V Gorici, 26. avgusta 1882. „Soca" izhaja vsak potek in velja 8 poSto prejemana all v Gorici na (lorn pogiljana: Vse let*.....f. 4.40 Pol lets.....„ 2.20 CJetvrt leta . . . . „ l.io Pri oznanilib in prav tako pri „po- aUinicah" se placuje za uavadno tristop- no vrstor 8 kr. L« Be tiska 1 krat Za vece crke po prostoru. Tecaj XII Posamnsne §tevi!ke se dobivajo pa 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki nl'd, blizo ,,treh kron". na starent trgu; in nunski ulici; v Ajdov-. bcini pri irgovcu g. Dolencu Itojiisi iiaj se Magovoljno poSiljajo iircdnistvu ,,Soce" v Gorici v Hilarijanski tiskaviii, iiarocnijuipa pprayni8t?u,,So2e" Via Rabatta (RabatiSce) St. 20. Rokopisi se ne vracajo; dopiai naj Be blagovoljno frankujojo. — Delalccra in drugim nepvemofcnim se narofinino eniia, ako se oglaie pri urodnistvu. Vabilo. Vabim vso p. n» gg. volilce, čč, duhovne, župane, podžupane, učitelje itd, glavarskih okrajev Tolminskega, Goriškega in Sežanskega k javnemu zboru dne 3. septembra 1882 ob 4. uri popoludnc na Goričico pri Rebku (v županiji kamenjski v Ajdovskem okraju), kjer položim račun svojega delovanja kot poslanec deželnega in državnega zbora in poizvein nadaljnje želje svojih p. n. gg. volileev. Pričakujem prav obilne udeležitve in sem z odličnim spoštovanjem Dr. JOSIP TONKLI 1. r. V Gorici, dne 24. avgusta 1882. Bomba! Ob noheni pi-iliki ni zamudil zlasti tudi vaS list, voditelje politike na§c opo/.arjati naviharje in nevih-to, ki zuga naSemu Primorju. Dajal jo spoznati ravno tudi ta list, kako bi se bilo ustaviti tej pogubui pri-kazni. BtezvspeSno smo kazali na maso smodnika, ki samo Caka, da se v raznih primorskih mestih pri2-g6; kaj je pomagalo, da ste natantinoin takoj nazna-njali na neumorno delovanje, ki se onstran naSc meje vr5i! Oznacevali smo polozje, kakor§no je — a naSt glasi, ker prihajajo iz nezuatnih ubogih glasil —se niso slisali, kjer je bilaprvapotreba: naspsotno, zibali so se, kakor po stari nesrecni navadi, v naj-veselejih nadah! Od enega kraja do druzega se je Wicalo in odmevalo: v Primorji je mir, popolni in b!a2eni mir I AH mir je bil samo navidezeu — delovanje na skrivnem zato pa podvojeno—dokler ni porodilo smr-ti in pogube z vrzeno bonibo! Kaj da je Avstriji pricakovati od zveze in spletk naSih drcgih sosedov, smo ob svojem 6asu, o priliki sklenene zveze, natenko popisali, ko smo ravno ta-krat sredi italijanskega polotoka razmere sami ogleda-vali. Danes nam je pouosno, ali 2ulostno povdarjati, da naSi nagledt, pridobljeni po lastnih skuSujah v Ita-Uji, zdruzeni z znanjem krajnih razmer avstrijskega Primorja, so bill pravi, in so se enaki uasledki ures-niCili, kakor smo prorokovali. Pred nami kU odrezki in posr»"tki vecme ita- I hjanskih hstov: „Piccolo", „Pungoloft, „Liberta" itd., j itd. Skoro v vseh teh listih se triaSko zlodejstvo po-velicnje kot junaSki cm, izrazajo upanje, da bo Tret I kmalu refien, in da moid a postavijo monument, kjer je zdaj trgaSka razstava v spomin, da je bomba za-dela tudi nedol&nik zttevl Ti libti ho^ejo dokazavati, da Trst mora pripa-dati Italiji. „Provincia di Brescia" svetuje, naj se razstava ne obi§Le od italijanske strani, doklcr se ne pribli^a dan—resltvcl Kak6 so pa lani nemSki usta-voverski in tiiaSki ital. Jiati v ncbo povzdigovali raz-stavo milansko I Koinu su ne gnjusi patriotizern se-verne in ju^tie Irredente avstrijske v takem pogledu? Pa pojdimo da!je. nLumbardiaH dokazuje, da Italija ima npravico do Trsta", in „Voee di IVatelH", list genovitSki, trdi da bi ucinil nepatriotsko dejaiije vsak Italijan, ki bi obiakal tt'2;isko razstavo 1 Takth Hstov je nt, ki se groze, kako celi zupniji, toraj tudi na GradiSCi, o trgatvi vpla&vali brez upora in. obo-tavljanja kvartez vina in ziu, kakor tudi vedra za spomin do leta 1858. Ko j« o trgatvi leta 1858 kakor druga leta 2upnik hotel pobirati aa Gradisci vedra za spomin, ustavljali so se prebivalci te vasi svojo dolzuost spolniti ter g. iupiiku kakor prejsiija leta vedra za spomin vplaCati, 6§, da ne potrebujejo 2up-nika iz Prvaciue, saj imajo svojega vikarja, in vedro vina za spomin bila je le posta bira, dal je sleherni le kolikor je hotel; ako ia ima res 2upnik iz Pr-vafiine pravico do vedra za spomin, naj to dokaze iz zapisuika svoje instalacije leta 1852. Temu povod bil je zopet prepir med Prasko iu sedanjo Vogersko 2upnijo, kteri se je vrSil taco-le. V prejSnjem ^u sp^ala je wmx& aed&nja nje, da ne bodo uiivali samo pojedinci iu ene strun-ke vpliva iu mofii Ati. zakonov, ampak pojedinci in skupiue vsega prebivalstva Primorskega. Pohlevni sum v naSili zahtevah; ali one zado* stujejo v obfii blagor v avstrijskem pomenu. Aubtriacus. Dopisi. V Gorici, 23. avg. GoBpod Matev2 Pirq z 1 a t o m a S ii ik. Gospod Mativz". s«} je rodil dne 7. septembra 1805 v Crnemvrhu Ipavske 2upnije, jo bil duo 19. avgusta 1832 v Gorici v maSnika posvefien in bo obhajal v Gorici prihodno nedeljo t, j. 27, t. m. svojo zlato sv, wa§o v cerkvi av. Antona (SchOu-haus) ob 9. uri. Zlatoinasnik sluil je kot duhovuni pastir v Devi mi, Doberdobu in 85 iat dodanos pa veduo kot vi-kar prcatolno cerkve v Gorici. V Devin je bolnega do-kana skozi B let nadomuSeeval In v Dobrdobu pa pri vsem svojem duhovnem poslu tudi §e mladino v Soli skozi 10 let brezplafino poduceval. Kot vikar Gorisko prestolne cerkve je v nekdanjem malum vojagkcm zavodu ki^anski nauk skozi 4 leta v nemSkem in laSkcm jcziku poduSeval, je bil 3 leta katehet na mestni Soli in 2 kti tudi So suplcnt a I o-venSfiine na tukajSuji c. k. gimnazji. Vse to mu pa ni Se zadostovalo, ampak Mq\ si je Se vec posla, katerega je tudi zadosti naSel v tukajSnji bol-niSnici milosrenih bratov; kajti mnogo let je hodil tje bolnike tolazit in jib za veCnost pripravljat, ne brigaje se za nevaruost, ki mu je mnogokrat zarad ualczlji-vih bolezmj iugala. In naposled v najnovejSem dasu kako pripoznavanje mu je bilo tu za toliko truda od glavne strani 11 Res je bil uaS gospod Matevz" vedno trdnega zdravja, pa vendue se mora vsak cuditi, da mu je bilo mogoee Se razun posla prestolni cerkvi kot duSni pa-stir vse drugo prenaSati. To pa Se ni vse, kajti bil je vedno tudi ode ubogim. Kdo ni videl gospodu Ma-tevza s puSico od hiSe do hiSe letati, in ubogim pod-pore naberati? NaS gospod zlatomaSnik pa ni bil vedno le iz-vrsten iu ueutrudljiv duSni pastir, ampak tudi skoz in skoz p r a v i u a r o d n j a k. Ni le govoril, ampak je tudi poSteno delal ter se vedno trudil za omiko ijudstva na narodni podlagi. Ubogim je knjige daro-val, drugim jdi priporocal in tako razStrii med ljud-stvo ogromno Stevilo poduLljivih knjig. Koliko je pa naS gospod zlatomaSnik s tern dosegel, da je od pr-vega zacetka do sedaj tako ucutiudljivo delal za druSt- Vogerska ^upnija kot poddru^nica pod Sempasko Zap-uijo. Kakor se cita v goriSkem ^Folium dioecesa-num 1878", je 2upnik v Sempasu o casu krutih tur-skih napadov hranil pred oskrunjeujem sv. sakramente v kapeli svoje poddruZuice na Vogerakem, ter .-.izdr-2aval tarn na lastne stroSke duhovaega pomodnika. Ko pa Sempaskemu 2upuiku ni bilo mogofie dalje izdrza-vati v kapeli na Vogerskem na lastne stroSke duhov-nega pomofinlka, bili so prebivalci Vogerskega primo-rani, ako so hoteli duhovnega pomodnika imeti, na lastne stroSke izdrzavati ga. Tako je postalo Vogersko duhovnija z lastnim duSnim pastirjem, sicer Se zmerom odvisnim od Sempaskega iupnika. Naravna mejnika med Vogersko in Prvafiino bila vsta in &ta Se sedaj potoka VogerScek in Lijak, med Sempasum pa Prvadno potok VogerSCek, toraj so spadali prebivalci na levem bregu hudournika VogcrSSeka pod PrvaSko, na desnem pa pod Sempasko Supnijo. Prebivalci v kotu, kjer se VogerScek izliva v Lijak, toraj prebivalci kraja, ki se imenujeta Brija in Dombrava, so naravno spadali pod PrvaSko zupnijo. Ko je pa Vogersko si priskrbeio staluega duSnega pastirja, je ta leta 1601, kot se Cita v katapanu PrvaSke 2wpnije v porazuuiijenji prebivalcev Brije iu Dombrave naprosil 2upnika Prvaeme, naj bi dovolil svoje farane v Bri|i to sv. Mohora, tega nam ni potreba popisavati, kajti vse to dokazuje veliko Stevilo druStvenikov ˇ Gorici, njeni okolici itd. Yedno vnet za svojo, milo domovino, je stal nas narodn'i gospod zlatomaSnik kot skate, na koji so se lomiJe pusice njegovemu narodnemu pcdvaetju na-aprotne stranke. Od dotifine strani pripoznavajo naj se.mu leza-slnge za pedsetletno tako obSirno delovanje .kot duS-nemu neutrudljivem pastirja! Za trud na.narodoem polji naj bo pa zagotovljen, da ga bo narod, zapisal 7 svojo zlato kojigo. Iz duSe sica voSfii pa Se rancgo let gospodu zlatomaSniku, klicaje mu: SlavaJSUwa! _______ PodbreSki. iZ Seinpttni. 17. avg. V obrambo. „Vs« dni se Tse godi* — veli slov, prislovita, V pntrditev te prislovice sluiinio tafias nehote tndi mi Scmpetorct. Kteremu Sempetercu, vprasam, bi le v sanjah bilo kdaj na misel pnslo, da bodeino mi fiempeterci za-rtd slovesnega sprejema presvitlega nadvojvode Karo • In Ludovika od vefiine domafiih slovenskih fiasnikov vsetnu slovenakerau svetu pusUvljeni na oder stamo-t<> ?! Mi, ki smo po svoji uboinosti vse mogofie sto-rili, presvitlerau gostu tukajsnje Coronini-jeve rodbine napraviti spodoben, casten sprejem! Mi, ki smo s toliko ladostjo nestrpno pricako-vali treaotka, da zremo spostljivo v obraz slavnemu bratn ljubljenega, prcsvitlega naiega cara! In sedaj nas slovenaki casoiki obsojujejo, nam neStevilna ,ev-tifaM mefiejo v obraz t Kq hi mi tako sramofienje pred vaem slovenskira svetora hladnokrvno vteknili v iep, bi pat res nifi boljega vredni ne biti. Hudo na-padli 30 nas .Slovenec", .Edinost* in .Sofia* sso-glasnim krikom: „Sram vas bodt, Seuipetcrci*! A ta sramotivni napad odbiti smo dolzni sebi in sloven-skemn svetu, ter pokazati pravo resnifino lice sprejema in kuini vir onih wevviva"! (Po tern porofiilu bo razvidno, da je tuj element Sempeterce skrunil; to* liko vefia dolznost rodoljubov je bila, o stvari fakoj porocati v lisle kotv svarilo za bodqfinost. Ur.)t koje so na nas rafion omenjeni slov. casniki v svoje pre-dale zabelezili, a brez naSe zasluge in krivde. Naaa obsodba je sedaj nie vseinu slov. svetu znana, naj torej izve isti ?bv. svet tndi, kakSen je bil prav za prav ta sprejem, kako smo se mi Sempeterci vedli, da bode,tako angel nepristransko soditi, all smo mi res tako aramotno obsodbo zaaluZili ali ne. V ta namen bom kot eden prvih udeleiencev tega sprejema tse bolj na drobno popisal in to popoloem resnifiuo in stvarno. Uze par dnij pred dohodom presv. nadvojvode v Gorico izvedeli smo bili tukaj, da pride tndi v Sem-peter obiskat plem. drozino Coronini-jevo ter izkazat ob enem posledojo cast pqkojnemu FZM., nekdajnemu syojemu odgojevalcu. Veselje bilo je sploSno. Na§ gosp. iupan, Njih Ekscelenca gf. Fr. Coronini, se ne-mudoina vrne s Koro§kega, da bi yodil priprave in uredil vse, kar treba, zasposoben sprejem tako viso-cega gosta ali v e 1 i k e g a obiskovalca, kakor pravi dopisnik nNovic". Mali 3empeter je po mojfh roislih svojo dolznost tpdi stqril, ni se mu treba sramovati. To so pripoznali sploh vsi, ki so bili istega due v na§i vasi. Bila je vas prav cedno olepSana. Med mnogoStevilnimi zastavami in dezelnirai grbi so sepo-sebao diCno odliknvali visokt, z zelenjera oviti mlaji, na kterih so visoko nad h!§ami plapolale dezelae za-stave, da ne omenjain druzega pri tacih prilozcostih navadnega kiuCa. V petek zjutra izvedeli smo golovost, da pride Njih cesarska visokost popoladne od dveh do Stirih, da pojde najprej y g. 2upanovo palaLo in potem na-zaj grede" v kapelo na pokopaliSCi. Pri tacih priloz-nostib se vse raje nekoliko prej pripravi in vredi, da bi se kaj ne zamudilo. Tako je bil tudi nai Sempe-ter uie pred 2ma dovrSno praznifino opravljen, topiCi nabiti, fantje v zvoniku na strazi. Po narofiiln Ijub-ljeaega naSega inpana, ki je bil M s svojo blago so- . in Dombravi se sv. sakramenti oskrbijavati od duS-nega pastirja kapele na Vogerskera, ker je ta blizji ia bolj pri rokah vsili nego prvaSki 2opnik. Prvaski iapnik potrdi to proSnjo s pogojem, fie bode dovo-Ijenje ngajalo tndi njegovim uaslednikcm, 2upnikom v Prva&ni. Za nagrado prepusti prvaSki 2npnik vo-gerskemn dusnemu pastirjn vcdra za sporain, katera je do sedaj sain, prijemal od farauov Brije in Dom-brave, prihrani si pa za ae in naslednike vplafievanje iitorga in vinskega kvarteza. Ta pogjdba trajala je nespremenjena blizo do leta 1840, tudi ko je Voger-. sko.privatna iupnija postalo. Okoli 1840 leta ustav-Ija se pa patron privatne vogerske 2npmje, da bi tudi nadalje prebivalci Brije iaDorobrave plaCevali prvotni znpniji pogojeni, zitni in viaski kvartez, obrne se s proSnjo do ministerstva, v kateri terja kvartez iz Brije in Dombrave za svojega iupnika na Vogerskem. ,Ministerst70 pogodbi nasprotno pritoibo zavrne. Tudi odvezna zemljiSfina.komisija pnsodi kvartez iz Brije In Dombrave prvotni zupaiji. (Konec prib.) progo k pozdravu presv. nadvojvode ˇ Crorico, bili smo ze ob dveh vefiidd in mnogi Se popred na svo-jem raestu, da bi' pricakovali presv. obiskovalca. Da bode pa fiest dopisnika ,Novic* bolj jasno, odkod da so izvirali nam zarafiunjeni „Ewiva I3 moram omeniti, kako iu kje smo bili nastavljeni bolj"izborni prifiako-valci vesele te ure, prihoda presv. nadvojvode. Ali je bil ta dopisnik ,Novica sain isti dan v Sempetrn, iu It je pisal iz lastuoga opazovanja ali le pu tern, kaf je morda od drnzih slisal, — to ve on sam naj-bolje. Ce je bil ze kdaj v Sempetru, bode izraojega popisa labko raxvidel vso na§n pozicijo. — Nastavili smo se bili fako:Ie: Pod slav&Iokoni na voglu stare Gruntarjeve bise ia prve Sempeterske krcme od dra-ge fttraui pvoti cerkvi bil je nastavljen obfiinski odbsr. Tik: "oojUn-skcgii odbora na isti straui proti cerkvi bila ie piMuiCuo opravljena s.»!>ka mla.lnia z gosp. ufiite-Ijem na fielu. Zlasti nied u6tnkami ao se uektere odlikovale v beli obl.'ki s cvetofiim obrazcem s cvet-lifinimi Sopki v rokah, vzorue podobe srefinih, nedtdz-nih otroSkib let. Vetpmuska godba in tndi nekaj vetoranov se j»j bib> vstopilti ravno pred vpltka vrata sred Grantarjwili dveh hiS pred slavolokom. Tukuj je bila tndi duhovSfiiua (4) v drnzbi visnknr ro.lo-Ijubnega g. grofa Lantbieri-ja v veteranski opravi, ki kaj rad in lepo govori slov. na5 jezik — plemenit narodnjak, redka na Sloveuskem prikazen. Nize po vasi proti cerkvi in grof»ivi palafii zbiralo in gojetlo, se je domafie ljudstvo in tuji gledaki, kakor se jim je Ijnbilo. Tako nastavljeni smo fiakali v pvecej hndi vrocini dolgo, pa stan»'itno. A Seg. iupana iz mesta nismo mogli dolgo pricakati, da bi izvedeli natanfineje fia3 nadvojvodovcga pri^da. Naposled vendar pride g. iupan z oovico, da bode tieba §e potrpezljivo fia-kati, da. pride §e le okoli fietrte ure. No sedaj smo. vedeli, da vsega sknp bode %mMa na§e fiakanje fiez dve nrJ. A Sloyenec je vstrajen in potrpezljiv. In tako smo 03tali stanovftni do konca. ^Pozneje med cakanjem primarSirajo nek| pom-pirji iz Goricn bilo je okoli 30 glay, pravi korenja§ki cvet, salntirajo vojaSki naSega v krasni dragonarski obleki opravljent^ga g. zupana —, in bajd I mimti nas, ter Be nastavrjo aarazen nasprotiobfie znani Toma-fovf gostilni, kjer se dobiva okusna gasilna tekofiinw, in dalje po vasi proti iupanoyi palafii. Tako je bil na§ fiakajoft polk ponjnbiSen tudi » poropirji, previd-nost nikdar ne Skoduje» strela vfiasih tndi m jannegii Svigne. A kljubn temn smo se rai fiudili ter popra-Sevali se med seboj: Kaj li hofiejp ti Bitterjevi pom-pirji tukaj pri nas? kdo jihitiikaj potrebuje? kdojih je semkaj klical in vabil, bodo li ti pbmpirji fiastna strata ali kali? A tftkrat se nam Se sanjuio ni, v kakSno sramoto da bodo nas tre§cili ti — nebodiga-treba, ti nepridiprav, med katerimt so bili mnogi ie 6 prihodu k nam piecej zidane volje, kakor sem po-zneje sliSal pravtti. — No, zdaj misltm, da smo vsi skopej in ted aj fiakajmo z ijubimi pompirji vred nad-vojvbdovega prihoda do prihodnje Sofie. I V Spodnjih Lahih, lO. avg. 1832.—?—O^ebe I so. katere vefi ali mauj vsacega, ki I njiroi v blizoo J dotikb pride, zase pridobijo. A enaka pridobitev sim-I patijeje le tedaj vztiajua i veljavna, ako se ppira j sploh na postenost, posebe na lene krSfianske fiednn-I sti. Semkaj spada v. "8. don Federico Menegazzi'. — j Tale duhovnik prestopil je iz videmskev gori^ko nad-I Skofijo m. nov. 1. 1876. SlozbOval je kot dub. po-I inofinik v Villi Vicentini do polovice preteklega m. I julija. Prirojena mu odkritosrfina prijaznost, zgtedno I njegovo nravno obna§»njet njegova gorefinost v du§-| nem pastirstvu, njegota spretnost v orglanji in v po-J dufievanji cerkvenega In druzega poStenega petja: vse I te in Se druge njegovt fiednosti in lastnosti so Villo-I vifientince tako ofiarali, da so se bili vanj—skoro bi I deja!—zaljubili. % njm so se radi pobabali, da, pa-I dli so zaradi njegove vsestranske delavnosti ceI6 v I skuSiijavo, imenovati 'svojo faro*. wla parocchia ma-I della". Sosedje so jit zavidalt in vsaka obfiina, ka-I terej je umanjkal ali umanjkati imel duSni pastir, I najprej in najbolj mnije v naslednika Mela in pro-I sila—don Menegaezi-a I A srefia, po katflrej je toliko drnzih sosesk hre- j penelo, doSla je najbl&ji vast, Scodo vacca-i. Ko j je namrefi ta-le fara p» odstopu svojega visokoletnega I iupnika osirotela vs%a SkodovaSkega ljudstva tuh-I tanje je bilo, kako | don Menegazzi a za-se pri-I dobiti. Y'fari je bilo marsikaj vrediti. V ta namen I so se obfiani pridno ztfrali in posvetovali, sklepati in I sklenili, depntacije plSiljali in agitovali. PovikSalt j so piafio, popravili in toomnozili so stanovanje in od I vefi preliti so dali tri panjSe v tri vefie miloubrane I zvonove.—Dan, ko so akodovuSki zlahtniki, ki imajo I pravico voliti si zupnila, prejeli proSnjo don Mene-I gazzi-evo za prazno feh>t pozdravljen je bil zvonje-I njem in pokanjem mofnarjev. Veselje je bilo obCno. I Ne takd v Villi Vifientini. Tukaj se je tugovalo, go-I vorilo tndi veliko bre^ potrebe in pameti, in vgibalo I se je kako nbranitt pietefio premeScenje in zgubo svo-I jega priljubljenca. Prickal s« je sosed s sosedom. In I lo posebni potrpezljivpsti Skodovacanov pripisati se I mora, da ni priSIo do tepeike. Ves fias te-le nav-J fikri^aosU zibala se Hi js pred oim nodoba dveh tekmecev, katera se za edno in isto nevesto pulita.— A kar je bozja previdnost odlofiila, to se je morale zgoditi: Kljuhu vsemu naspiotovauju, zalibog ne pov-sem poSteiieinu, dekretovan je bil vrli don Menegazzi kot iSupnik v Scodovaeco. — Veselje Skodovafiauov vseh brez izjeme, kdo more popisati ? Ker so bili za-rad krivifinih zadrzkov fiez navadui fias osirofieni, ze-lcli so novega zupnika brz ko bvl med sabo imeti. Toraj 27. julija zveeer, to je, le uekaj dnij po de-kretu, razstavljeni so bili vsi SkodovaSki kotiji v Villi Viueotini od fame cerkve do vhog,i zupnika skozi tri okusno nap'/avljene slavolo-'te, na katurih je bilo napisano: nVieni, vieiii o buon Pastor! II mo gregge Tt abbraccia—Ta uecettail no* stro cuo!".—PriSedSi iz fame cerkve na dvoriSfie fa-rovza, bili so ondi in ruzvrsfiuni vsi pevd iz Ville Vicentiue, ki so svojemu spretiienui pevovolju v slo-vo muogo z'lorov izvi'stnili odpvli, — Vsaka lofiitev je tezka in oto/,;i!, zlasti o>t osebt?,, katera ho odkrito-srfino spoSMiji* in Ijubi. Ni ^fiud i tedaj, akose je vsak VillovjcentinovKc, ki je svojega priljubljenega duh. pomofinika kot zupnika v Bkodovako sprimiti utegnil, na dorn vrafi;ije set solzil in hlipal in viu v sebi fiu-til, kakor po pogrebu najbolj ljubeznjivega prijatla. Nenavaduo slovesao obhajal'se je dan inStala-cije, 6. tek. meseca avgu^ta. V ta cilj in kuneu so Skodovafiani vse svoj-.j mof.i napeli. Prostor pre I cer-kvijo in faiovzetn prepleten in ozaljSan je bil ves z zeleninit slavoloki v raziiih podobah, z razuimi napi-si in poezihmi in zastavatni Med napisi odliko.al se je oni nad cerkvenimi vrati, V velikih, firnih in pozlafienih firkah fiitato se je ondi tola: „Esnlta o gregge vittorioii! Quest'oggt nel baccio del Sigii?jre—* Ti prende in poa^esso il Tuo Pastore — il prediletto, premuroso: pon Federico Me nugazzi," V procesiji, katera pri enakih slavnostib navad-no gre iz farovzd v cerkev, spremljala je novega zupnika ne le duhovSfilria, amp?,k tudi krajne oblastnija z vso gospodo vied, pred katero je svirala v veliki unil'ormi nala§fi iz Ogleja nnroccna dru2ba godcev. Vis. fiast. t g. JoL. B rai dot v obfio jako piiljubljeni ^npnik v Cjervinjanu in enstui konzistorijalni svetova* lee, zatd pooblasfien, predstavil je novvga zupuika preobilnemn obfiinstvu v kiatkem, a v prav.krepkem govoru. Ne manj lepe in ljubeznjive so bile besede, ki jih je spregovoril uovi pastir svoji pridobljeni fire-di. Vsaka baseda prisla je iz srea, iu kar naravnost $Eaje vsaka vsc;n v src6.—Via pmenjena godba svirala je tudi pri peti sv. masi in po tej ves fias obeda. Za inizo, izvrstno qpVavIjeno in postreieno, sedelo in radovalo se je v imenu Gospodovcm 12 duhovnikov in 14 drugih pdlifinih gospodov, med katarimi vsi krajni zlahtniki in to od poludne do G are zvefier. Z nocjo vrSili so se unietni ognji. Na kar je godba §e enkrat in v zadnje zagodla. Iu med odme-vanjem: ^Evviva il novello Parroci di Seodovacea !u razSla se je obilna mnoziua na vse Stiri strani, goto-vo preprifiana, da o enakih siavnostih pri farnih iu-Staladjah vlnaSih Vlahih se Se sliSalo ni.—Tudi jaz sem se z nocjo umaknil v svojo bli^ujo samotarstvo. Pri svojih veficrnih zdihljejih privoSCeval sem nov^mu ^upniku, svojcinu presrenemu piijatlu obilno blagoslo-va iz nebes. Da, srefien naj bo on, dobri pastir, are-fien bodi z vso svojo firedo na tern in oncm svetu. IZ Trsta, 24. avg. Dasi se je toliko pisalo, nit I se ne ve gotovega, ali iii kedaj pride resar v Trst. j Ko bi bila Irredenta obfiutljiva, vredno bi jo bilo kaz- | novati s tem, da bi iz cesarske bise noben ud vefi ne j doSel ua razstavo. Ali s tem bi bili kazhovani zvesti Avstrijanci in v prvi vrsti vsi Slovenci; irredentovci bi se pa veselili, ker se bojijo vsake patriotske detiiin- J stracije, fieS, s tem se jim izneverja ljudstvo. Kojstni j dan cesarjev smo tukaj z vso navduSenostjo obhajali. Na tisofie in tisofie ljudstva je Slo na predvefier po mestu, in so Se zlasti sloyenski glasi odmevali: livio cesar Franc Jdief! Zivela Avstrija 1 Samo ob sebi se nine, da irredentovci so imeli ob teh patriotskih izja- I vah druga opravila; najprej so tafias napivali komu j drngerau, ki ni dolgo, kar je ofii zatisnil; saj bralci I uganejo, koga meuim. Razstava se ob nedeljah Se j piecej obbkuje; ali za2elenega Stevila vendar ni vi- I deti. nlndipeudente* dosledno molci o razstavi, In j njegova agitacija proti razstavi je od zacetka veliko | Skodovala. On prinaSa novice v Italijo, in z molfia- | njem tudi veliko dosez\i. Irredenta na Italijanskein pa j sama deluje aa to, da bi Italijani ne d&Sli v Trst, I naSo razstavo ogledat si, in resuifino soposluSni za- [ rotam in zugaoju, se ve da radi. Avstrijski Italijani J so ueali tbocakelanl namilansko razstavo in so agi- I tovaii, da so Avstrijci laSke izdelke kupovali; avstrij- | ski judje so neprenehoma povzdigovali ital. zvezo in v soglasji milassko razstavo. Letos pa ti avstrijski veleizdajniki moK6, ko so Italijani tii. razstavi Jkrbet I obrnili I Kaj ne, to je patriotizem! Zapomnimo si taka [ pofietja. I Zadnjifi ste bili Va$ list ravno razposlali, ko je I priSla tukajSuja policija brez posebueya tcuda nadg- ber sled. Lloydova ladija „Milanoa je prinesla pred rojstuim dnem cesarjevim tudi kov&g (badl), z naslo-vom n^osebo, ki je pa priSIa prejSnje dni v zapor, Adresat pa ni postal druzega po kove*% ia tako je bil ta celt dan na krovu ladije, in ga je naposled poiicija zasledila. Dala ga je odprcti, in naSIa je v ujfin mnogo veleizdajskih poz'vov (proklamaeij), eno Drain »jevo bombo in eno petardo. Bomba je iz ieleza, z diatom dobro opletena, in ima okoli in okoli toliko luknjic, da bi se takoj prizgala, naj bi padla na JUero stian koli. Znotraj je bila napolnjena z dinanutoin in sploh takd napravljena, da bi uteguiia na stottne ijudij v hipu razmesariti in uniSiti. Petarda pa je bila prhe-jena tako, da bi za pol ure pofcila, potem ko bi se prizgala. Tudi petarda bi utegnita vsako poslopje po-Skodovati in razdejati. Bomba in petarda »te bill go-tovo namenjeni, da bi v praznik rojstnega eusarjevega dne v namen protiavstrijske demcustracije kdo v6ka-ko nesreeo provzro&iti, in neCloveSki oaklepi bi se bill izvriilt, da bi tie bila prisla poiicija po itakljucji nepopisljivi hudobiji na sled. Kovceg je piisel iz Be-netek, in vse kaz>, daje bila bomba 2. avg* delo jstih rok. Doslej so tajiii judovbko nem&ki irredeutarji, da bi bila bomba 2. avg. od irredcnte, in so hoteli svetu dokazati, ces oni atentat je brl satno zlofiiu blaznega pojedinca. Zdaj pa moiae\ in gotovo skrivSc prokli-njajo nepreviduost beneSke Irredenta, da se je dala zasaCiti, „Cittaditio" in ,Indipendente" sta dela no-tico o tern v zadnje kote svojib porocjl, in Se to sta posoela iz malopridne „Triester Zeitg.*, ki je v istein fistu imela pogum, opomtnijati obcinstvo, ees\ da ni-ma povoda, vzoemiriti se. Gospa BAdriart pa §e le dan pozneje izve\ kar je njej in se komu drugemu neprijetno. „Ind." je priuesel notico pod naslovom „storia d' un baule% kakor da bi se botel no>covati 6 kako igraeo. Mot da be res norLuje s tent, da seju najel tega, kar zove Nemec „Galgenhumor*. Pravbi ze bilo, da bi ga obCutil tudi s konecno osodo takib, ki itnajo tak humor. Naj bi tnu tekuil, ker druzega ne zaaluzl , Pozivi, ki so bili v onsm kovCegu, spodbujajo, naj bi ljudstvo posneraalo Irce in nihilibte. „Nasa Slo-ga* pa prav pravi, dapredrznost irrodentovskaje ve-liko ncpoSteneja, nego jjo&tje Juihilistov, Poslednjt uporabijajo hudnbna orozju proti doloceneiuu sistemu, proti Kuauini otK'baiu; itrodetitovci pa kar slepo vni* Lujejo in devajo v uevarnost na stotiue popoluum nc-dol&iiit Jjwdij. Taka je! Oni kovceg je bil terofen v Bcnetkab krtnarju Lloydove ladije, ze ko je imela ladija odriniti, poiicija je tudi njega zanrla. BEd.u tidi, da je on ne-do!2en, zato ker je ^e 18 let zvest sluiabnik Lloydovj „Tribttne" pa tcga sluiabnika Spongia po imcntt, iz Bovinja doma, zaznamuje kot italienissima, kije uteg-nii vedeti alt snraiti, kaj je v kovfiegu, in v obCe ob-sojuje vcs Lloydov zavod kot protiavstrijsk, ki ima uradnike italianissime in poslovni jezik same italijau-ski. 8Tribttne* se Ludi, da avstrijski Prusi vsiljujejo povsod nera§6ino, za tak va2en zavod v tern pogledn pa ne vedd. Naposled terja dunajski list, naj vlada vpelje tudi v Lloydove urade nemSki jezik in naj po-Sisti z metlo, potem ko dobiva ravuo ta savod od naSe dizave na milijoue podpore, ne ravno v srefio naSega prometa. V ponedeljek je bil uagloma in nepricakovano doSel sam Taafte v Trst. Nikdor, menda sam Depre-tis ne, ni vedel nifi o tern. Ogledal si je z namestnikom in drugimi osebami naSo razstavo in je v ogerskem oddelku zajntikoval. Ugajal tnu je tudi hrva§ki del razstave. Posebuo pa je obSudoval lego razstave in razgled s tega kraja po raorji in v iepe ktaje okoliee in pobre^ja. V razstavi mu je sku§ai bar. Depretis ceski napis prebrati; pa mu menda ni slo gladko, Taaffe pa takoj piebere in reLehumoristiLno: flSelm S' Excellenz, es geht alles, wenn man will! (Vse gre, ie le hoccmo).* Kdor zna tiuo bratt, zasledi y tern mnogo, Cesar samt nofiemo pojasniti. Ko se je po-slovil, rekel je gospodi, kimu je razstavo kazala: nNe dajte se tnottti v patriotskem delovanji; razstava je lepa, fie tudi proti njej agitujejo." Iz teh besed je posneti, da Taaffe ve, kak duh veje v Trstu, in to tudi nekaj velja. Opoludne je sprejel v avdijenci vec znatnih osebj K&ckeja je posebuo pohvalil, rekSi, da pogumen uti-goe biti mnogokdo, ali hitrosti dusue ne kaie vsak, in da je vet. Racke ravno 8 tem veco neareCo od inesta odvalil. Racke je bil tudi dalje easa v avdijenci pri Taaffeju; to bi bilovsaj na neko strau dobro. Alt bojimc se, da Taaffe ni imel pred 8eboj cloveka, ki bi mu bil Slovencev in slovanskega Jivlja na Primurakem ob tej priliki po vrednosti pov-darjal. yendar nadejati se je, da je dovolj od prej po-docen. Zalostno dovolj, ko bi ue bil, potem ko so ga na§i poslanci v drz\ zboru in listi drfavno^borske ve-iine toliko krat poduLevali in opominjali. Zveier je od§el z oagliceiu, in drugi dan opotudne je bil pri cesarji na Dunaji v SchOnbrunnu poldrugo uro v avdijenci. Mnogo se ugiblje o vsem tem: kmalu se mora pokazati, ali jo vfada krene na pravo pot. Ge nima zdaj oCij odprtih, potem bi bilo brezvspe^no vsako pojasnilo. Bog daj torej na Primorskem in s (em tudi Sluvencem boljei Politidni pregled. Cesarjev rojstni god so povsod v Avstriji lepo in sve&mo obhajali. Pa tudi.pruski inruski dvor sta ob tej prilika pokazala, da sta z Av-strijo v ozi zvezi. Za Primorce je mijvftzneja dolga avdijenca, v kateri je Taaffe cesarju o svoji poti v Trst porocal. Menijo, da pogovor s cesarjem se je sukal gotovo tudi o mozni in potrebni spremenibi v po-lititinem oziru na Primorskem. V Benetkah so neki tudi pozaprli nekoliko oseb, o katerih se sluti, da so v.zvezi s tr2. atentatom. Hrva§ki de2. ssbor se pri^ne 31. oktob. in bo razpravljal spremembo zakona o inartikuli-ranji. Minister Kallay hodi v Bosni od mesta do mcsta in trebl brezozirno gnjilav v uradnigkcm tuboru. Zasledil je mnogo goljunje med viSimi uradniki in v obce vcliko nerednosti. Vsled tega mora jo umazanci odstopiti, prav se jim godi. Ni Cudo, Le so bili potem prebivalei nejevoljnt, in da so vstaski vodiiiiri imeli poniuckov, s ka-terimi so agitovali za vstajo. Nek ogerski list hofie vedeti, kakor da bi bila vstaja v zasedenih dezclah moc dobivala od Velikosrbskega odbora v Belemgradu in od rus-kih drustev, Ogri povsod sluti jo panslavlzem, zato njih porocilom ni takoj verovati. Ogri nevsmiljeno Slovane, zlasti pa uboge Slovake zatirajo. Nuucni minister ogerski jilt obdolzujc kot npanslaviste" sumo zarad tega, ker pridejo tu in tai.t v dotiko s pcmskimi in mo- ravskimi Colli. Struna pokne tudi tu enkrat, kor potMpczljivost postane s Sasim nefilovefika. I Del Sclski svet je na Dunaji tak, kakorSnl so ! faitatitsni okrajni 5. sveti ueniSki. Nojbujfiomu pan- i geroiauu Wcitlofu je dal dez. M. svct v prctres 1 prosnjo 6eskega druStva ^Komensky," da bi so ustanovila na Dunaji 6e§ka ljuuska §ola. Tu se vidi a priori, kaj bo sloyanozerec svetoval, in potem isdimo sc kje zmcrnosti in pravicnosti! V LaSkem trgu so Nemei zopet Sfiuvali proti Slovencem; oni hofcjo v Sehanererjeveni zmislu, da se Slovenci pogerraanijo. Enaka se godi C'ehom in Poljakom v Sle-ziji; brezvspeSno prosijo za enakopravnost v Soli in uradih. V Litomiricah na Pemskem so 27 gimnazijalcev izklju&li s tanioSnje Sole, ker so nosili demonstrativno Viljemovo nKornblumeK, nemski profesorji niso v tem brez krivde. Ita-lianissimi v ju^ni Dalmaciji bi radi zdaj Hrvate pretepali, ker so ti zmagali v Spljetu. Tak6 se je zgodilo v Staremgradu. Na Kvarnerskih oto-kih se Hrvatje ne smejo pisati s svojim pravo-pisom. Takd jim v Lusinu c. kr. namestniStveni svetovalee Elluschegg zaukazuje I Huda, liuda se godi Hrvatom na dnih otokih, kakor v Istri. V Galiciji in Bukovini je povodenj veliko §kodo provzrodila. Tureija se je zavezala z dobro garaneijo odpla-cevati 802 Va iml.-frankov vojne od§kodnine Rusom. V Carigradu w se toliko fiasa zastopniki velikih drzav Evropskih posvetovali, da niso ko-ne6no nifi dosegli. Pokazaii so, da evropskega sporazumljenja ni ve6, in da velevlasti hodijo vsaka svojo pot, kakor zahtevajo interesi poje-dineev. TurSija je s atarodavnimi zvijadami de-jansko poliiiko Evrope zavlafievale, dokler ji ni spodletelo, — Francija se dr2i pri kraji, za Ita-lijo se ne zmenijo mnogo, dasi se potegaje za mednarodno varstvo sue§kega kanala; Nemdija in Avstrija nimata tolikih interesov v Egiptu, nego druge driave; Rusija pa molce opazuje in se na tihem oboro^nje. Stojiti si zdaj aktivno nasproti edino Turdija in Angltja. Tureija bi ra« da sodelovala v Egiptu za umirjenje; ali pogoji, katere Anglija stavJja, zde se ji pretrdi; Angltja pa ne eaka, in Se se §e pogaja formalno s Porto, vender ne drft krizem rok, kerve*, da Sultan ne sprejme angle§kih pogojev. Takd je pri§lo do tega, da se je Angleika oboro&ia, vo-jake svoje iz En ope in vzhodne Indije za po-trefco zdruJila In ^ njiw Egipet i» suesld^a- nal oklenila. Zafiela je Anglija na svojo roko boj z Arabijem Paso, potem ko je sneSki kanai obsedla in stavila v bra mbo pred Egipcani. Ladije angleske izkrcavajo na tisoce vojakov na egiptovski zemlji, in vojskodovodja trdne ko2e *W o 1 s e 1 e y 2e delnje po vojnih nadrtih, da bi Arabija kmalu uniSil. 2e je pri§lo do ve6 majnih prask in bojev, v katerih se Egip6ani imeli vselej zgubo, in se mora Arabi vedno bolj umikati. Vsa inesta ob Nilovem Deltu zaseda~ Wolseley in ima namen naravnost tirati jo proti Kajiru. — Evropske velevlasti ne protestujeje, ker jim je Anglija dala besedo, da no6e druzega, kakor mir storiti. Ali Rusija ni pozabila, kak6 je po-kojni Beaconsfield sramotno kratil pridobitvo ru-ske v turSki vojski, in ista Rusijo se hofie maSCe-vati v Aziji nad AnglezJ, ko bi hoteli zdaj vec* imeti, nego se zdi ruskim interesom varno. Tako je zdaj polozje v Egiptu in v Evropi. Vsled izgub in neugodnih bojev, zarad katerih se mora Arabi v notranjo zemljo pomikati, so mohomedanci ob afriikera in sirskom pobre-/,)[ zeld razka^eni nad kristijani, in Arabi jih v resnici za boj navduSuje, cc§, da gro za vero, Beyruth, Tripolis, Benghazi in drugi kraji so inesta, kjer se mohomedani zdrui^ujejo v namen, da bi kristjane morili in mesarili, kakor pred tedni v Aleksandriji, Iz Garigrada pa mohomedane podpihujejo in Scuvajo, dasi Evropa Porto opominja, naj stra§»ie naklcpe zabranjuje. To so pa slepi opo-mini nasproti fanatizmu in zvijaci turike diplo-macije. 0 ladiji „Lelgh Smith", kije Wla Sla proti severnemu tefiaju, so raenlli^ da se je unesreeJla na morji med ledenimi plazi; to menenjo je bilo tudi pravo, samo da 25 mdL so zdaj rdili na „Novi zemlji". Ladijo jim je bil led zdrobii 22. jul, 1881; mozaki so pa prezimili v kamnenih kaj^icah v „Franc Jozcfovi de^eli." Domade stvari. Pre<5astitemu gospodu Mateju Pircu, vi-kariju stolne cerkve v Gorici. Dne 19. t. m. ste do-cakali petdesetletnico svoje prve nove tnase; in v tej prigodbi je vzrokov dovojj za veselje VaSe, pa tudi nase. Srdno se z Vami radujemo in Vam vse dobvo voSCimo: naj Vas Bog §e mnogo let ohrani slovens-kemu narodu v prid, na iegar polje ste mnogo delal-cev privabili in jih svojim zgledom budili k neutrud-liivi marljivostil Bog Vas 2ivil Delaiec. Veteranska slavnost v Tolminu v praznik rojstnega dne cesarja in cesarjevica je bila v nedeljt velikanska. SeSlo se je bilo okoli deset tisoC ljudstva od blizu in daled iz vseh krajev in kotov gornje soske doline. Trg tolminski z olepSavanjcm in okolica s kresovi sta pa tudi vse storila, da bi pri-merno slovesnost vzvisala. Ko se je nnzdravljalo cesarju in udom cesarske rodovine, vzkipelo je nav-duSenje prek in prek v tak* meri, kakor se redko nahaja. , A Na telegrafska voSCila in pozdrave od stram vet. drustva dofili so ti le telegr. odgovort visokih in naj-viSih oseb Se isti vecer: Njegovo Velicanstvo cesar so vzeli z dauasnjim telegramom najmalostljiveje na znanje sporodena voSfii-la in lojalne izjave, ob praznovanji Njegovega rojstnega dne, izralene od II, primorskega veteranskega drustva in drugsh udele^encev, in odpoSiljajo za to natriotsko manifestacijo vsem Svojo zahvalo, * MONDEL \f. Feldzeugmeister. Nje Veli&wstvo cesarica in kraljica so blagovo-lili z zahvalo na znanje vzeti patriotsko Szjavo II. primorskega vojaSkega veteranskega druStva za Go-riSko in GnuMSko. BOMB I r.' Veliki dvorni mojster. Njih cc. Visokostt so pozdrav z ginjenim sreem spreJele' BOMBBLLES 1. r. . Nj. c. Visokost mi naroCuje, veterancem GoriS-kim in GradiSfiauskim najlepSo zahvalo izrefii za patriotsko izjavo, in prosim gospoda predsednika to primerno priobeiti. . ft. PIBBt" L ft G. D. C. Prelepo zahvalo za VaS prijazni spomin in pre-srena vosCila, da bi vrlemu veteranskemu drustvu do-bro Slo tudi nadalje, &. Pt»li& h r. Ljubeznjivi odgovori od visoke cesarske rodovine f bili so z iiajvefiim navduSenjcm vsega ljudstva sprejcti; vsklici vdanosti niso hoteli nehati, tolikc veselje je vdeJeience uavdalo in pretresalo. V obfie obbajali so v soboto in nedeljo na Tol-minskem patriotski praznik takd, da ga priStevajo med unjIepSe spouiine in dogodke oni, ki so v svojem Sivljenji veliko videli in sliSali. *) G. Aleksij Eafael dr. Boj'a je od§el 19. t. m. z dru2ino na "poletui hiad, od koder pa ae vine n2e 17. septembra. Pespolk; it. 49 „bar. Hess*, ki Je bit closl^j ranogo let ? pruiziji v Gorici, odide 15. sept, na novi odloieni rau kraj, v Tulln, mesto blizu Dunaja; ? Gorico pa pfide iz Tullna peSpoIk „ Nadvojvoda Leopold.* Draiba pri c. kr. goriSki okroiui sodoiji bo 28. ang. in aicer hi§e N, 82 V. M. G. in zdrnieaega *emlji&a N. 4 V, P. ki s© oahaja v Gorici na tria* aki cesti N. 19 orijentacije. V Trst dne 10. septembra, k slovesnosti slo-veiiakega naroda pojde tudi deputacija „Slovenskega jeza.* Dr. Karol Bleiweis — TrsteniSki je bi! 22. t. n. s 73 od 74 oddanih glasov izvoljen za delel-nega poslanca na Kmnjskem. En glas je bil pov,nc-yraittis'Jeuosti* zavrien. .Nov.* piistavljaljo; ,Cesti-tamo viliin narodnim volilcem; izvoljencu pa iz vsega area selimo, da bi bil ves sin svojega uCeta, in da ga nwi Bog tudi toliko let ohrani, kakor pokojnega nalega vodjo.* &olsko leto priprnvljavnice za Sreduje Sole na Prose ku se prifiue 16., vpisavanje u&ncev pa 15. sept Vec o tem prih. Iz Vipave nam poro&sjo: Na raali Smnrin, dne 9. septembra t. 1. bode v Vipavt popoldan v pi id „Narodnega doiua" v Ljnbljani velika narodua siav-noat. Pi iprave se delajo za ta dan velikaaske, in so-delovala bede tudi zoana izvrstoa vojaSka godba iz Ljubljane. — Na fcelu odbora trideseterih rodoljubov stoji g. Karol Dolenc, zupau Vipavski, oni moz, o katerem se ve, da iesar se on loti, tudi izvrstuo na-pravi. Natau&ii program drugi pot. Na inanje! Ko smo 26. jun. t. 1... oprti na lepo, vsestransko zaupanje stopilt raej svet, hoteli smo prvo nalogo svojega prograina izvr&ti z dobrodelno loterijo v prid aNaroduemn domu" pri naroduej notranjs-kej slavoosti v Postojnt v dan 3. sept. t. 1. — Za loterijo in za slavnost preskrbeli smo za casa zeld previdno vse potrebne reel I — Visoka financna oblast odbila |e nam prvo proSnjo za loterijo brez motiva-cije, druge uujne nam pa do danes ni rcSila. Rar je loterija podlaga naSej slavnosti, in ker glede na ••*-men in vaznoat obeh in z ozirom na dragi kratkt t/-s ne smemo dalje lakati, skleuili smo preloZiti skupno slavnost z ioterijo v leto 1883, ter temu pridruLitt cesarski praznik 600 letnega zjedmjeaja slovenske Krajine z lj u bijeno Habsbu r Sko bi So ! Mej tem ostaoeta na§a zbora pri zivljenji : bvojo skrb in moCi obroitt hoLemo bralnim druStvoro za pri-prosto Jjudstvo in materijaluej blagosti milega nam naroda i—Vsacemu p.n. rodoljubu, narodnemn druSt-vu, posebe pa 130 udoin sirSega odbora in slov. Cas-nikom za najmaujso prijaznost iskreuo zabvalo, prosed vse i v prihodnje njihove domoljobne podpore! — Nasprotnikom siovenskega dela in naSega prero-jeuja pa ter „kIevetaikouitt sloveuske uatodue samo-Btojoosti in zavdsti odloceu: e pur si inuove! Zivcla napredna Notraujska! Zivela boljSa vse-slovenska bodocnostl V Postojini, v dan 28. avgnsta 1882. „Ozji odbor Jiotraujskih rodoljubov", Zaiivala. Bodi mi po tej poti dovoljeno, pre-sr5no zabvalo izreCi g. Radivoju Pozniku, c. kr. inzenirju, ki mejev daljaviod domovine dolgo in obilo podpiral s slovensklmi casopisi in drugim slov. beriloin. Skoda, da mora slov. domovina takega rodoljuba pogreSati. V Kremsu, 21. avgnsta 1882. Matija Jak§a, kaucelist. Javna zaiivala. Od leta 1860 aem po nesreii silno trpel zarad bozjasfci. Bolezen tameje nadlegovala, kersem bil padei s hiSuega, tretjega nadstropja. S prva so se napad ponavljal! samo po dvakrat v letu, potem pa od leta 1874 prav hudo po vsak teden. Padal sem brez zavesti, Skodoval sem si jezik in peniti se mi je *) Bolj na'anCen popfs prinesemo pr h, ker nimamo da* nes prostora ved in ker so bilineki dopianiki prorei aflisnilt in moi beseda! Ur. zacelo s krvjo v ustih, tak6 da sem bil zares prav po-bit clovek. Vsi pomoCki, katere sm« star§i m jaz porabili, niso nic" zdali. Potera pa sem izvedel leta 1879 naslov gospoda dr. Stlvija Boas-a od bolnika Hochmauua iz Kailsbnrga (? SedmograSkem), ki, kakor so mi pove dali, je bil ozdravljeu od bo2jasti po gospodn dr. Boas-u. Vsled tega seal projil pismeuo gospoda dr. liuas-a, da bi me za&i zdravit' po svoji fiudoviti nie-todi. Hvala Bogu, toje bila mtjveca sreca, ktere sem mogei biti dele^eu; kajti zdaj vzivam zopet zdravo zivljenje. Eoo leto je ier odkar ma bozja&t ni napadala, tutim se v wbee kot prerojenega na vsnko stran, kot uajzdravoji clovek. U bvaleznosti potoval lem ta inesec k gusp.idw dr. Bo;i6-u iu sem nm izka/al osebno &vojo h. te^uuit. Naj se pac obrntjo vsi, kt trj«e zarad krfia ali nervoz-nosti, v boijem imeiiu z a up no do g. dr. Bi>us-a. J osip Gaspai, zasibuik. Johip yaspat Kronsiadt Da je gospod Josip Gaspar to izjavo tukaj sto-riS nraduo in lastuoioCno podpisal, se potrjuje. Kroastadt, 31. oktobra 1881 Za nieitno glavarstvo Aleksander Szaboz, _____________polici'skt komisar. P e c a t mestnega glavarslva Kronsta ^si>^akfSbtt^b *ex> js> se ponuja tako <«.obra prilika; (In t za polovico cene kupiti. o <>obra prilik«; «1« »e more izvrstna ura ,'iie kupiti. Po vsej Evropi nastale politico razmora se fudf §vieo niso ognile i zato »e jo ninogo dolalcev izselilo, v«led Lesnr se vu»ijo tudi fabriko. Tako je i prva naj« znatneniteja uramica, kat«ro mi zaHtopamo, zdaj zaprta 1 nam poverjena razprodaja njenih izdolkov. Tako ime-novane Waschington iepne ure so najboljie ure na sve-tu, izvenredno krasno vrezljane i vezene i po nmerikan. skem «e»tavu napravljene. Vse uro so na uekundo repasirane i mi dajtmo poroitvo za v-ako uro na 5 let. Za dokaz gotovega porostva i ttroge solldnoiti %t • Urn javno obvezujemo, da hocemo vsako uro, ki ni po* volji, nazal vzeti i zamenjati I00O lepnih remontoir ur, navijajo bo brez kljufia, s stalnim zaklopcem, izvemodno to6no na sekundo ro-gulirane, razen tega po novem nafiinu elektrogalvaniSki pozlaCone, z verizieo, niedaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnlh ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim knzalom, za Hukunde, krhtalnim plosnatim Hteklom, poprej gld. 21, zdaj ena lo gld. 7.25, vae na Bokundo ropaHirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in firebronikla, kristalnim ploSnatim steklom na 8 rubinih, najnatanjgnige repasirane, z verizieo, mcdaljonom i 2a-metnim etuijem, poprej gld. IS, zdaj ena le gld. 6.60 1000 ur na kotvo, iz uistegn la lotnegn srobra po c. k. puncovnom urodu prcglodano, na l»r» rubinih, razen tega eloktricno pozlacono, nnjnatanj^niSo regull* ran(i. To uro ho popi'ej Btulu 2H ght, zduj \n\ atojo le gld. 18.40 1000 Washington remontoir iepnlh ur iz pravega 13 I. teSkega srebra, po c. k. puncovnem urodu pregle-dane. Poroitvo Re daju, da ho nnjtoCiiiSe na sekundo re* paairane, notranja sestava jo iz nikla i ten ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. US, zdaj pa no dobiva za novorjotno ceno 10 gld. Razen to* ga se dobiva z uro vrod zastonj veriiica, medaljon, etui iz 2ameta i kljuC. 1000 pravih zlatih ur za gospe, na 16 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospo, prej lOO gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlcpsim emajliranim okvirom in bitnim kladivotn, poprej 6 gld. 75 kr. 650 ur budilnlc z udarcem, ki prav dobro tolce, najnatanji-niye regulirane, tudi pripravne za mizne pi-aace; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur Z nihalom v najlepSe izdelani visoki go-tiski otnarici, navijajo se vtacih 3 dni, najtocnige na cas regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura So po 10 Ietih dojno vrednost, ne iraela bi bo v nobeni hisi pogre&tti, po3ebno ker je taka res kra-sota 3obi, Take ure ao poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjerano le 15 gld. 75 kr. Kadar se narocujejo ure z nihalom, treba je pri-loiiti zagotovscino. Napis: Eazprodaja ur urarnice 1*11. Fromma linoaj^ Rothcnthurmstrasse it, 9, partere Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priproSto in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoe in ni treba mnogih besedt, da se dokaie njihova Cudo-vita moc. 60 ae le rabijo nekoliko dni, olajiajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratniSe zelodcne bole9ti. Prav izvrstno v-strezojo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na Vra-nici, proti firevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meae^nih nadleznostih, zoper beli tok, boJjast, zoper sreopok ter iSistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omeajenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vaeh glavnih lekamieah na svetu; za naroSbe in po§ilj|atvo pa edino v lekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekami C. Zanetti in Q. B. Rovis. in v lekarni AUa Madonna v Korminu. Ena ¦teklenica stane 30 novoev.