Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/133 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L3-0403 Naslov projekta ŽIVLJENSKI SLOG, STALIŠČA, ZDRAVJE IN SPOLNOST Vodja projekta 7782 Irena Klavs Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.982 Cenovni razred A Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 1027 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 07. Naziv Zdravje 2. Sofinancerji2 1. Naziv Ministrstvo za zdravje Naslov Štefanova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Promocija spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem, zdravljenjem in oskrbo spolno prenosljivih okužb (SPO) in okužb z virusom človeške imunske pomankljivosti (human immunodeficiency virus - HIV) je pomembna javnozdravstvena prednost. Za poučeno oblikovanje javnozdravstvene politike na tem področju je nujno poznati epidemiologijo SPO in HIV ter spolno vedenje prebivalstva. Izvedli smo slovensko nacionalno raziskavo Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost. Podatke smo zbrali v letih 1999-2001 v verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva, v starosti 18-49 let, z anketiranjem v kombinaciji z anonimnim izpolnjevanjem vprašalnikov (svinčnik in papir). Sodelujoče smo povabili, da prispevajo prvi curek urina, ki smo ga testirali na okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis s polimerazno verižno reakcijo. Sodelovalo je 1752 moških in žensk. 1449 jih je prispevalo vzorec urina. Za utežene analize smo uporabili statistične metode za kompleksne podatke prečnih raziskav v statističnem paketu STATA. Za moške in ženske in za nekatere podskupine moških in žensk, vključno s starostnimi skupinami ali rojstnimi kohortami, smo pripravili utežene ocene deležev ljudi z različnimi vedenjskimi vzorci s 95% intervali zaupanja (IZ). Teste heterogenosti deležev, na primer, glede različnih rojstnih kohort, smo izračunali s Pearsonovim hi-kvadrat testom, ki temelji na F statistiki z drugim redom popravka Rao in Scott, s čimer smo upoštevali značilnosti vzorčenja. Poleg tega smo jih izračunali tudi z logistično regresijo, kjer smo rojstno kohorto vstavili kot faktor. Samo če so deleži sistematično naraščali ali padali, smo naredili teste za trende z uporabo logistične regresije, kjer smo kohorto vstavili linearno. Vedenjske vzorce oziroma nekatere lastnosti ljudi (npr. obrezanost moških) smo obravnavali tudi kot zanimive izhodiščne oziroma odvisne spremenljivke, ki smo jih analizirali v seriji univariatnih in multivariatnih analiz povezanosti. Rezultate smo interpretirali tudi v multidisciplinarnem timu. Nekaj rezultatov smo objavili v medicinskih revijah z vrstniško recenzijo že pred letom 2008 (npr. oceno nacionalnega bremena okužb z bakterijo C. trachomatis). V obdobju 2008-2011 smo nadaljevali z analizami zbranih podatkov, interpretiranjem rezultatov in objavljanjem. V sodelovanju s sodelavci iz Londonske šole za higieno in tropsko medicino smo objavili raziskovalni članek z naslovom: Tvegano vedenje v zvezi s HIV/spolno prenosljivimi okužbami v splošnem prebivalstvu Slovenije, državi srednje Evrope z nizko prevalenco okužbe s HIV. V preteklih petih letih so moški v povprečju poročali o 3,2 spolnih partnerkah in ženske v povprečju o 1,5 spolnih partnerjih; 24,4% moških in 8,2% žensk o vzporednih partnerskih zvezah; 12,6% moških in 12,2% žensk o heteroseksualnih spolnih odnosih s tujimi partnerji; 4,8% žensk, da so bile prisiljene v spolne odnose; 2,6% moških, da so plačali za spolnost ženskam; 0,6% moških, da so imeli spolne odnose z moškimi partnerji in 1,2% moških in 1,3% žensk, da so injicirali prepovedane droge. V letu pred raziskavo je nove partnerske zveze oblikovalo 22,7% moških in 9,5% žensk. V štirih tednih pred raziskavo so imeli moški v povprečju 6,1 spolnih odnosov in ženske 6,0. O dosledni uporabi kondoma pri spolnih odnosih so pogosteje poročali tisti moški, ki so imeli več partnerk in ki niso bili poročeni ali niso živeli s partnerko v skupnem gospodinjstvu. Spolno vedenje Slovencev je skladno z relativno nizkim tveganjem za okužbo s HIV in spolno prenosljive okužbe. V sodelovanju s Francoise Hamers iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni smo objavili raziskovalni članek z naslovom: Obrezanost moških v Sloveniji: rezultati nacionalne prečne raziskave v verjetnostnem vzorcu prebivalcev. Obrezanih je bilo 4,5% (95% interval zaupanja (IZ): 3,2%-6,5%) slovenskih moških. Med skupinami različne verske pripadnosti smo opazili velike razlike v deležu obrezanih. Da so obrezani je poročalo 92,4% (95% IZ: 59,6%-99,0%) muslimanov, le 1,7% (95% IZ: 0,9%-3,1%) katolikov, 0% moških z drugimi veskimi pripadnostmi (evangeličani, drugi) in 7,1% (95% IZ: 4,4%-11,2%) ateistov (p>0,001). Delež obrezanih se ni razlikoval med različnimi starostnimi skupinami moških. Nismo opazili pomembnih razlik glede obrezanosti med moškimi, ki so poročali, da so že imeli spolno prenosljivo okužbo in tistimi, ki so poročali, da se jim to še ni zgodilo. Delež obrezanih moških v Sloveniji je nizek. Da nismo prepoznali povezanosti med obrezanostjo in prebolelo bakterijsko ali virusno spolno prenosljivo okužbo bi lahko bilo tudi posledica nizkega deleža Slovencev, ki so obrezani, nizkega deleža tistih, ki so že preboleli spolno prenosljivo okužbo in relativno majhnega vzorca. V Sloveniji, kjer je s HIV okuženih manj kot en prebivalec na tisoč in je okužba s HIV koncentrirana med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, promocija obrezovanja moških, kot intervencija za preprečevanje prenašanja okužbe s HIV ni smiselna. Objavili smo raziskovalni članek z naslovom: Breme genitalnih bradavic v Sloveniji: rezultati nacionalne prečne raziskave v verjetnostnem vzorcu prebivalcev. Med spolno izkušenimi anketiranci, ki so odgovorili na to vprašanje (752 moških in 842 žensk) je o diagnozi genitalnih bradavic kadarkoli v življenju poročalo 0,3% moških (95% IZ: 0,0%-1,3%) and 0,4% žensk (95% IZ: 0,1%-1,1%), in v starostni skupini 40-49 let starih 0,5% moških (95% IZ:0,0%-3,2%) in 0,7% žensk (95% IZ: 0,2%-2,9%). V primerjavi z ženskami, ki so v življenju imele manj kot 10 moških spolnih partnerjev, so tiste, ki so poročale o vsaj desetih moških spolnih partnerjih v življenju, veliko bolj verjetno poročale o diagnozi genitalnih bradavic (prilagojeno razmerje obetov: 7,2 (95% IZ: 1,1-47,8). Kumulativno tveganje za diagnozo genitalnih bradavic je bilo v primerjavi z drugimi objavljenimi ocenami iz presečnih raziskav z verjetnostnim vzorčenjem splošnega prebivalstva evropskih držav med Slovenci relativno nizko. Naši rezultati so bili osnova za poučeno slovensko politiko cepljenja proti okužbi s humanimi virusi papiloma (HPV) in so prispevali k boljšemu razumevanju razlik v bremenu genitalnih bradavic med evropskimi državami. Na 9. konferenci Evropske zveze sociologov (ESA 2009) v Lizboni na Portugalskem smo predstavili prispevek z naslovom: Zgodnji spolni odnos in refleksivnost v spolnosti. V Sloveniji se spolno vedenje oseb z zgodnjim prvim heteroseksualnim spolnim odnosom v nekaterih značilnostih razlikuje od spolnega vedenja ostalih. Drugačno spolno vedenje zgodnjih začetnikov so opisali tudi v drugih državah (na primer v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA). Opazovali smo povezanost zgodnjega prvega heteroseksualnega spolnega odnosa z refleksivnostjo, kot značilnostjo življenjskega sloga v spolnosti. Nivo spolne refleksivnosti je bil opredeljen na dva načina, z ozirom na interakcijo (komunikacijo s spolnimi partnerji in obvladovanje tveganj v spolnosti) in z ozirom na stališča (restriktivnost/odprtost stališč glede spolnosti). Rezultati so vsaj v nekaterih pogledih potrdili tezo, da imajo zgodnji začetniki nižjo reflektivnost kot ostali in da večina dejavnikov, ki so povezani z zgodnjim prvim heteroseksualnim spolnim odnosom ni povezanih z refleksivnostjo. V znanstveni reviji Družboslovne razprave smo objavili članek z naslovom: Spolnost v času individualizma in racionalnosti. Članek izhaja iz ugotovitve, da sedanje spremembe spolnega vedenja v zahodnih družbah družboslovci pogosto obravnavajo kot novo seksualno revolucijo. Čeprav so med njimi razlike, vse obravnave to revolucijo povezujejo s procesi pospešene individualizacije, diferenciacije in racionalizacije spolnega vedenja. Opirajoč se na teorije modernizacije zahodnega sveta, je v članku argumentirana teza, da so ti procesi vplivali na spreminjanje spolnega vedenja mnogo bolj dolgoročno in manj revolucionarno kot trdijo teoretiki nove seksualne revolucije. To ugotovitev podpirajo tudi empirične raziskave spolnega vedenja, ki kažejo, da je večina sprememb na področju spolnosti postopnih in dolgoročnih. Z vidika teh argumentov se zdi teza o novi seksualni revoluciji neprepričljiva tako teoretsko kot empirično. Na 27. svetovnem kongresu Mednarodnega sociološkega združenja (ISA-2010) v Goteborgu smo predstavili prispevek z naslovom: Prostolebdeča spolnost in njene meje. V prispevku je bila teoretsko in empirično analizirana teza, da je sodobna spolnost vse bolj prostolebdeča, tj., da je spolno vedenje vse manj izpostavljeno družbenim in kulturnim omejitvam. Naraščajoča družbena nedeterminiranost in idiosinkratičnost spolnega vedenja naj bi bila tesno povezana z refleksivnostjo. Nasproti tej tezi je bila v referatu postavljena trditev, da je spolno vedenje tudi v visoko modernih družbah še vedno družbeno "slojevito", čeprav na vse bolj subtilen način. Refleksivnost sama po sebi ne vodi k "prostolebdeči" spolnosti, če so viri (med njimi zlasti socialni in kulturni kapital), ki omogočajo refleksivnost, v družbi neenakomerno razporejeni. Ta teza je bila v referatu teoretično argumentirana s kritično analizo pojma refleksivnosti in njegove uporabe pri preučevanju spolnega vedenja. Empirično pa je bila trditev podprta z analizo podatkov o družbeno relevantnih značilnostih prvega spolnega odnosa, ki so bili zbrani v naši raziskavi. Analiza teh podatkov je pokazala, da vstop v aktivno spolno življenje ni neodvisen od virov, ki omogočajo refleksivnost. Z vidika teh raziskovalnih ugotovitev se zdi teza o naraščajoči družbeni determiniranosti spolnega vedenja in njegovi idiosinkratičnosti slabo utemeljena. V objavo v reviji Annales v letu 2011 je bil sprejet znanstveni članek z naslovom: Prostolebdeča spolnost in njene meje: Družbena pogojenost zgodnjega prvega heteroseksualnega spolnega odnosa v Sloveniji. Cilj je bil ugotoviti empirično relevantnost nekaterih vidikov teze, da je spolnost v sodobnih zahodnih družbah vse bolj prostolebdeča. S tem je mišljeno zmanjševanje njene izpostavljenosti družbenim in kulturnim omejitvam. V članku je odnos med spolnimi odločitvami in družbenimi okoliščinami analiziran na primeru družbene pogojenosti starosti ob prvem spolnem odnosu v Sloveniji. Podatki le deloma potrjujejo teoretično pričakovanje, da je ta pogojenost -zlasti pri mlajši generaciji - šibka. Pri moških je vstop v partnersko spolno življenje res bolj ali manj neodvisen od analiziranih družbenih okoliščin, pri ženskah pa je ta povezanost dokaj močna. Sodeč po analiziranem primeru, je veljavnost teze o prostolebdeči spolnosti vprašljiva. Analizirali smo tudi stališča v zvezi s spolnostjo. Izvedli smo analizo razvrščanja v šest skupin s podobnimi profili odgovorov za osem izbranih kazalnikih (tj. različnih partnerskih zvezah in odnosu do splava). Člane omenjenih skupin smo poimenovali (1) konservativnež, (2) konvencionalnež, (3) »Pro-love«, (4) »Pro-choice«, (5) »Pro-life« in (6) liberalnež. Za večino kazalnikov je bilo razvrščanje homogeno, kar kaže, da je večino razpršenosti v podatkih možno opisati z nekaj diskretnimi skupinami posameznikov, ki si delijo skupen profil odgovorov. Skupine ustrezajo teoretičnim pričakovanjem. Prednost raziskave je bila v tem, da je bilo mogoče raziskati, kako se stališča ujemajo s poročanim vedenjem. Zveza je bila predvsem izrazita v primeru homoseksualne spolnosti. Moški, ki nikoli niso imeli spolne izkušnje z moškim, so več kot dvakrat bolj verjetno videli tako zvezo kot neprimerno, kot tisti, ki so to izkušnjo imeli. Stališča o ne-ekskluzivnosti v partnerskih zvezah in priložnostni spolnosti so se s poročanimi izkušnjami spreminjala manj izrazito, vendar kljub temu statistično pomembno. Težnja je bila v smeri večjega sprejemanja določenih spolnih izkušenj med tistimi, ki so takšne izkušnje imeli. Raziskali smo tudi povezanost med posameznikovim celotnim profilom stališč o spolnosti in širokim razponom številnih spolnih praks (na primer tudi analni spolni odnosi). V splošnem velja, da bolj kot je skupina permisivna, bolj verjetno je posameznik navedel spolne izkušnje, ki so sicer manj pogoste. Med neporočenimi so v zadnjem mesecu imeli največ spolnih odnosov člani skupin »Pro-love«, »Pro-choice« in konvencionalne skupine in ne člani liberalne skupine, kot bi pričakovali. Razlog je bil, da so imeli predstavniki prvih treh skupin v primerjavi s predstavniki liberalne skupine pogosteje stalne partnerje in zato več priložnosti za spolne odnose. Tema bo predmet magistrskega dela Tanje Kustec in članka, ki ga bomo poslali v objavo v vrstniško recenzirano revijo. Pripravljati smo začeli tudi monografijo z naslovom Spolni življenjski stili Slovencev, Ki bo predvidoma objavljena v letu 2011. Monografija bo napisana v skladu s standardi, ki veljajo za reprezentativne in sistematične študije spolnega vedenja ter družbenega in kulturnega okolja, ki ga določa. Doslej v Sloveniji še ni bila objavljena nobena podobna knjiga. V uvodnem poglavju so analizirani sodobni pristopi k raziskovanju družbene in kulturne organiziranosti spolnosti ter poglavitni rezultati obsežnih raziskav spolnega vedenja in stališč v zahodni družbi. Posebej je obravnavano vprašanje, ali se je spolno vedenje v nekdanjih evropskih socialističnih družbah pomembneje razlikovalo od spolnega vedenja v zahodnih družbah. V monografiji je argumentirano predstavljeno stališče, da so na spremembe na področju spolnosti vplivale podobne družbene in kulturne silnice kot v zahodnih družbah. Zato je tudi za spolno vedenje v post-socialističnih družbah značilna visoka raznovrstnost, individualizem in avtonomija. V drugem poglavju so izčrpno predstavljene metode zbiranja podatkov v naši raziskavi. Tretje poglavje obravnava družbeno organiziranost spolnosti v Sloveniji, tj. umeščenost spolnosti v partnerske vezi. Tako kot v zahodnih družbah se tudi v Sloveniji velika večina spolnih aktivnosti dogaja v stabilnih partnerskih zvezah, hkrati pa te zveze postajajo vse bolj raznovrstne. Četrto poglavje je posvečeno ključnemu dogodku v spolnem odraščanju, tj. prvemu spolnemu odnosu. Tudi na tem področju so trendi v Sloveniji podobni kot v primerljivih državah. Starost pri prvem odnosu se je znižala že pri generaciji, ki je to izkušnjo doživela v sedemdesetih letih, potem pa je bilo zniževanje neznatno. Postopoma je skoraj izginila starostna razlika ob prvem spolnem odnosu med spoloma. Moške k prvemu spolnemu odnosu vodi predvsem radovednost, ženske pa čustvena navezanost na (bodočega) spolnega partnerja. Peto poglavje obravnava podatke o spolnih praksah v Sloveniji. Repertoar najgostejših spolnih praks je tudi v Slovenji razmeroma omejen in predvidljiv. Vaginalni spolni odnos je skoraj univerzalna heteroseksualna spolna praksa, ki jo ostale prakse bolj ali manj pogosto dopolnjujejo. Tudi po pogostosti spolnih aktivnosti se prebivalke in prebivalci Slovenije ne razlikujejo pomembneje od ostalih Evropejcev. V šestem poglavju je obravnavana tema, ki je bila v zadnjih desetletjih v središču raziskav spolnega vedenja, tj. tveganja, ki so povezana s spolnostjo. Knjiga zagovarja stališče, da je tesno povezovanje spolnosti s tveganji bolj posledica splošnega prepričanja, da živimo v "družbi tveganja" kot dejanskega povečevanja tveganih oblik spolnega vedenja. Slovenski podatki kažejo - tako kot tuji - da se ob pojavljanju morebitnih novih s spolnostjo povezanih tveganj povečuje tudi kompetentnost za njihovo obvladovanje. Zadnje poglavje pa je namenjeno kulturni organiziranosti spolnosti. Obravnava stališč, povezanih s spolnostjo kaže, da je tudi za Slovenijo značilen trend k permisivni spolni morali. Vendar pa to ne pomeni, da so vsi vidiki spolne morale enako "permisivni" in da vsi deli prebivalstva delijo enako spolno moralo. Tudi v tem pogledu se Slovenija ne razlikuje od primerljivih držav. Temeljna ugotovitev monografije je, da je iz podatkov o spolnih stilih v Sloveniji mogoče razbrati, da je slovenska družba - vsaj v tem pogledu -razmeroma visoko modernizirana. Tako kot v zahodnih družbah so tudi pri nas očitne težnje k individualizaciji spolnosti, k enakosti (ne pa tudi istosti) med spoloma in prevladi permisivne spolne morale. To se najbolj razločno kaže v naraščanju raznovrstnosti načinov družbene organiziranosti spolnosti in v visoki izbirnosti spolnih življenjskih stilov. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Realizirali smo vse raziskovalne cilje in objavili več raziskovalnih člankov: • KLAVS, Irena, HAMERS, F. Francoise. Male circumcision in Slovenia: results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect, 2008, vol. 84, no. 1, str. 4950. [COBISS.SI-ID 1970661] • KLAVS, Irena, GRGIČ-VITEK, Marta. The burden of genital warts in Slovenia : results from a national probability sample survey. Euro surveill, Nov. 2008, vol. 13, no. 45, str. 1-4. http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19032. [COBISS.SI-ID 2146789] • KLAVS, Irena, RODRIGUES, Laura C., WELLINGS, Kaye, WEISS, Helen A., HAYES, Richard. Sexual behaviour and HIV/sexually transmitted infection risk behaviours in the general population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect, 2009, letn. 85, št. 2, str. 132-138. http://sti.bmj.com/onlinefirst.dtl, doi: 10.1136/sti.2008.034256. [COBISS.SI-ID 2147045] • BERNIK, Ivan. Spolnost v času individualizma in racionalnosti. Družbosl. razpr. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], dec. 2010, letn. 26, št. 65, str. 7-24. [COBISS.SI-ID 30030685] V objavo v reviji Annales je sprejet članek: • BERNIK, Ivan, KLAVS, Irena, HLEBEC Valentina. Free-floating sexuality and its limits: Social conditioning of early first heterosexual intercourse in Slovenia. Annales, v tisku. Naši rezultati bodo osnova za magistrsko delo Tanje Kustec, ki bo predvidoma zaključeno v letu 2011. Naši rezultati prispevajo k poučenemu oblikovanju javnozdravstvene politike na področju promocije spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s preprečevanjem, zdravljenjem in oskrbo spolno prenosljivih okužb in okužb z virusom HIV, kar je pomembna javnozdravstvena prednost. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sestave projektne skupine. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Spolno vedenje Slovencev ANG Sexual behaviour of Slovenians Opis SLO Razumevanje spolnega vedenja prebivalcev je pogoj za poučeno promocijo spolnega zdravja. V verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva smo opisali spolno vedenje. V preteklih petih letih so moški v povprečju poročali o 3,2 partnerkah in ženske o 1,5 partnerjih; 24,4% moških in 8,2% žensk o vzporednih partnerskih zvezah; 4,8% žensk, da so bile prisiljene v spolne odnose; 2,6% moških, da so plačali za spolnost ženskam; 0,6% moških, da so imeli spolne odnose z moškimi. ANG Understanding of sexual behaviour patterns of the general population is essential for evidence based sexual health promotion. We described for the first time the sexual behaviour of Slovenians in a probability sample of the general population. In the past 5 years men reported a mean of 3.2 female partners and women 1.5, respectively; concurrent heterosexual partnerships were reported by 24.4% of men and 8.2% of women; forced sex by 4.8% of women; paid heterosexual sex by 2.6% of men and sex with a man by 0.6% of men. Objavljeno v KLAVS, I., RODRIGUES, L. C., WELLINGS, K., WEISS, H. A., HAYES, R. Sexual behaviour and HIV/sexually transmitted infection risk behaviours in the general population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect, 2009, 85, 132-138, JRC IF (2009): 2.175 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2147045 2. Naslov SLO Obrezanost Slovencev ANG Male circumcision in Slovenia Opis SLO Z obrezovanjem moških lahko preprečujemo heteroseksualno prenašanje okužbe s HIV. Ocenili smo delež obrezanih moških v Sloveniji (4,5%; 95% IZ: 3,2%-6,5%). Med skupinami različne verske pripadnosti smo opazili velike razlike. Med moškimi, ki so že imeli spolno prenosljivo okužbo in tistimi, ki je še niso imeli ni bilo pomembnih razlik glede obrezanosti. Zaključili smo, da ker je v Sloveniji okužba s HIV koncentrirana med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, promocija obrezovanja moških, kot intervencija za preprečevanje prenašanja okužbe s HIV ni smiselna. Male circumcision is an intervention to prevent heterosexual transmission of HIV. We estimated the proportion of circumcised men in Slovenia (4.5%; ANG 95% IZ: 3.2%-6.5%). Major variations in the prevalence of circumcision were observed across religious groups. No evidence was found for an association between STI diagnosis in men and circumcision status. We concluded that in Slovenia, where HIV infection is concentrated in men who have sex with men, promoting male circumcision in the general population may not be effective for HIV prevention purposes. Objavljeno v KLAVS, I., HAMERS, F. F. Male circumcision in Slovenia : results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect, 2008, 84, 49-50, JRC IF (2008):2.571 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1970661 3. Naslov SLO Breme genitalnih bradavic ANG The burden of genital warts Opis SLO Ob uvedbi cepljenja proti humanim virusom papiloma je potrebno razumeti kakšno je breme genitalnih bradavic v prebivalstvu. Ocenili smo delež Slovencev, ki so imeli genitalne bradavice v verjetnostnem vzorcu prebivalstva. Med spolno izkušenimi anketiranci je genitalne bradavice imelo že 0,3% moških (95% IZ: 0,0%-1,3%) in 0,4% žensk (95% IZ: 0,1%-1,1%). V primerjavi z drugimi objavljenimi ocenami presečnih raziskav v verjetnostnih vzorcih prebivalcev evropskih držav, je bilo kumulativno tveganje za genitalne bradavice med Slovenci relativno nizko. ANG At the introduction of vaccination against infection with human papiloma viruses, it is important to understand the burden of genital warts. We estimated the burden of genital warts in a probability sample of the general population. Among sexually experienced Slovenians the diagnosis of genital warts was reported by 0.3% of men (95% CI: 0.0%-1.3%) and 0.4% of women (95% CI: 0.1%-1.1%). In comparison to other European studies published estimates obtained in probability samples of the general population the cumulative risk of genital warts was relatively low among Slovenians. Objavljeno v KLAVS, I., HAMERS, F. F. Male circumcision in Slovenia : results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect, 2008, 84, 49-50. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2146789 4. Naslov SLO Spolno vedenje v družbah visoke modernosti ANG Sexual behaviour in high-modern societies Opis SLO Nedavne spremembe spolnega vedenja v zahodnih družbah družboslovci pogosto obravnavajo kot novo seksualno revolucijo povezano s procesi pospešene individualizacije, diferenciacije in racionalizacije spolnega vedenja. V članku je argumentirana teza, da so ti procesi vplivali na spreminjanje spolnega vedenja mnogo bolj dolgoročno in manj revolucionarno kot trdijo teoretiki nove seksualne revolucije. To ugotovitev podpirajo tudi naši rezultati, ki kažejo, da je večina sprememb na področju spolnosti postopnih in dolgoročnih. ANG Recent changes of sexual behaviour in the contemporary Western societies have been often designated as a new sexual revolution in relation to the processes of rapid individualization, rationalization and differentiation of sexual behaviour. The article claims that these processes have influenced the transformation of sexual behaviour much longer and in a less revolutionary way than assumed by the theorists of new sexual revolution. This claim is supported by our results that show that most of the changes in this field had been gradual and long-term. Objavljeno v BERNIK, Ivan. Spolnost v času individualizma in racionalnosti. Družbosl. razpr., 2010, 26, 7-24. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30030685 5. Naslov SLO Raziskovanje spolnega vedenja Slovencev ANG Researching sexual behaviour of Slovenians Analiza raziskovanja spolnega vedenja v Sloveniji vključuje tri vidike: kako in kaj se je raziskovalo in slovensko raziskovalno tradicijo v primerjavi z zahodnimi državami. Pri nas ni tradicije in kontinuitete raziskovanja spolnega Opis SLO vedenja. Večina raziskav je s področja javnega zdravstva, nekaj pa je tudi družboslovnih. Prve so zasnovane problemsko (zlasti tvegano spolno vedenje), druge pa vključujejo tudi druge vidike spolnega vedenja (npr. zadovoljstvo s spolnostjo). ANG The analyses of the history of research of sexual behaviour in Slovenia included three aspects: the methods and content of research and the tradition in comparison with the Western countries. In Slovenia there is a lack of tradition and continuity in the field of sexual behaviour research. The majority of surveys had public health focus, but there are some with social focus. The former address mostly risk aspects of sexual behaviour, whereas the later also other aspects of sexual behaviour (e.g. sexual satisfaction). Objavljeno v SVAB, Alenka, BERNIK, Ivan, KUHAR, Roman. Raziskovanje spolnega vedenja v Sloveniji. Družbosl. razpr. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], dec. 2010, letn. 26, št. 65, str. 25-43. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30030941 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Zgodnji prvi spolni odnos in refleksivnost ANG Early sexual debut and sexual life style reflexivity Opis SLO Spolno vedenje oseb z zgodnjim prvim heteroseksualnim spolnim odnosom se razlikuje od spolnega vedenja tistih, ki imajo prvi spolni odnos v zrelejšem obdobju. Prikazali smo povezanost zgodnjega prvega heteroseksualnega spolnega odnosa z refleksivnostjo, ki smo jo opredelili na osnovi interakcije (komunikacije s spolnimi partnerji in obvladovanja tveganj v spolnosti) in stališč (restriktivnosti/odprtosti v stališčih). ANG Sexual life styles of persons with early sexual debut differ in some respects from those with sexual debut at a more mature age. We showed the association of early sexually debut and reflexivity, which was measured both on interaction (communication with sexual partners, coping with sexual risks) and attitudinal level (restrictiveness/openness of sexual attitudes). Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v BERNIK, Ivan, KLAVS, Irena, HLEBEC, Valentina. Early sexual debut and sexual life style reflexivity. V: European society or European societies?: abstract book. Lisboa: ISCTE-IUL, 2009, str. 1548. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 28602717 2. Naslov SLO Izmenjava in moč v spolnosti ANG Exchange and power in sexual life Opis SLO Sodobna spolnost naj bi bila vse bolj prostolebdeča, manj izpostavljena družbenim in kulturnim omejitvam. Kljub temu je spolno vedenje tudi v visoko modernih družbah še vedno družbeno "slojevito". Refleksivnost sama po sebi ne vodi k "prostolebdeči" spolnosti, če so viri (med njimi zlasti socialni in kulturni kapital), ki omogočajo refleksivnost, v družbi neenakomerno razporejeni. Analiza podatkov je pokazala, da vstop v aktivno spolno življenje ni neodvisen od virov, ki omogočajo refleksivnost. ANG In high modern societies sexual behavior has been increasingly decupled from the structured social and cultural limitations. Nevertheless sexual behavior is still socially "stratified". The reflexivity does not make sexual behavior "free-floating" as long as social resources which enable reflexivity (among them especially cultural and social capital) are unevenly distributed. The analysis showed that sexual debut is not underdetermined by social resources which enable reflexivity. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v BERNIK, Ivan, HLEBEC, Valentina. Exchange and power in sexual life: [paper presented at the 17th ISA World Congress of Sociology, 11 - 17 July 2010, Goteborg, Sweden]. Goteborg, 2010. Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 29652829 3. Naslov SLO Članica uredniškega odbora mednarodne revije ANG Editorial board member in an international journal Opis SLO Euro surveillance. Klavs, Irena (članica uredniškega odbora od leta 2007). Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 1995-. ISSN 1025-496X. ANG Euro surveillance. Klavs, Irena (member of Editorial Board since 2007). Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 1995-. ISSN 1025-496X. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v http://eurosurveillance.org/Public/AboutUs/AboutUs.aspx Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 2735892 4. Naslov SLO Član uredniškega odbora mednarodne revije ANG Editorial board member in an international journal Opis SLO Družboslovne razprave . Bernik, Ivan (sourednik od 2005-2007). ISSN 03523608. ANG Družboslovne razprave . Bernik, Ivan (coeditor 2005-2007). ISSN 03523608. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Družboslovne razprave. Bernik, Ivan (član uredniškega odbora 1990-1995, urednik 2006-2008). [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo: Fakulteta za družbene vede, 1984-. ISSN 0352-3608. http://www.druzboslovnerazprave.org/ Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 7530242 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 1. Naslov: SLO: Članstvo v forumu svetovalcev v ECDC ANG: ECDC Advisory Forum membership Opis: SLO: Klavs, Irena je od leta 2005 članica foruma svetovalcev Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v Štokholmu na Švedskem. ANG: Klavs irena is a member of Advisory Forum at the European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) in Stockholm, Sweeden Objavljeno v: http://ecdc.europa.eu/en/aboutus/organisation/af/Pages/AboutUs_Organisation_AdvisoryForum Tipologija: D.03 - članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih aspx 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Prva slovenska nacionalna raziskava spolnega vedenja, stališč in zdravja v verjetnostnem vzorcu prebivalcev Slovenije je prispevala rezultate, ki so pomembni za poučeno politiko promocije spolnega zdravja, vključno s preprečevanjem okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, kar je pomembna javnozdravstvena prednost. Ker podobnih rezultatov za države osrednje Evrope z nizkim deležem okuženega prebivalstva s HIV še ni bilo, imajo rezultati tudi dodatno mednarodno vrednost. Z načrtovanjem in izvedbo raziskave smo prispevali tudi k razvoju strokovno ustrezne metodologije pri izvajanju javnozdravstvenih presečnih raziskav v splošnem prebivalstvu Slovenije. Rezultate z mednarodno znanstveno relevantnostjo smo objavili v mednarodnih revijah z vrstniško recenzijo: • Klavs I, Rodrigues LC, Wellings K, Weiss HA, Hayes R. Sexual behaviour and HIV/sexually transmitted infection risk behaviours in the general population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect 2009; 85:132-138. • Klavs I, Hamers FF. Male circumcision in Slovenia: results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect 2008;84:49-50. • Klavs I, Grgič-Vitek M. The burden of genital warts in Slovenia: results from a national probability sample survey. Euro surveill 2008;13:1-4. http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19032. Rezultati so bili obravnavani tudi z družboslovnega zornega kota. V ospredju družboslovne obravnave podatkov so bile značilnosti družbene in kulturne organiziranosti spolnosti v Sloveniji. Rezultati tega raziskovanja so bili predstavljeni v na dveh mednarodnih znanstveni kongresih (lete 2009 in 2010) ter v dveh znanstvenih člankih: • BERNIK, Ivan. Spolnost v as individualizma in racionalnosti. Družbosl. razpr., dec. 2010, letn. 26, št. 65, str. 7-24. • BERNIK, Ivan, KLAVS, Irena, HLEBEC Valentina. Free-floating sexuality and its limits: Social conditioning of early first heterosexual intercourse in Slovenia. Annales, sprejeto v objavo. V obeh člankih, ki sta prvi družboslovni analizi spolnega vedenja odraslih prebivalcev Slovenije, so obravnavani nekateri vidiki družbene in kulturne pogojenosti spolnosti v Sloveniji, izčrpno pa bo ta tema obravnavana v monografiji, ki je v pripravi in bo objavljena v letu 2011. ANG The first Slovenian national survey of sexual behaviours, attitudes and health conducted in a probability sample of the general population of Slovenia provided the results which are essential for evidence based policy in promoting sexual health, including the prevention of HIV infection and other sexually transmitted infections, which is an important public health priority. As similar results have previously not been available for countries of Central Europe with low HIV infection prevalence, our results have additional international value. In planning and implementing the survey, we have contributed to the development of appropriate methodologies for the implementation of public health surveys in the general population of Slovenia. Results with international relevance have been published in international peer-reviewed jurnals: • Klavs I, Rodrigues LC, Wellings K, Weiss HA, Hayes R. Sexual behaviour and HIV/sexually transmitted infection risk behaviours in the general population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect 2009; 85:132-138. • Klavs I, Hamers FF. Male circumcision in Slovenia: results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect 2008;84:49-50. • Klavs I, Grgič-Vitek M. The burden of genital warts in Slovenia: results from a national probability sample survey. Euro surveill 2008;13:1-4. http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19032. Results were also interpreted from sociological point of view with a focus on characteristics of social and cultural organisation of sexuality in Slovenia. The results have been presented at two international conferences (in 2009 and 2010) and published in two scientific papers: • BERNIK, Ivan. Spolnost v as individualizma in racionalnosti. Družbosl. razpr., dec. 2010, letn. 26, št. 65, str. 7-24. • BERNIK, Ivan, KLAVS, Irena, HLEBEC Valentina. Free-floating sexuality and its limits: Social conditioning of early first heterosexual intercourse in Slovenia. Annales, in press. Both papers represent the first sociological analysis of the adult population sexual behaviour in Slovenia and address some aspects of social and cultural context for sexual behaviour in Slovenia. More extensive results will be published in a book in 2011. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Rezultati raziskave so pomembni za oblikovanje na dokazih temelječe javno zdravstvene politike in strategije na področju promocije spolnega zdravja, kar je ena izmed pomembnih javnozdravstvenih prednosti v Sloveniji. Promocija spolnega zdravja prispeva k izboljšanju zdravja kot elementu socialnega in gospodarskega napredka v Sloveniji. Nacionalne aktivnosti promocije spolnega zdravja so tudi usklajene z drugim Programom Evropske skupnosti na področju javnega zdravja za obdobje 2008-2013 v okviru promocije zdravega življenjskega sloga z vplivom na determinante zdravja. Pomen družboslovnega raziskovanja spolnih življenjskih slogov v Sloveniji je dvojen. Po eni strani pomeni povečevanje znanstvenih informacij o značilnostih slovenske družbe na področju, ki je bilo doslej raziskovalno izrazito podcenjeno, po drugi strani pa ima to raziskovanje - še zlasti, ko bo objavljena monografija - tudi pomembne kulturne učinke, saj znanstvene informacije o spolnem vedenju lahko prispevajo k povečevanju njegove refleksivnosti in s tem posredno k njegovemu spreminjanju. ANG_ The results are essential for the development of evidence based public health policies and strategies in the field of sexual and reproductive health, which is one of the important public health priorities in Slovenia. Promotion of sexual health contributes to the improvement of health as the element of social and economical development in Slovenia and is in accordance with the second Community Programme in the field of public health for the period 2008-2013, where sexual health is listed among the activities to promote healthy lifestyles through influencing health determinants. The importance of sociological research of sexual lifestyles in Slovenia is twofold. Firstly, it increases the amount of scientific information about the characteristics of the Slovenian society in an area that has been under-researched and secondly, our research results will - when published in a book - have important sociological effects, as evidence about sexual behaviour can contribute towards increase of reflexivity and thus indirectly to changing sexual behaviour. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ZJ Uporaba rezultatov Delno d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ZJ Uporaba rezultatov V celoti ZJ F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar Rezultati raziskave so pomembni za oblikovanje na dokazih temelječe javno zdravstvene politike in strategije na področju promocije spolnega zdravja, kar je ena izmed pomembnih javnozdravstvenih prednosti v Sloveniji. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja 0 O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O 0 o o G.01.03. Drugo: O O o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti 0 o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička ® o o o G.02.09. Nova delovna mesta ® o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja O 0 o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 O O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o O 0 O G.09. Drugo: O o o o Komentar Rezultati raziskave so pomembni za oblikovanje na dokazih temelječe javno zdravstvene politike in strategije na področju promocije spolnega zdravja, kar je ena izmed pomembnih javnozdravstvenih prednosti v Sloveniji. 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Ministrstvo za zdravje 1 1 Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 15.000,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 18,40 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Klavs I, Hamers FF. Male circumcision in Slovenia: results from a national probability sample survey. Sex Transm Infect. 2008;84:49-50. A.01 2. Klavs I, Grgic-Vitek M. The burden of genital warts in Slovenia: results from a national probability sample survey. Euro Surveill. 2008; 13(45):pii: 19032. A.01 3. Klavs I, et al. Sexual behaviour and HIV/STI risk behaviours in the general population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect. 2009;85:132-8. A.01 4. Bernik I. Spolnost v času individualizma in racionalnosti, Družboslovne razprave, 2010, 26(65): 7-24 A.01 5. Euro surveillance. Klavs, Irena (član uredniškega odbora 2007-). Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 1995-. ISSN 1025-496X. [COBISS.SI-ID 2735892] C.06 Raziskava Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost je dala številne pomembne rezultate, ki so osnova poučeno slovensko nacionalno politiko na področju promocije spolnega in rodnega zdravja, vključno s preprečevanjem okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, kaj je pomembna javnozdravstvena prednost. Komentar Rezultati so bili objavljeni tudi v mednarodnih medicinskih revijah z vrstniško recenzijo z relativno visokim faktorjem vpliva, kar odraža mednarodno znanstveno relevantnost. Raziskava je prispevala tudi k razvoju metodologije pri izvajanju javnozdravstvenih prečnih raziskav v splošnem prebivalstvu Slovenije. Ocena Rezultati slovenske nacionalne raziskave Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost so pomembni za poučeno slovensko nacionalno politiko na področju promocije spolnega in rodnega zdravja, vključno s preprečevanjem okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, kaj je pomembna javnozdravstvena prednost. Izmerjeno nacionalno breme genitalnih bradavic v splošnem prebivalstvu Slovenije je prispevalo k bolj poučenemu odločanju pri uvedbi cepljenja proti okužbi s humanimi virusi papiloma. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Irena Klavs in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/133 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali...(največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 4F-C3-BB-10-93-41-00-2E-54-DC-00-11-CF-48-F6-5B-ED-A3-E8-FA