetja Letnik - Sauber- macher pa so prostor lepo očistili in uredili. Toda glej ga, zlomka, nekomu to očitno ni mar. Deponi- ja je polna odpadkov in zato so vaščani Gočove zahtevali, da se čim prej ogradi. Na seji odbora za urbanizem, okolje in prostor so celo predlagali, da naj z njo upravl- ja GD Gočova. Za takojšnjo uredi- tev so se zavzeli tudi člani sveta KS Sv. Trojica in tudi terjali od vodstva občine Lenart, da vendar- le začne izvajati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Čas bi že bil, da bi neodgovorno ravnanje koga udarilo tudi po žepu. Za zgled drugim! Besedilo in posnetek: M. Toš PREJELI SMO Pasjelovci ustra- hujejo tudi ljudi Prav v čas, ko lovci na ptujskem območju tako krčevito branijo dose- danjo delitev lovskih revirjev, neka- teri med njimi dokazujejo, kako puhle fraze uporabljajo za argumen- te. Pogosto je mogoče slišati, kakor da se narava sama brez lovcev sploh ne bi znala razvijati, da bi se posa- mezne vrste živali preveč razmnožile, druge propadle in kar je še podobnih neumnosti. Kakor da narava sama tisočletja ne bi bila skrbela sama zase in urejala svojega razvoja po sebi lastnih skritih zako- nitostih. Lovci res lahko skrbijo za naravo in živali. A ne vsi in tisti posamezni- ki potem mečejo slabo luč na vse druge tako dolgo, dokler jih bodo pač trpeli v svojih vrstah in dokler bodo celo skrivali njihova neslavna dejanja. Doslej sem že slišal veliko neslavnih pripovedi o enem takšnih "lovcev" iz Kočic pri Žetalah. Za An- tona Božička so namreč že mnogi ugotovili, kako hraber in naravo- varstveni strelec psov je. Njegova junaška dejanja, ko ustreli psa kar iz avtomobila, pa se s tem širokousti naokoli, ali ko ustreljenega psa pre- prosto vrže v potok, so zdaj dobila še eno vrhunsko lovsko trofejo. Eno prejšnjih sobot, ko smo v bližini njegove domačije v našem vi- nogradu postavljali kolje in vezali šparone, so delavci pri tem vrlem lovcu sadili trsje. Naš pes, velik in dobrodušen kosmatinec Tarzan, je samo za trenutek ušel našemu nad- zoru in se podal na Božičkovo dvo- rišče. Kljub klicem na ono stran haloškega brega pa je dvakrat zamo- klo počilo in naši delavci so videli znamenitega lovca, kako je pod roko odnesel v hišo nekaj, kar bi zlahka bila puška. Takoj sem se odpeljal do hiše, a se je junak najprej skril v hišo in sporočil po otroku, da nima časa stopiti na dvorišče. In ko sem ga zbe- žal, se je izgovarjal, da psa niti videl ni, da o njem ne ve nič. Kam je na hi- tro zavlekel težkega ustreljenega psa, zaradi razburjenosti niti ugotavljati nisem mogel. Naslednji dan je poli- ciji ponovno potrdil, da ga sploh ni videl in da o njem ne ve nič. Toda vsem, mojim delavcem, slavnemu lovcu in njegovim delavcem, je kris- talno jasno, da je Božičko ustrelil le še enega psa več in nobeden od nje- govih ga ne bo izdal, saj ima človek orožje, ki ga pogosto in neusmiljeno uporablja. Lahko bi tako govorili tudi o ustrahovanju posameznikov ali skupin, ki si jih privoščijo posa- mezni lovci. Lovska družina Žetale seveda s ta- kim članom ne more požeti slave. Vsi njeni lovci pa bodo v slabi luči tako dolgo, dokler bodo razne Božičke na tiho podpirali in skrivali pod svojimi zelenimi uniformami. Ce ve že vsak smrkavec, kaj počne njihov lovec, potem bi tudi oni mo- rali to že zdavnaj vedeti in ustrezno ukrepati. Na takih posameznih primerih je jasno, da naši lovci niso zlata vredna zelena bratovščina, ampak da je med njimi tudi kakšen navaden sadist ali rokovnjač, ki pač ima opravičilo za svoje orožje, ker je opravil neki lov- ski izpit in ker vsako pomlad dokaže mirno roko pri streljanju. Danes si jo umirja na psih, jutri si jo bo na nas. Aleksander Pulko PTUJ/ PREDSTAVILI NOVO KARTO V pomoi turistom v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju so 19. junija pred- stavili novo karto Ptuja, ki je skupno delo kartografskega oddelka Geodetskega zavoda Slovenije z Območno geo- detsko upravo v Ptuju in GIZ Poetovio Vivat Ptuj. Nova karta Ptuja zajema vse no- vosti zadnjega desetletja in pol, saj se je v tem času na tem območju veliko spremenilo. Razširilo se je mestno območje (deset novih naselij), zgrajene so bile številne nove stanovanjske in poslovne hiše, spremenila so se imena ulic, prav tako so nastale spremembe v prometnih poteh. Vse te spremembe v okolju so zahtevale izdajo nove karte, saj je od zadnje izdaje preteklo že tri- najst let in je bila zaradi že omen- jenih sprememb zastarela. Letos pa je poteklo tudi dvajset let od izdaje načrta mesta Ptuja. Nova karta je najpomembnejši izdelek na področju inforraacijsko-turis- tične dejavnosti GIZ Poetovio Vivat v tem letu, jepovedal direk- tor Branko Bnimen. Karta ima na hrbtni strani pregledno turistično karto celot- nega ptujskega območja in tudi načrt starega mestnega jedra Ptu- ja. Izšla je v slovenskem, v ang- leškem, nemškem in italijan- skem jeziku v nakladi tri tisoč iz- vodov. Za majhno naklado so se odločili zato, da bi lažje sledili spremembam v okolju, tako da bi že leta 1998 lahko karto ponati- snili, je povedal direktor Območne geodetske uprave v Ptuju Boris Premzl. Vodja kar- tografskega zavoda Slovenije Matjaž Kos pa je na predstavitvi napovedal tudi izdajo izletniške in turistične karte Podravja; to boželS. tovrstna karta, ki jo je iz- delal zavod. Da bi s tovrstnimi kartami pokrili celotno sloven- sko območje, jim manjkajo še štiri kane. Brez dobre kartograf- ske podlage je zelo težko razvijati turizem, je še povedal Kos. Nova karta Ptuje je večnamen- ska,predvsem jobodo uporablja- li turisti, namenjena pa je tudi delavcem uprave in drugih služb. Izšla je v zgibani in nezgibani ob liki, nekaj pa je bo na voljo tudi v plastificirani obliki. MG SVETA TROJICA / REDKA ZANIMIVOST PRI FEKONJEVIH Ci^f, ki ie oiarti Pred dnevi so nas poklicali Fekonjevi od Svete Trojice in nas povabili na ogled sila redke cvetice. Prijazna go- spodinja Julijana Fekonja, ki jo Trojičani in številni oko- ličani poznajo kot vedno na- smejano prodajalko v domači mesariji, nam je z veseljem pokazala drevo življenja, ki je zraslo do stropa dnevne sobe in na vrhu pognalo tri cveto- ve. Pravo veselje jih je bilo opazovati, saj je resnično bolj poredko, da se ta sicer pril- jubljena rastlina pokaže v vsem svojem sijaju. Tudi strokovnjaki pravijo, da je to redkost, in prav zato smo to nič kaj (^ičajno slovenskogo- riško zanimivost z objekti- vom in besedo zabeležili tudi v našem Tedniku. Besedilo in posnetek: M.TOŠ MAJSPERK/OPROJEKTU VINSKOTURISTICNE CEST Vinska cesta do martinovegm Projekt vinskoturističnih cest v Halozah dobiva že širši odmev, so menili člani projektnega sveta, ki so se v prejšnjem tednu sestali v majšperški občini. Menili so, da bi v prihodnje bilo potrebno najti povezavo med vin- sko cesto od Donačke gore do Zavrča. Doslej jim je že uspelo izbrati izvajalca celostne podobe vinske ceste. Prve table ob vpadnicah na haloško vinsko cesto naj bi postavili že do martinovega. Zvonko Amečič, predsednik Društva vinogradnikov in sad- jarjev Haloze, je poudaril, da je potrebno delati po projektih, več pozornosti nameniti predvsem ponudbi ob vinski cesti ter ureditvi infrastruktur- nih objetkov v Halozah. Sicer ni dobil odgovora na vprašanje, koliko je vinska cesta v pred- nosti v primerjavi z drugimi cestami, kadar se ureja infra- struktura, čeprav bi po njego- vem mnenju tudi to na neki način v naši državi morali upoštevati. Pogovore s ponudniki za izde- lavo celostne podobe vinskotu- ristiČne ceste so v Cirkulanah pripravili kar dvakrat, odločitev članov projektnega sveta z nekaterimi strokovnimi sodelavci pa je bila enotna: iz- brali so ljubljansko podjetje In- forma echo, ki ima pri svojem delu že precej izkušenj in je za celostno podobo vinske ceste pripravila projekt treh faz. Kot smo slišali na zadnji seji, naj bi bila prva faza - postavitev tabel ob vpadnicah na vinskoturis- tično cesto - uresničena še pred martinovim. Potem bi se post poma lotili analize sedanjei stanja in ogleda vinske cest pripravili bi grafično podob znak, logotip in ob koncu zloženko s priloženo turističi ponudbo haloške vinskoturi tične ceste. Kolikšen bo delež katere c štirih haloških občin pri ur sničevanju projekta, sedaj šei znano, v projektnem svetu pai razmišljajo o pripravi vsaj štiri osrednjih, morda tudi tradicii nalnih prireditev ob vinskoti ristični cesti. Prvi daljši oglt vinskoturistične ceste o Majšperka do Zavrča z naffli nora, spoznati kraje, znamen tosti in dodatno ponudbo, bo; v prvih dneh prihodnjega ffli seca. T.Mohork CIRKOVCE / OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Hupmi uspeAiiif nn športnih tekmmion^h Vse šolsko leto so bili učenci OŠ Cirkovce delavni: pripra- vili so več projektnih nalog, tekmovali na mnogih šolskih tekmovanjih, v šolski košarkaški ligi pa so imeli tudi prva- ke Podravja. V finalu malega in velikega atletskega pokala OŠ Slovenije si je prvo mesto v skoku v višo prislužila Pe- tra Dobič, učenka 8. razreda, mladi zgodovinarji so dobili zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Preselili so se. "Letos smo imeli na šoli 256 učencev in skoraj ni bilo tekmo- vanja, kjer ne bi bili zraven naši učenci. Predvsem športne disci- pline so nam prinesle nekaj do- brih rezultatov. V šolski košar- karski ligi tekmujejo tako dečki kot deklice; letos je bila dekli- cam trenerka Vesna Kabaj, za dečke pa je poskrbel zunanji so- delavec Bojan Bedenik. Naši učenci so bili tudi na športnem tekmovanju treh dežel, kjer je učenec Boštjan Frangež iz 8. razreda zasedel prvo mesto pri skoku v daljavo. Petra Dobič se je ponovno izkazala kot odlična tekmovalka v skoku v višino, saj je v svoji kategoriji postala zma- govalka," je med drugim poveda- la šolska pedagoginja Ivanka Korez. Tina Baštevc, Urška Draškovič, Dita Frangež, Ser- geja Krajnc in Gregor Medved so mladi raziskovalci iz 7. razre- da, ki so dobili za raziskovalno nalogo na republiškem srečanju mladih zgodovinarjev zlato priz- nanje. V nalogi Preselili so se (ta je bila za vse raziskovalce enaka) so primerjali preseljevan- je prebivalcev iz Cirkovc in Dra- gonje vasi. Brez likovnih ustvarjalcev bi bila šola v Cirkovcah mnogo manj zanimiva in privlačna, zato ti v vsakem šolskem letu poskrbijo za nova dela. Redno se Dobra športnica je tudi Petra Dobič pojavljajo na razstavah v domačem kraju, pa tudi drugod po Sloveniji in na bienalu male plastike v Murski Soboti so letos dobili kar šest nagrad. Z men- torjem in ravnateljem Bogomi- rom Jurtelo so kiparili na temo Martina Krpana. Tudi računalnikarji v šolskem krogu ustvarjalcev niso manjkali in že po dveh računalniških tečajih jim gre prav dobro od rok računalniška grafika, kar je bilo videti na razstavnih panojih ob zaključku šolskega leta. Sicer pa so računalniki skoraj nepo- grešljivi pripomoček pri urah li- kovnega in tehničnega pouka ter pri fiziki, uporabljajo pa jih tudi pri zemljepisu. Sicer pa imajo na šoli še veliko načrtov tudi za prihodnja šolska leta: radi bi zgradili prizidek, adaptirali staro šolsko zgradbo, poleg tega pa se bodo učenci že v jesni vrnili v šolo, ki v teh dneh dobiva novo obleko. Besedilo In posnetek: T. Mohorko 16 - OD TOD IN TAM 27. JUNIJ 1996- PO OBISKU RAZSTAVE V PRAGI iože Pleinik in f^tui V Pragi je na ogled impozantna razstava o Plečniku. Delavci občinskega urada mestne občine Ptuj smo skupaj z županom, podžupanom in pod- predsednikom mestnega sveta v vročih junijskih dneh imeli možnost in priliko zraven zlate Prage vi- deti in občutiti ustvarjalnost Plečnika in njegovih učencev. Skica spomenika NOB na Ptuju, 1950 Veliki Slovenec Jože Plečnik (1872-1957) je skupaj s takrat- nim češkim predsednikom Ma- sarykom želel in uspel dati Pra- gi, predvsem Hradčanom, dru- gačen izraz, kot so ga ustvarili Habsburžani. Oba sta mu hotela dati, recimo, slovanski pečat. Uspela sta z idejo drugačnosti in monumentalnosti, ki ju je ustva- ril slovenski duh na osnovi etruščanskih, egipčanskih, grških in rimskih arhitekturnih govoric. Detajli, okrasje, opre- ma, pa so izraz oz. tudi pove- ličevanje slovenske ljudske tra- dicije. Njegovi posegi, n.pr. v baročno podobo Hradčanov, so temeljiti in dosledni. Kljub na- sprotovanju konservatorske stroke je Plečnik z duhovno in finančno močjo Masaryka nado- mestil umetnostnozgodovinske izraze preteklih stoletij z lastno arhitekturno govorico. Tudi Ptuj je leta 1929, ko je Plečnik urejal prvo in tretje dvo- rišče praškega gradu ter spreha- jališče v TivoUju, zaprosil veli- kega arhitekta za ureditev sedan- je tržnice. Mojster žal časovno ni uspel in je priporočal za to delo svojega učenca in ta je delo v re- snici tudi opravil. Ptuj je torej želel sočasno z drugimi evrop- skimi mesti slediti trendom funkcionalnega in lepšega izraza svojega mestnega jedra. Leta 1950 pa je Plečnik za Ptuj skiciral monumentalni spome- nik za NOB. Do izvedbe ni prišlo. Po spisih in spominu bo treba pobrskati, da bodo ugo- tovljeni razlogi, zakaj je Ptuj os- tal brez spomenika, ki ga je naročil. Ostala pa so številna dela velikega mojstra tako v Ljubljani kot v Pragi, na Duna- ju, v Bogojini, Barju... Kristina Šamperl-Purg PTUJ / ZGODBA O ČAKANJU NA POSTNI NABIRALNIK Z maihnimi rumeni za^ m m om m m mm Bolj poredko se zgodi, da bi si kje v kraju močno želeli imeti poštni nabiralnik, kajti tega se ponava- di spomnijo poštarji kar sami in ga namestijo. Am- pak v naši zgodbi so prebivalci v nekdanji KS Ivana Spolenaka, sedaj primestni četrti Breg (pri Roku ob hajdinski železnici) morali na nabiralnik čakati kar nekaj let. Še pred mesecem ga niso imeli, tudi poštarji ga najverjetneje do takrat niso pogrešali, prebivalcem tega konca mestne občine pa je sedaj pot do odpošiljanja pisem krajša. Franc Travnikar skoraj vsak dan v nabiralnik odloži kakšno pi- semce. Mogoče je kdaj le kdo potarnal, da bi poštni nabiralnik v njiho- vem naselju že moral biti, a se verjetno nikomur ni zdelo po- membno, da bi se s kasnim dopi- som obrnil na Pošto Slovenije. Potem ko je bilo letošnje zime skoraj konec, je Franc Travni- kar iz Meškove 3, ki nam je po- vedal tole zanimivo dogo- divščino, skupaj s člani svoje družine napisal prošnjo, da bi v naselju želeli imeti nabiralnik. Takrat mu je i3iJ^.4ovalj.Apsill pošto v oddaljen nabiralnik, zato se je v akcijo za nabiralnik podal kar sam. Kmalu je dobil odgovor na pisanje, vmes je že poiskal primerno mesto - sredi naselja pri hiši v Tavčarjevi 16 - kjer da- nes nov nabirilnik tudi stoji. Ni mu bilo težko dobiti še soglasja lastnika zemljišča ob cestni ban- kini, ostalo pa so pozneje uredili še na krajevni skupnosti. Po dveh mesecih so se oglasili poštarji, namestili rumen zaboj- nik na vidno mesto ter med dru- gim dejali, da ga bodo morali od- straniti, če se v njem ne bo na- bralo dovolj pošte. "Za-vsak dan oddano pošto," pravi Franc Travnikar, "se ni treba bati, saj se bodo ljudje že čez čas navadili in jo sproti nosi- li v nov nabiralnik." Posebej v veselje mu je, da je to prvi poštni nabiralnik v naselju, kjer je kakšnih 400 hiš, pa tudi čas, ki ga je porabil zanj, je sedaj že po- zabljen. Kdo ve, morda se zgod- ba o poštnem nabiralniku pono- vi še komu? Tekst in posnetek: T. Moliorko ORMOŽ/ZNOVAVGOSTEH DR. GRMIČ Predavanje o škofu Tomažiču Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič je v Ormožu dokaj pogost in vedno prisrčno sprejet gost, ki v svojstvenem provokativnem slogu rad govori o preteklosti in sedanjosti. Minuli četrtek je v grajski dvorani predaval o dr. Ivanu Jožefu Tomažiču, lavantinskem škofu. Poudaril je, da je ob 120-letnici rojstva tega velikega škofa in posne- movalca A. M. Slomška prav, da se ga spomnimo. Njegova veličina se je pokazala predvsem v letih okupacije, ko je zastopal pravice sloven- skega naroda in cerkve. Pomembno je, da je odločno zavrnil vsako po- budo za oborožen odpor zoper OF in partizane ter je za razliko od cer- kvenega vodstva v Ljubljani trdno zaupal v zmago nad fašizmom. Ivan Jožef Tomažič se je rodil 1876 pri Miklavžu pri Ormožu. Gim- nazijo je obiskoval v Ljubljani, po študiju v Mariboru in po štirih letih službovanja kot kaplan pa je doktoriral v Innsbrucku. Leta 1928 je postal škof. Svojo škofijo je vodil z očetovsko dobrohotnostjo in izrazi- to nacionalno zavestjo. V letih pred vojno, ko je bilo že čutiti prihaja- jočo nevarnost in razkol v samem slovenskem narodu, je ostajal zvest ljudem, Bogu in cerkvi, saj mu je bilo vsakršno razdvajanje ljudi tuje. Leto 1941 je doživel kot škof, ki mu je okupator aretiral veliko večino duhovnikov, na njihovo mesto pa naj bi prišli nemški. Na številnih naslovih si je prizadeval, da bi jih osvobodil. Ivan Jožef Tomažič je umrl 1949, pokopan pa je v Mariboru. Naslovni škof dr. Grmič je dejal, da bi Štajerci morali biti ponosni na svojega sonarodnjaka in da je sedaj zrel čas, da se ga spomnimo. Četrt- kovo predavanje je bilo le uvod v ukvarjanje s tem velikim škofom, ki bi po mnenju dr. Grmiča moral najti svoj prostor v aleji ormoških po- membnih mož .vk BRANKO CESTNIK/ PISMO IZ RIMA 4/16o Italiia razpadlo] Organizacija "zelene srajce" se je prvič pojavila pred dvema mescema. Največkrat jo sestavljajo moški širokih ramen, včasih pa se jim priključi tudi kakšno drobceno dekle - na primer Irene Pivetti, prejšnja predsednica italijanskega parlamenta. Običajno se njeni člani skrivajo za sončnimi očali, ne pa vedno. Včasih se obnašajo kot osorni telesni stražarji, drugič kot pobalini na vaški veselici. Vedno pa nosijo zelene srajce vojaškega kroja in popolnoma so pokorni njemu, ki jih je izumil - Umbertu Bossiju, voditelju Severne lige, človeku, ki napoveduje in pripravlja razpad Italije. Bossi sicer pravi, da "zelene srajce" nimajo druge naloge kot le, da skrbijo za red na priredit- vah Severne lige. In četudi jih nekateri intelektualci s prezi- rom označujejo "ostanki iz skla- dišča" in "severnjaška folklorna zanimivost", so zelenosrajčniki zelo, zelo vznemirili Apeninski polotok. Marsikomu so potrdili sum, da Umberto Bossi presto- pa meje demokratičnega poli- tičnega delovanja, da začenja protiustavno hujskaštvo, skrat- ka, da se spušča v nevarne igre z možnimi neobvladljivimi posle- dicami. Spomin na Mussolinije- ve črnosrajčnike je namreč močan in žgoč, primer razpada bivše Jugoslavije blizu. Ampak Bossi se požvižga na kritike in opomine. Govori o "več italijanskih narodih", o Se- veru, ki nima nič skupnega z Ju- gom, o nujnosti odcepitve ter ustanovitve države, ki bi se ime- novala "Padanija". Govori, da je že prepozno za federativno ure- ditev Italije, da enotnost Italije ni nobena dogma, predvsem pa, da se Sever mora osvoboditi "južnjaških mafij", ki naj bi se ugnezdile v rimskih državnih institucijah, od koder preko davčnega sistema "kolonizirajo" Padanijo. Besede niso dovolj. Potrebna je akcija. Zato je poleg "zelenih srajc" Bossijeva Severna liga us- tanovila še tako imenovani "par- lament Padanije", tako imeno- vano "padansko vlado na soncu" (za razliko od rimskih "vlad v senci") in tako imenovani "Ko- mite za osvoboditev Padanije". Skratka, paralelni državni apa- rat. Funkcija aparata je zaenkrat samo simbolično provokativna. Novinarji so cesto kritizirani, češ da radi posplošujejo in spek- takularizirajo informacije. V primeru Bossija je za oboje tudi brez novinarskega posega pris- krbljeno. Njegov nauk, kot smo videli, je poenostavljen, njegov nastop spektakularen. Med go- vorom v mestecu Lodi, na pri- mer, se je, kdo ve po kakšnem navdihu, zapičil v dve televizij- ski ekipi, ki sta ga snemali. Ko je ugotovi, da je ena Berlusconi- jeva, druga pa državna, je gro- zeče zakričal: "Poberite se od tod, televiziji centralističnih oblasti! Mafijski televiziji, vstran!" Zelenosrajčniki so ne- mudoma izpolnili gospodarjevo željo in televizijski ekipi sta bili oddaljeni s prizorišča kot ne- kakšen pritepen pes. Afera! Škandal! Spektakel! Predvsem pa Severna liga na prvih straneh italijanskega časopisja. "Cilj našega delovanja je neod- visna Padanija," potrjuje Bossija manj demagoški severnjaški po- litik Roberto Maroni in raj da če tega ne bodo dosegli liričnim dialogom z Ri^ bodo sledili primeru Slovej Tako imenovana "slovej pot" do samostojne države j( Maroniju naslednja: op\j, pogajanja s centralno obljn enostransko razglasiti neodi nost, apelirati na pravico o moodločbi narodov, čakati priznanje mednarodne javno Seveda s političnim dialog z Rimom ne bo nič. Prodij levica in Berlusconijeva desn namreč dokaj složno nastop proti Ligi. Po drugi strani pj morebitno enostransko ra^ sitev in "slovensko pot" ni, volj močnih temeljev. Bossij volilna baza je 10 % glasov državni ravni ter 30 % v se\ nih pokrajinah. To je veliko, pa dovolj, zlasti če upošteva dejstvo, da mnogi volilci Sei ne lige nočejo razpada Itaj temveč le reformo v federa nem smislu. Bossiju torej preostane m vmesna, tretja pot - populij in provokacija. S to taktiko si eni strani zagotavlja prepon no medijsko pozornost, po d gi pa nenehno pritiska na c tralne oblasti, upajoč na njihi napačno reakcijo. Ali bo Italija razpadla? Vei no ne. Severna liga nastopa j grobo in postaja vse bolj anti tična tudi tam, kjer je še p kratkim zmagovala. Njeni zi nosrajčniki so res močno sj vocirali javnost, vendar je končni učinek njihovega nas pa za Ligo negativen. Marsil ki je še pred kratkim plo Bossiju, je spoznal, da se sev« jaški protest spušča na ra igre s hudičevim repom. Kako pa se igra s hudičevi repom in kakšne posledi lahko ima taka igra, pa vem(| najbolj mi - bivši Jugoslovani. Branko Cestnik - Rii Umrl je f rane Kurnih Voličina je že nekaj časa brez priljubljenega krajana, kronis- ta in pričevalca polpretekle zgodovine Franca Kumika. Od njega se je na domačem poko- pališču poslovila velikanska množica domačinov iz Veličine in okoliških sloven- skogoriških krajev. Bil je spoštovan in priljubljen krajan, ki je veliko storil za ohranitev spomina na prva povojna leta, ko je opravljal težko delo gro- barja in med drugim pokopaval tudi nesrečne žrtve taborišča Hrastovec. Luč življenja je zgledal leta 1904 na Zavrhu v Slovenskih go- ricah. Otroštvo je preživljal sku- paj s tremi brati in dvema sestra- ma. Že zgodaj je občutil krizo, ki je pestila slovenskogoriško podeželje, in vsakdanje stiske za- radi pomanjkanja kruha. Že kot mladenič je pomagal na kmeti- jah, kasneje pa si je služil kruh s prodajo žemelj iz Lenarta po ru- perški fari vse tja do Vurberka. Leta 1933 je prevzel grobarsko delo v Voličini in ga opravljal polnih 57 let. Pri tem je spozna- val življenjske usode, bil pa je tudi živa priča vojnega in povojnega dogajanja. Del< opravljal vestno in odgovon velikim. spoštovanjem človeškim občutkom, saj seji vedal, kako boleče je vsakemi izgubi najdražjih. Vodil jd dnevnik, v katerem je med i gim zabeležil pokope trup< taborišča Hrastovec. S teii storil veliko uslugo današB raziskovalcem tokratnega ^ ki s pridom segajo po njegj rokopisih, brez katerih si mogoče predstavljati celovil ocenjevanja takratnih dogdl Pokojni Franc Kurnik je s veliko pripomogel k razjasJ nekaterih okoliščin dogajanji Hrastovcu poleti 1945 leta. ^ bolj, kot so to nekateri sprvai nili. Njegovi zapiski so drago dokument nekega časa, vre vsega spoštovanja, tako kot j' spoštovan in cenjen tudi pol^* Franc Kurnik, ki so ga ljudje nili zaradi pokončne drže pomoči, ki jo je rad razdajal' koli. Vedno je verjel, da bo 1« le z dobro voljo premagal težave, tudi tiste najhujša- vsakega je imel lepo besed« rad je svetoval, da je treba niti dobro voljo, mirne živ«-"^^ se čim več gibati. Dočakal )^ ^ soko starost in zapustil 27 ^'"^ kov in 24 pravnukov. V kral^j kroniki Voličine in Lenart^ ^ ostal zapihan z. vejiikimi črk^'"' ^PNIK - 27. JUNU 1996 NASVETI -17 KuharsU nasvert 6rah In iliol ^fah in ^^^^^ spadata v družino stročnic. Te pridelujejo na jli celinah. Medtem ko so nekatere znane po vsem svetu, Jtna prinier grah, so se druge uveljavile samo na nekate- I, območjih. Ne glede na to, od kod so, pripravljamo ,^ino sort graha in fižola na podobne načine in ta oko- ,.jpa je kuharjem in gospodinjam zelo v prid. cjžol in grah v glavnem deli- jvtri skupine: na sorte, ki jih ■pjavljamo mlade, torej nezre- 5 stroki vred, na oluščen grah ^ fižol, ki dozorita na rastlinah I ju pripravljamo brez luščin, , na suhi grah in fižol, pg prvem pobiranju mladega flenega graha (mimogrede: jjijo tudi grah z rdečimi in vi- iličastimi stroki) poletje ni več 0, Najboljši grah je ft-ancoski lali zeleni grah, to je posebna jfia, ki je tudi po pobiranju sla- Pri nas večinoma sadimo iladega provansalca, ki je naj- rimernejši za konserviranje. [a sploh pa lahko rečemo, da je jjboljši in najslastnejši droben I nežen grah. Večinoma iščenega graha po pobiranju jubi svoj okus, torej nam na [gu kupljeni sveži grah ne za- oiavlja posebnega kulina- ičnega užitka. Toliko bolj pril- ibljen pa je zmrznjen in kon- tniran grah. ' Grah najpogosteje kuhamo, in ) v vodi ali vodni pari. Ker močne arome prekrijejo rahlo sladkobo v grahu, ga pripravlja- mo samo z zelišči blagega okusa ter dodatki, kot so šampinjoni, glavnata solata, srebrna čebulica in podobno. Blanširan ali rahlo dušen sveži grah se odlično poda k zelenjavi. Popolnoma zrel pa je najboljši dušen skupaj z gnjat- jo, slanino ali česnom ali pa kot pire v juhi. Večinoma graha pred pripravo oluščimo, izjemi sta samo stročji in sladkorni grah. Stroki celo odlično teknejo surovi ali ne hitro prepraženi v ponvi, nič manj slastni pa niso pečeni ali kuhani v pari. K stročjemu grahu se prav tako prilagajo blage začimbe ali koščki surovega masla. Sladkorni grah lahko ponudi- mo kuhan neoluščen. Najboljši je, če ga na hitro skuhamo v malo slane vode in ga ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Ta sorta graha je torej najprimer- nejša za priloge k mesnim je- dem. Presni stročji in sladkorni grah pa sta tudi imeniten dodatek k solatam. Grah je nepogrešljiv v fi-ancoski solati in zelenjavnih juhah; juhe, ki vsebujejo grah imajo nekoliko svojstven sladek okus. Iz graha pripravimo tudi odlično grahovo kremno juho, ki jo pripravimo tako, da na malo segreti maščobi narahlo prepražimo na kocke narezano slanino, nato dodamo moko in na kolobarje narezano jušno ze- lenjavo. Zalijemo s kostno juho ali vodo in kuhamo dobrih deset minut. Nato prisipamo oluščen in prebran grah in kuhamo tako dolgo, da se grah in zelenjava popolnoma zmehčata. Nato juho pretlačimo ali zmiksamo in po- novno dobro prevremo. Tik pred serviranjem juhi dodamo legir. Ta je sestavljen iz kisle smetane in rumenjaka. Preden vlijemo legir v juho, jo odstavi- mo in jo umirimo, v nasprotnem primeru se rad sesiri. Zraven grahove kremne juhe navadno ponudimo opečene kruhove kocke, profiterole ali ocvni grah. Ocvrti grah je jušni vložek in nima nič sorodnega s pravim grahom razen oblike. Pripravimo ga iz žvrkljanega testa. Testo skozi luknjičasto ce- dilko potiskamo v vročo maščobo ter zlatorumeno ocvre- mo. Zaradi grahu podobne obli- ke je vložek dobil ime po njem. •> Nada Pignar, u