i ET O H. - Štev. 43 KOPER, 26. oktobra 1951 Cena 5 din Partija, ki je tesno povezana z ljudstvom, je vodilna sila v borbi za socialistično bodočnost Z II. OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE V IZOLI k Združenih narodov Naia Partija in Fronta naj bosta šenadaljeprimerpovezanosfizljudstvom, »Mi, člani Združenih narodov, smo odločeni, da rešimo bodoča pokole-nja grozot vojne, ki je že dvakrat v razdobju življenja naše generacije povzročila človeštvu nepopisne muke. Odločeni smo, da ponovno potrdimo vero v osnovne pravice, v dostojanstvo in pomen človekove o-sebnosti, v enakopravnost moža in žene ter velikih in malih narodov. Odločeni smo, da vzpostavimo pogoje, v katerih bo mogoče ohraniti spoštovanje obvez, ki izhajajo iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava. Odločeni smo podpirati socialni napredek in delati za izboljšanje življenjskih pogojev v vedno večji svobodi.« Tako se začenja Listina, združenih narodov, ki so jo sprejeli zastopniki 50 držav 2(1. junija 1945 v San Frančišku in ki je stopila v veljavo na dan 24. oktobra 1945, katerega sedaj vsako leto praznujemo kot 'dan Združenih narodov. Med zadnjo vojno se je v zavezniškem taboru porodila ideja, da bi ustanovili organizacijo, ki bi bila sposobna v bodoče preprečiti vsako vojno. Tako je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, v kateri je sedaj včlanjenih 57 držav, ki predstavljajo ogromno večino človeštva, okoli eno milijardo 800 milijonov ljudi. Organizacija združenih narodov temelji v prvi vrsti na čelu, da so vse države suverene in enakopravne. Vsi člani so se obvezali, da ne -bodo v svojih mednarodnih odnosih uporabljali niti groženj, niti sile proti ozemeljski nedotaknjenosti ali politični neoidvisnosti katerekoli države in da bodo dali Organizaciji združenih narodov vsako pomoč v skladu z ustanovno listino. Pomen Organizacije združenih narodov je naraščal iz leta v leto. Uspela je preprečiti marsikateri spopad, predvsem v sporu za kneževino Kašmir med Indijo in Pakistanom ter v palestinski vojni. Do sedaj pa je največjega pomena njen odločni nastop v primeru korejskega napada, ki je dal primerno lekcijo napadalcem ter preprečil druge podobne agresivne načrte sovjetskega bloka. Zvestoba načelom Listine Združenih narodov je osnovni princip jugoslovanske zunanje politike. Njeni nastopi v raznih organih Združenih narodov v obrambo miru. za enakopravnost držav, za gospodarsko pomoč zaostalim narodom m še mnogi drugi za resnično izvajanje načet Listine Združenih narodov so ji prinesli priznanje, ki ji gre kot pobornici za pravice Rialih držav in za prave socialistične odnose med narodi. Maršal Tito. je lani ob priliki praznika Združenih narodov napisal: »Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije bo tudi v bodoče zastavila vse sile za ohranitev miru s tem, da bo. ob vsaki priliki delala za' ojačitev Združenih narodov, ker smatra, daje mogoče samo s pomočjo te organizacije rešiti mir in ojačati sodelovanje mhu narodi sveta.« * Skoraj vsak dan čitamo o zasedanju tega ali onega organa Organizacije združenih narodov. Sii sa javnost pa vkljub temu m dovolj poučena, kateri so ti organi in kakšne funkcije imajo. Glavni organ Združenih narodov je Generalna skupščina, ki se sestane enkrat, na leto. Prihodnji sestanek Generalne skupščine bo lotos novembra v Parizu. "Generalna skupščina je pooblaščena da razpravlja o vseli nveu-metih, ki jih vsebuje Ustanovna, listina Združenih narodov. Ker una pravico, da razpravlja o oelu m funkcijah ostalih organov Organi-zaci je združenih narodov^ ji daje to dejstvo centralni položaj v organizaciji. Vsi organi Združenih narodov morajo vsako leto izdelali posebno poročilo za Generalno skupščino, ki'je dolžna ta poročila pre- gledati. . ,. Vsaka država članica ima na Generalni skupščini en glas, lahko na pošlje do pet predstavnikov na zasedanje Skupščine. Generalna skup ščina voli šest nest alma elanov Varnostnega sveta in vse elane Varuškeaa sveta. Generalna -sn P ščina in Varnostni svet volita soa-nike za Mednarodno sodišče. Na priporočilo Varnostnega sveta spve-jema Generalna skupščina nove člane v Organizacijo Združenih narodov in imenuje generalnega sekretarja. Sedaj je generalni sekre-far že od februarja 1946 Trygve Lie, bivši norveški zunanji mini- StFoleg Generalne skupščine je najvažnejši organ .Organizacij zdru-Ženih narodov Varnost« nostni svet ima glavno odgovornost za ohranitev mednarodnega m ru m varnosti. Sestavlja ga H Pet članov je stalnih; to- so ‘j* ojja. Kitajska, Sovjetska zveza,. -lika' Britanija in Združene države Amerike. Sest nestalnih članov pa voli Generalna skupščina za ciotto dveh let. Clan Varnostnega svem je od lanskega leta za dobo dveh let tudi Jugoslavija. Sklepi, ki se ne tičejo postopka, temveč vsebine nekega .spora, morajo biti sprejeti s sedemčlansko večino. Za nje mora glasovati pet stalnih članov Varnostnega sveta. *To se imenuje »plavilo o soglasnosti velikih sil«, večkrat pa ga imenujejo tudi »pravica sveta«. Vsi člani Organizacije združenih narodov so dolžni, da stavijo na razpolago Varnostnemu svetu oborožene sile in ostalo pomoč, ki je potrebna za ohranitev mednarodnega miru in varnosti m to na njegov poziv ter v skladu s poscD-nimi /sporazumi. Poleg Varnostnega sveta je naj-yainejii organ Gospodarski in So- esed staršem primer d3©i®wBiili ljudi in ujih®wiii iut®res®wP wes'® v svobodo in neodvisnost naš© socialistične domovine Preteklo Isofooto popoldne je z zastavami okrašeno mesto ' Izola sprejelo 280 delegatene — članov Par ti-je, ki so ob navzočnosti člana CK KPS tov. Franca Perovška, sekretarja okrožnega komiteja Partije za naše okrožje Julija Beltrama, predstavnikov JA podpolkovnika Josipa Gumbarja, Bajiča ter m)d 100 ostalih gostov iz številnih delovnih kolektivov, kmečkih delovnih zadrug in vasi, zasedali na svoji II. redni partijski konferenci. V izčrpnem politično gospodarskem poročilu okrajnega sekretarje tov. Franca Čehovina, kakor tudi organizacijskem poročilu tov. Rada Pišota-Sokola, iz katerih prinašamo izvlečke, so v glavnih obrisih začrtane naloge partijskih organizacij za nadaljnjo demokratizacijo javnega življenja, povezanost Partije z množico in reševanje vsakdanjih gospodarskih in političnih vprašanj v naši borbi za socializem. Poročiloma je sledila živahna diskusija. Prvi se je oglasil delegat iz Bertokov tov. Brajnik, ki je lepo povedal, kako se je naše ljudstvo strnjeno v Osvobodilni fronti pod vodstvom Partije borilo za izgon okupatorjev in -dokončno zmago. Dejal je, da ne bomo niko-li dovolili, da bi kdor koli izigraval naše pridobitve in trgoval z našim o-zemljem. 'Z narodi Jugoslavije smo v bortoi zmagali, z njimi hočemo tudi graditi socializem, pa naj italijanski šovinisti in iredentisti z De Gašperjem na čelu ter komin,formi-sti kričijo na vse grlo, da hočejo to in ono. Za njim so še diskutirali številni delegati o raznih vprašanjih, ki zadevajo njih partijske organizacije. Med drugimi tov. Ernesta Belič o pomoči Partije organizaciji žena, Viktor Bändel o problemih tovarne pohištva »STIL«, ki je dejal, da so delavci v tem kolektivu, odkar so v veljavi novi gospodarski ukrepi, veliko več zainteresirani za dvig proizvodnje in boljše .kakovosti izdelkov kakor prej. V tem času se je v tovarni pohištva »STIL« povečala proizvodnja ža okoli 20%. Prav tako ne zaostaja niti kakovost proizvodov. Kot delegat konference je govoril v diskusiji tudi tov. Julij Beltram, ki jo naprej pozdravil v imenu o-krožnega komiteja Partije. Govoril je o nekaterih gospodarskih vprašanjih, o katerih marsikje razpravljajo. Zato je hotel s tem konkretno odgovoriti na ta vprašanja. Se prej pa je dodal, da ni čudno, če se o teh vprašanjih razvija diskusija, kajti nove gospodarske mere nas silijo, da mislimo z lastno glavo, to se pravi: gospodarstvo podjetij je odvisno od tistih, ki jih' vodijo. Delavskim svetom in upravnim odborom podjetij in marsikomu še niso jasne te stvari. Od njih je treba zahtevati znanja, požrtvovalnosti in žilavost. Ko je govoril še o drugih važnih gospodarskih vprašanjih, se je tov. Beltram -dotaknil vprašanja davkov, pri čemer davčne komisije pri KLO veliko grešijo. Podčrtal je, da davki niso visoki, saj znašajo le 9% narodnega dohodka in da davčne komisije naj to upoštevajo kot kriterij za svoje delo. Tudi Partija naj pri tem pomaga. Ob zaključku je še tov. Beltram objasnil razmerje cen kmetijskih pridelkov. Primerjal je ceno mleka in kruha ter dejal, da še nikoli ni kmet kupil z enim litrom mleka en kg kruha. Zdaj pa je pri nas tako. K temu je dodal, da je treba vzkla-diti cene industrijskih in kmetijskih pridelkov. Glede izvajanja odlokov skupščine je tov. Beltram dejal, da bi morale za to skrbeti predvsem sindikalne organizacije. Objasnjevati je treba delavcem -odloke in jih strogo izvajati. Tu pa tam bo izvršilni odbor dodal podrobnosti tem odlokom, tako da bodo vsakomur razumljivi. Tako bo natančneje določal odlok o plačah delavcev in uslužbencev, kdo je upravičen prejemati 70% plače, če ga podjetje ali u- Izjave maršala Tita «Borbi» ob obletnici Združenih narodov , Uredništvo »Borbe« je maršala Tita zaprosilo, naj mu da izjavo v zvezi z dnem Združenih narodov. Maršal Tifo je dal »Borbi« naslednjo izjavo: »Letošnja proslava dneva Združenih narodov pada v čas, ko se poleg cialni svet, ki ima nalogo da deluje na zboljšanju splošnih življenjskih pogojev na svetu, dočim Varuški svet nadzoruje upravljanje nesamostojnih ozemelj. Glavni sodni organ Združenih narodov je Mednarodno sodišče v Haagu. Sesti glavni organ Združenih narodov pa je Sekretariat, Sekretariat o-pravlja razne administrativne funkcije Združenih narodov. .* Vse miroljubno človeštvo gleda z zaupanjem na Organizacijo združenih narodov in je prepričano, da bo znala preprečiti vojno, ki bi pri. današnjem razvoju moderne tehnike pomenila konec civilizacije. Organizacija združenih narodov je steber miru, katerega ne bo mogla omajati sovjetska propagandna kampanja, ki skuša to ’ mednarodno u-sianovij omalovaževati z namenom. <3a prikrije svojo napadalno politiko. Organizacija združenih narodov nudi danes človeštvu jamstvo, da sovjetski 'agresivni načrti ne morejo uspeti, obenem pa odločno utira pot novemu razdobju v življenju narodov, ko bo dokončno izključena .vojna kot način reševanja mednarodnih sporov in ko bodo prevladala nova načela mirnega in kulturnega sožitja med narodi. že obstoječih nerešenih mednarodnih vprašanj pojavljajo vedno nova in nova nerešena vprašanja, bi še bolj slabšajo že tako težki mednarodni položaj. Vse to kaže, da dosedanji napori OZN niso mogli odstraniti glavnih vzrokov mednarodne napetosti in uresničiti ono vsestransko ter iskreno sodelovanje v svetu, ki je kot cilj te organizacije zapisano v Listini. Moje globoko prepričanje je, da dosedanji uspehi OZN ne bi smeli biti vzrok,- da se oslabi zaupanje v to mednarodno organizacijo, kajti ko bi se to res zgodilo, bi bil ogrožen že san» obstoj OZN, kar bi moglo imeti katastrofalne posledice za človeštvo. Prejšnje leto sem rekel, da lahko samo polno in enakopravno sodelovanje vseh članov ZN v vseh vprašanjih okrepi to organizacijo in jo naredi sposobno za izvrševanje njenega poslanstva. Mislim, da to velja še bolj danes, ko se v vrsto osovnib mednarodnih vprašanj vse bolj postavlja vprašanje nacionalnega razvoja vrste narodov, ki v nedavni preteklosti niso uživali popolne neodvisnosti. To vprašanje z vso resnostjo postavlja pred Združene narode organizacija širokega mednarodnega sodelovanja za uresničenje teženj teh narodov in dajanje gospodarske in tehnične pomoči nezadostno razvitim deželam sploh. Na tem polju, kakor tudi pri uresničevanju načel listine OZN sploh, v prvi vrsti pa pri vseh naporih mednarodnega sodelovanja bo vlada FLRJ kot doslej najaktivneje sodelovala,« je zaključil maršal Tito. stanova odpusti z dela. Dotaknil se je še vprašanja zadružništva in po-udari]i da se moti, kdor misli, da bo z novimi gospodarskimi ukrepi zadružništvo propadalo. Nasprotno se mora še utrjevati in krepiti. Ljudska oblast bo z investicijami pomagala zadrugam, ki nameravajo obdelati velike dosedaj še neobdelane površine in velike komplekse. Te kredite bodo zadruge dobivale potem, ko bo delo narejeno ali pa PQ-stopoma za vsak obdelan hektar. Nekaj besed je še posvetil političnim vprašanjem glede Trsta. -Med diskusijo, ki je. bila skoraj ves dopoldan v nedeljo in ki se je nadaljevala v pozni popoldan, so prišle razne deiègacije pozdravit konferenco. Tako sp želele konferenci veliko uspehov delegacija E-nolente bolničarske šole v Izoli, de-, legaci ja izolanskih iovarn za konzerviranje rib in dve pionirski delegaciji ter druge. V nadaljevanju diskusije po pre-čitanju predloga volivne komisije za nov okrajni komite Partije . je tov. Aldo Petronio govoril o delu in težavah sečoveljskih rudarjev pri obnavljanju rudnika. Tov. Stane pa o rovarjenju sovražnih elementov proti ljudski oblasti pri nas in o neupoštevanju odlokov - ljudske oblasti predvsem tistih ljudi, ki. čeprav so državljani našega okrožja, prosačijo oblasti v coni A, naj jim .izdajo osebne izkaznice s tamkajšnjim državljanstvom. Dejal je, da mora Partija zasledovati take elemente. Preden’ je konferenca zaključila dopoldanska dela je še diskutirala tov. Siva Beltram o vprai-mi i idi1-oljiške vzgoje fenov Partije. Temu vpnst r:ju, ie podčrta’.) tpv. Živa, ’«v- ir o* a a v b-.d .če posveč i i Partija vèc skrbi - Tak -i po k.'silu so o» delegati ponovno zbrali v lepo '.kvašeni dvorani ovarne Arrigoni in nadaljevali s konferenco. O vlogi in delu sindikatov v naših današnjih pogojih je razpravljal tov. Vittorio Tinelli, o nekaterih vprašanjih Zadružništva tov. Kastelic in o delu in pomanjkljivostih frontnih organiza-; cij pa ov, Egidij Novel. Po volitvah v nov komite in izvolitvi komisije za sestavo končne resolucije je med navdušenim ploskanjem in vzkliki Titu in Partiji stopil pred mikrofon tov. France Perovšek. Ko je v imenu CK KPS prinesel borbene pozdrave konferenci,' sé je dotaknil nekaterih političnih" aktualnostih o problemu, STO in potovanja De Gasperija v Ameriko. Dejal je, da naši ljudje morajo vedeti, 'da je De Gasperi šel v Ameriko »žicat« Trst zase in za Vatikan, da bi .utešil svoje imperialistične apetite. Uspel pa ni zaradi tega, ker ni mogel, ker je Jugoslavija v času NOB do danes prodirala naprej samo z resnico. Ta teritorij, je rekel Perovšek, spada k Jugoslaviji in to prvič etnično, dru-' gič ker je Jugoslavija socialistična in ker je ljudstvo tega teritorija ramo ob rami z jugoslovanskimi narodi krvavelo za osvoboditev. Potem je tov. Perovšek objasnil, čemu ima Jugoslavija na zapadu simpatije. Mi imamo povsod po svetu, svoje pristaše najpredka, socializma iri miru. Pristaši socializma v svetu bijejo boj in celo življenje žrtvujejo za stvar socializma. De Gasperi si je svest neuspehov svojega potovanja. Zavrtel je kolo in pognal svoj propagandni aparat v nadaljnje blatenje in -klevetanje socialistične Jugoslavije. Procesi proti garibaldincem pa potrjujejo podlost njegove politike za razpihovanje šovinistične mržnje med tu živečimi narodi. Tri stranska izjava je razpadla, zakaj je jasno vsemu svetu, da brez Jugoslavije ne morejo sklepati pogodbe o Trstu. Resnica o Tržaškem ozemlju je samo ena, da do tega ima največjo pravico Jugoslavija, ki bo storila vse za -njegovo rešitev. Zato moramo ceniti napore Jugoslavije. Kdor misli, dg se naše ljudstvo da prevariti, se zelo moti. Našim ljudem je treba povedati, da je Jugoslavija zainteresirana na Trstu. Te naše zahteve morajo postati življenjske. Tov. Perovšek je nato govoril o situaciji v našem okrožju in objasnil nekatera gospodarska in politična vprašanja, ki postavljajo partijskim organizacijam nove naloge. za njihovo uspešno reševanje. Po diskusiji tov. Perovška je še govoril tov. Korenika o potrebi a-rondacije zemlje in demokratičnosti v kmečkih delovnih zadrugah. O širši pomoči. Partije invalidski organizaciji pa je govoril predstavnik invalidov. Kmalu nato je komisija za sestavo resolucije prečitala sklepno resolucijo, volivna komisija Danes só pri nas prav- redke družine, ki nimajo pri hiši študenta— gimnazijca, vedno več je tudi takih, ki imajo sina ali hčer na srednjih strokovnih šolah v Kopru, ‘Piranu, Portorožu in tudi na višjih šolah v Ljubljani in drugod. To je: eden izmed sadov borbe za narodno svobodo in gospodarsko osamosvojitev, eden izmed pogojev za nadaljnji socialistični razvoj. Na prste bi lahko preštel ljudi slovenske narodnosti iz vseh krajev današnjega koprskega okraja, ki so do . osvoboditve dosegli izobrazbo dovršene srednje šole, toliko manj pa jih je prišlo do univerze. Mnogo ljudi pa je ostalo brez najosnovnejše izobrazbe in so še danes kot nepismeni priče preteklega zatiranja in izkoriščanja. Izobrazba slovenske mladine je bila nevarna fašistom in veleposestnikom ,zato so jo ovirali na vse načine: z ukinitvijo slovenskih šol, z visokimi taksami na srednjih In visokih šolah itd.'— sicer jih tudi to ni rešilo pred poginom. Tako stanje je premagano in za vselej uničeno. Odslej bodo vsi o-troci —- razen tistih, ki ne bodo hoteli ali ne bodo uspeli — dosegli izobrazbo nižje gimnazije. In to brez Now okPBjBM komito KP Čehovin Franc, Pišot Rado - Sokol, Dolenc Edvard, Beltram živa, Petronio Alido, Ulčnik Stanko, Furlani Stanko, Barassi Romano, Knez Ivan, Apollonio Giacomo, Kovač Stane, Prijon Karel, Merljak Savo, Turk Viljem, Korenika Anton, Janež Lucjan, Giurgevic Livio, Vižintin Alfonz, Fusilli Leone, Gobbo Nej-ino, Tomasin Plinio, Vehar Katarina - Jura, Bertok Zvezda. Vascotto Liliana, Jakomin Valerij, Bržan Rafael, Kocjančič Edvin, Zonta Romano, Ko-slovič Celestin, Tinelli Vittorio, Cink Stojan, Pohar Damjan, Novel Egidij, Božič Renato, Muženič Jordan, Petrič Vladimir, Fonda Angelo, Sabadin Viktor, Pišot Rado, Benussi Emilia, Šajn Jože. REVIZIJSKA KOMISIJA Jakomin Valerij, Komel Milan, Čebrom Srečko, Božič Viola, Pečarič Avgust. pa povedala rezultate volitev v nov komite, ki se je potem zbral na odru m v imenu katerega se je tov. Čehovin zahvalil delegatom z;j izkazano z?,>f.nje. Nato sta bili prečitani pozdravni brzojavki tov. Titu in CK KPJ ter CK KPS, nakar je konferenca s petjem »Internacionale« končala z delom. Zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu V torek se je začelo b Zagrebu zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje. Zborovanju prisostvuje 170 delegatov iz raznih držav. Med delegati je tudi žena pokojnega predsednika ZDA Eleonora Roosevelt. V sredo je zborovanju predložil Josip Vidmar v imenu jugoslovanske delegacije osnovna načela rhiru in mednarodnega sodelovanja. Zborovanje bo trajalo do 28. oktobra. Zaradi izredne pomembnosti tega zborovanja bomo o njem obširneje poročali v prihodnji številki. občutnih žrtev za družino. In gimnazija jih ne bo odtujila družini in delu, ne bo napravila iz njih domišljavih gospodičev, ki bi se sramovali svoje skromne domačije na vasi — saj . so nove gimnazije (letos jih imenujejo še osemletke) sredi naših vasi in naš študent ni odtrgan od doma, vrača se vsak dan, prinaša knjige, pripoveduje, o svetu, o »starih časih«, kar so nekoč znali kvečjemu stari ljudje, ki so bili po svetu za kruhom ali kot vojni ujetniki, Tisti, ki bodo imeli posebno veselje do nadaljnjega šolanja, bodo nadaljevali — odprte so jim vse šole in vsi poklici, ostali pa. se bodo vrnili domov in bodo pridobljeno znanje s pridom uporabljali pri vsakdanjem delu. Vendar nekateri starši še ne razumejo in ne znajo ceniti sreče lastnih otrok, ki v tako ugodnih pogojih študirajo; ne samo, da jim ne' pomagajo,, temveč jih celo odtegujejo od učenja. Najbolj pogost izgovor za to je domače delo. Kako resna težava je tako prepogosto neupravičeno izostajanje, najbolj resno govorijo šolski uspehi: praviloma so uspehi ob koncu šolskega leta najslaibši tam, kjer je bilo največ izostankov. In pri tem ne trpi samo učenec, ki so ga starsi odtegovali šoli, ampak ves razred tako, da se škoda, ki jo predstavlja vsak zamujeni dan, vsaka ura, kot bolezen širi na .ves razred, na vso šolo, ker je treba snov ponavljati, ker učni ijtačrt db koriću leta ni bil predelan in se vleče snov nižjega razreda v novo šolsko leto itd/ NajT bolj očitno se to pozna teda,j, ko u-čeinci prestopijo na drugo šolo.' N. pr. v prvih razredih koprske gimnazije je slika znanja učencev, ki so prišli iz tistih ijol, kjer so največ izostajali, zelo žalostna in mnogo truda bo treba, da bodo ti u-čenci dosegli četrto gimnazijo. Administrativna sredstva za pozivanje na odgovornost — kazni — niso nikomur simpatična. Vendar mislimo, da jih bo -treba še in tudi bolj dosledno kot sedaj uporabljati, ker pač ne morejo vsi učenci trpeti zaradi kratkovidnosti nekaterih Staršev, Kako pa ie z dijaškimi domovi? Prav z ustanovitvijo osemletk v Dekanih, Šmarjah, Kortah in Sv. Petru, (ki odgovarjajo stopnji nižjih gimnazij v Kopru in Portorožu) je omrežje šol tako, da je omogo--ceno ogromni večini učencev, da nedaleč od doma obiskujejo in tudi dovršijo nižjo gimnazijo. Namen -dijaških domov je torej-v prvi vrsti olajšati študij dijakom Višje gimnazije v Kopru'in učiteljišča v Portorožu (isto-velja za in: ternat Pomorskega tehnikuina v Piranu in italijanske dijaške domove) od dijakov nižjih razredov pa pridejo v poštev tisti, ki so najbolj oddaljeni od osemletk. Treba pa bo odločno preusmeriti način gospodarjenja v naših domovih, saj so do sedaj predstavljali občutno breme v gospodarstvu okraja, ker je le malo staršev, k; so imeli otroke v dijaških domovih, prispevalo za hrano in oskrbo svojih otrok. Naše gospodarstvo, ali z drugimi besedami možnosti, da vsak- -do dela in zasluži po svojih sposoo-nostih, pa so se že tako razvile, da so zelo redke družine, ki svojih otrok ne morejo primerno prehraniti. In samo v takih primerih bi bili starši upravičeni do podpore za svojega otroka, ki je v dijaškem domu. Velika večina staršev pa bo s tistim delom družinskih dohodkov, ki odpadejo na otroka, vzdrževala svojega študenta v dijaškem domu. Seveda bo reba v družinskem gospodarstvu te stroške všteti med nujne izdatke in če ne bo drugače, znižati izdatke pr.i drugih manj važnih stvareh. Treba bo izbirati med otrokovo bodočnostjo in trenutno zadovolitvijo lastnih nebistvenih potreb. Od skupnega premoženja pa bodo dijaki v domovih tudi vnaprej prejemali glavni del: okraj bo kr.ü stroške zgradbe, vzgojnega osebja in opreme. Naš družbeni red je tak, da omogoča vsakemu posamezniku, v prvi vrsti pa mladini, neovirano, razvijanje vseh sposobnosti. Srtaši pa morajo razumeti, da se je treba teh možnosti znati in hoteti posluževati — prav tako velja to za šolanje kot za gospodarstvo: predpisi odpirajo vse možnosti za razvejj n. pr. kmetijstva — toda treba bo saditi nove trte in sadna drevesa, orati in se znojiti, da se bo kmetij-tvo res razvilo, t. j. da bo kmet več pridelal, več prodal in torej — bolje živel. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Mednarodna napetost je v zadnjem tednu nekaj popustila, čeprav ne moremo -trditi, da je prenehala nevarnost vojne in lokalnih spopadov. Pa začnimo najprej pri Koreji, kjer so ,se pogajanja med obema delegacijama ža primarie prenehala 23. avgusta, in to brez vsakega u-gpeha, ker se nišo mogli dogovoriti o razmejitveni črti med Severom in Jugom. Severni so namreč zahtevali, naj bi bila razmejitev med obema taboroma stara demarkacijska črta, 38. vzporednik, južno poveljstvo pa na to ni pristalo, ker bi. s tem dejanjem priznalo Severnim enakopravnost, oziroma bi priznalo, da Severni niso bili napada!- ' ci. Vsem je pa jasno, da so bili Severni tisti, ki so na pobudo So- Končno je le v ponedeljek tržaško kominformistično glasilo »II lavoratore« prineslo resolucijo Vidaii-jevega Centralnega komiteja in to devet dni po pričetku zasedanja, ki naj bi določilo, ali naj tržaško kominformistično vodstvo sledi To-giiaittijevi liniji ali ne. Togliatti, jo namreč v svojem zadnjem gov ru v rimskem parlamentu dejal, cip /> kominformisti za uresničenje mirovne pogodbe glede STO samo zaradi tega, 'da bi na ta n- ein dosegli priključitev vsega STO k Italiji. Italijanski kominformisti tek- VOLKI Blujcjo že ves in z raznrml i nami ter -skuša Trsta, lem vež mišljenih .itali;, krajin, ki so v pogodbi Ju g Os stični, kot so postati gonilu čast z De Gasparijem icofaš sličnimi s-kupi-■o biti ne samo- glede tud-i gi/de nekih na-:-:--sl-::h krajev in po-'rtpnua.Vi po mirovni ilavdjl bolj iredenti-I ‘- Celo več, hočejo sila italijanskega curds stega imperializma ter postavljajo tudi zahteve po kolonijah prav v trenutku, ko se narodi bližnjega Vzhoda skušajo otresti kolonijal-nega .suženjstva. Iredentistična linija italijanskega kominiormlzma je že dalj časa odkrita, dočim je njegova podružnica v Trstu vse do sedaj tajila iVoje prave namene,, namreč, da hoče spraviti Trst k Italiji in to na bolj prebrisan način kot tržaški uradni iredentisti, ter je varala delavstvo, češ da je za Svobodno tržaško ozemlje in za guvernerja. Sicer je Vi- đali tu pa tam le namignil, da je za neko taikoimenovano »boljšo rešitev«, ki -naj bi prišla po tem, ko bi bilo uresničeno Svobodno tržaško ozemlje in ko bi prišel v Trst guverner. Ta »boljša rešitev naj bi pomenila priključitev vsega Tržaškega o-zemlja k Italiji. Toda prišel je govor Togliattija kot. strela z, jasnega, v katerem je odkrito povedal, da je njegova stranka za .priključitev Trsta k Italiji. Položaj Vidalija je postal v zvezi z njegovo stojevkQ linijo nevzdržen. Poleg tega je Vidali po vsej verje-tncstii dobil tudi ukaz iz Rima, da dokončno prelomi s svojo prejšnjo linijo, ter da preide odkrito na iredentistične pozicije. Sest dni je zasedal kominformistični Centralni komite — kaže, da so bile na dnevnem redu težke diskusije. Kajti jasno je, da se tržaški delavci ne morejo strinjati z imperialistično politiko italijanske buržoazije, v kateri hočejo biti italijanski kominformisti gonilna šila. Tržaško delavstvo noče priti ponovno pod Italijo, pod katero je v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno toliko pretrpelo. Razumljivo je,’ da so imeli kominformistični voditelji v Trstu mnogo težkih uric v tistih šestih dneh, ko so iskali rešitve iz nastalega položaja. Resolucija, ki so jo objavili na tretji strani zadnjega Lavoratoreja, pa je tako brezpomembna, da zaradi problemov, ki so tam omenjeni, res ni bilo treba razpravljati šest dni. Med vrsticami te resolucije, zlasti pa v zvezi s stvarmi, ki niso omenjene, pa lahko beremo, da bi morali tržaškemu delavstvu odkrito povedati, da so za priključitev k Italiji, za kar pa jim je zmanjkalo poguma. V resoluciji namreč ni nikjer -niti ene besede o ustanovitvi STO, niti v obliki vmesne stopnje za priključitev STO k Italiji. Torej, stojevska linija je uradno- opuščena. V onem pa so tržaške volitve odložene in sedaj ni čas za kričanje o obrambi STO, ko gre zato, da postanejo Vidalijevci gonilna sila -tržaškega šovinizma in iredentizma, za kar se bori. Togliatti v konkurenci z demokristjani in missini v italijanskem merilu. Sicer pa so začeli Vidalijevci govoriti o neki široki skupni fronti, ki naj bi po vsej priliki vodila borbo za priključitev cone A in tudi cone B k Italiji, seveda pod kominformističnim vodstvom. . Ta fronta, ki se je prav po Vidalijevi zamisli že oblikovala za časa lan- ske februarske stavke, bi povezala ppdobno kot takrat vse šovinistične in iredentistične stranke ter skupine in bi segala od škofa Santina dp Vidalija ter bi bila usmerjena proti Slovencem in proti Jugoslaviji. Vidali govori tudi o plebiscitu. Sicer izrecno ne pove, za koga naj bi bil ta plebiscit, je pa vsakomur .jasno, da zahteva plebiscit za Italijo v enotni fronti skupaj z tržaško iredentistično reakcijo. Ker bi bila ta skupna fronta protijugoslovansko usmerjena, je pač jasno, da bi Vidalii, zares lahko bil v njej gonilna sila, ker se njegova skupina odlikuje, morda med vsemi ostalimi iredentističnimi tržaškimi skupinami po razpihovanju sovraštva do Jugoslavije — -seveda po direktivah iz Moskve. Toda v zadnjem času se komin-formizem v Trstu vedno bolj raz-krinkuje kot predstraža iredentizma v očeh tržaškega proletariata, ki je .pokazal v neštetih borbah zlasti po zadnji vojni svojo razredno zavest in se ne bo dal speljati na imperialistične buržoazne pozicije, na katere bi ga hotel spraviti Vidah in njegova stranka. V vsem tem prerivanj«, ko volk končno le kaže svojo dlako, pa je tem bolj žalostna vloga tistih redkih Slovencev, ki so se vdinjali Vidaliju in ki mu pomagajo spravljati »tržaške Slovence ponovno v italijansko suženjstvo. vjelske zveze zanetili strašen o-', genj na Koreji in za to nosijo polno odgovornost. Razumljivo je tedaj, da morajo oni popustiti in s tem dokazati, da so si izbili iz glave ponovne napade, kadar bi se jim zljubilo, oziroma kadar bi se tako zahotelo gospodarju v Moskvi. Da bi se nov napad preprečil, - zahteva poveljstvo sil Združenih' narodov novo razmejitev, ki bi nekako ustrezala današnjemu položaju na fronti in ki bi se laže branila v slučaju novega spopada. Prav na tej točki sta se obe delegaciji avgusta meseca razšli. Od 23. avgusta -do 25. oktobra, torej dve dobra meseca, .so se sestajali samò zvezni oficirji, ki so tehnične zadeve v.Iekli in vlekli. Največ so se u-kvarjali z -raznimi Incidenti, kršitvami nevtralnega področja okrog Keso-nga, bombardiranjem itd. Končno .so vendar rešili tudi te zadeve in podpisali sporazum o nadaljevanju pogajanj. Obe delegaciji sta se -spet sestali 251 oktobra ob 10. uri. Na prvem sestanku .so obravnavali 4 glavne zapreke, in sicer: Kje začrtati demarkacijsko črto za premirje, kako organizirati nadzorstvo nad premirjem in urediti morebitne incidente, dalje morajo razpravljati o zamenjavi vojnih ujetnikov in o priporočilu zainteresiranima vladama glede bodočega stalnega miru na Koreji. Kakor vidimo, imajo rešiti najvažnejša vprašanja, toda, ker sta obe /stranki pristali na nadaljevanje pogajanj, predvidevajo dobro obveščeni krogi, da- obstoja resna volja, da se prenehajo sovražnosti In da bo prišlo do premirja in tudi do mirovnih, pogajanj. Ze samo vest o. nadaljevanju po- - ggjanj je svet sprejel z zadovoljstvom, ker se zaveda, da korejski konflikt ne bi mogel ostati lokaliziran, če bi se nadaljeval, temveč bi- zajel ves svet in tako pahnil človeštvo v novo katastrofo, ki bi bila mnogo hujša od zadnje svetovne vojne, posebno če pomislimo, da s:i danes države grozijo z atomskimi bombami. Tudi glede iransko-angleškega spora zaradi nafte je zavladalo v svetu optimistično gledišče. Res je, da so še Perzijci uprli, da bi Varnostni svet razpravljal o zadevi spora, ker pravijo, da Iran ni v sporu z angleško vlado, temveč z zasebno družbo, z Anglo-iransko petrolejsko družbo. To — trdijo v Teheranu —■ je pa notranja zadeva perzijske’ države. Teheran ne priznava niti odločbe haškega mednarodnega razsodišča. To je jasna izjavil predsednik iranske vlade Mo-sadeg na zasedanjih Varnostnega sveta v New Yor'ku. Tako so morali razpravo o tem vprašanju odgoditi, toda Mosadegov obisk A-meriki, zlasti pa predsedniku Trumanu, daje slutiti, da se bo spor rešil kompromisno in po mirni poti, tako, da -bosta obe Stranki zadovoljni. Tako vsaj sodijo v Ameriki, pa tudi v zapadni Evropi menijo, da ne bo prišlo do poostritve spora. V Egiptu pa napetost še naprej traja. Anglija pošilja vojaška pojačanja v sueško področje -in v Sudan, da bi si učvrstila položaj, É-gipt pa podvze-ma vse mogoče, da bi Veliko Britanijo prisilil na to, da zapustijo njene čete egiptsko državno ozemlje, kateremu pripada tudi sueško področje. Dosedaj niso ukrepi Egipta i mnogo zalegli, ker ima Anglija velike tehnične možnosti za oskrbovanje svojih vojaških enot ob Suezu in v Sudanu in kakor vidimo po ukrepih, London ne namerava priznati enostranske odpovedi angloegiptske pogodbe iz leta 1936. Anglija se boji izgubiti Suez, ki je njena najvažnejša arterija, po kateri se stekajo v matično državo bogastva iz vseh azijskih kolonij. Mo-goče bi pristala na neke popravke sporazuma, če bi Egipt hotel stopiti v obrambni sistem za Srednji vzhod, toda to je Egipt kategorično odklonil. Anglijo so vse te zadeve hudo prizadejale, posebno laburistično stranko, ki je sedaj na oblasti iri kateri konservativci s Churchillom na čelu očitajo, da je zavozila angleško zunanjo in notranjo politiko. To so hudi očitki, ki delujejo na angleške množice, in ki so za take stvari zelo občutljive. Saj vendar skoraj Ves angleški narod živi od kolonij in njihovih bogastev. Konflikt Anglije s Srednjim vzhodom je prišel prav v trenutku, ko se je vodila v matični državi volivna kampanja za državne volitve. Konservativci so v obilni meri iz-koriščevali nevšečnosti laburistične vlade v zunanji politiki. Zato sp konservativci nadajo, da bodo dobili na volitvah, ki so bile v četrtek 25. t. m. veliko večino. Laburisti pa mislijo, da bodo oni zmagali, ker bi se iste nevšečnosti v zunanji politiki pripetile tudi konservativcem, če bi bili na oblasti. Ko to pišemo, nam volivni rezultati še niso znani. / IZ POLITIČNEGA POROČILA TOVARIŠA FRANCA ČEHOVINA SKLEPNA To ozemlje je sestavni del Jugoslavije EE SOLUCIJA V. svojem -poročilu je tov. Čehovin ined drugim dejal: «Tovarne delavcem — -bojni klic proletariata vseh dežel sveta v torbi (jroti izkoriščevalski -buržuaziji, geslo, ki spremlja proletariat v vsej ugodvini njegove razredne borbe, se j!e uresničil v socialistični Jugoslaviji. Komunistična Partija Jugoslavije je uspela praktično uveljaviti to «snovno razredno geslo, ki postane IV pravi socialistični državi — ne v ruski — socialistična nujnost in pravica delavskega razreda, ki 'je na ISTRSKI BÄNK.Ä V LUČI novih finančih predpisov Z uvedbo novega finančnega sistema i"«”1'“«' ™-».i4n«4 nizkega ideološke ravni posameznih članov Pa-rtije. Ob koncu se je govornik dotaknil najosnovnejše -napake, to je malomarnosti posameznih članov Partije za ideološki in politični dvig. Nekateri člani Partije ne skrbijo_ dovolj za individualni študij o teoriji marxizma-lenimizma, niti ne či-tajo aktualne članke -naših voditeljev itd. Toda naj bo jasno slehernemu komunistu, da brez znanja se ne more dosledno boriti proti reaikcionarn-im elementom in pojavov informbiroja, niti ne more razumeti še manj pa tolmačiti napredne gospodarske ukrepe, ki se pri nas izvajajo z izgradnjo socializma. Nekatere -partijske organizacije naj spremenijo način študija in naj se poslužujejo gradiva, ki je se pred njo -pb Upravljanju podjetij po delavskih svetih postavljajo nove naloge. Prav tako je tudi z ostalimi množičnimi organizacijami, pri čemer je tov. Sokol poklical predvsem organizacijo Zveze borcev, naj bo strnjena z delovnim ljudstvom in pripravljena braniti svoje pridobitve proti vsakomur, ki bi nas hotel ovirati pri izgradnji socializma. Svoj govor je zaključil in ponovno podčrtal, da se morajo komunisti zavedati svojih nalog in naj zato vložijo vse svoje -sile, da skupno z delovnim ljudstvom sprovedejo v življenje te -nailoge. Pozval je konferenco, naj napravi v našem dosedanjem delu prelomnico, ker le na a način bomo korakali naprej po poti, ki nam jo nakazuje KPJ s tov. Titom na čelu. zavest kmetov in doseči, da bodo člani Partije prednjačili v borbi ža zmago zadružništva.. To bodo člani Partije dosegli, če bodo predvsem s svojim konkretnim delom in rezultati svojega dela v splošnih in delovnih zadrugah dokazovali kmetom prednosti zadružnega gospodarstva. Povečati produkcijsko sposobnost K DZ, da se bodo hitreje gospodarsko osamosvojile. Razvijati notranjo demokracijo v poslovanju zadrug in zatirati vsako samovoljo,: obenem pa voditi najostrejšo borbo proti razdiralnemu delu špekulantov, delomrzneiev in o-stalih sovražnikov zadružništva. Razširjati že obstoječe zadruge i vključevanjem novih članov in u-stvariti pogoje za nove ter jim pri tem nuditi vso politično; strokovno in tudi materialno pomoč. 4. V zvezi z nadaljnim poglabljanjem. demokratizacije na području uprave, pritegniti še tesneje množične organizacije, predvsem SIAU, ki morajo še .bolj kot doslej preko zborov volivcev, svetov državljanov, ljudske inspekcije itd. pomagali. pri oživotvarjenju principov naše ljudske demokracije. 5. Posvetiti je treba največjo pažnjo vzgoji mladine, ki ji dosedaj tako partijska organizacija, kakor tudi ostale množične organizacije niso posvečale povsod dovoljne pažnje. Presaditi je treba v mladino tradicije narodno-osvobodilne' borbe ter jo aktivižirati na raznih političnih, gospodarskih in drugih družbenih področjih. S pravilnim političnim delom preprečiti, da bi naša mladina prišla pod. vpliv raztega, da se je tu plačevala riba po nih sovražnikov napredka. 6. Se večjo skrb posvetiti notranjemu partijskemu 'življenju z ja-àenjem partijskč discipline, osebne in kolektivne odgovornosti pri svro-vajanju sprejetih, sklepov, neprestano izboljševati sistem in vsebino dela Partije, zlasti v odnosu do množičnih organizacij in množic sploh, dosledno odpravljati usali nepravilen odnos do sprejemanja novih kandidatov in članov v Partijo, pritegovati v partijske vrste vse poštene. in zavedne delavce, kmete in delovne inteligente, ki vestno izvršujejo svojo dolžnost proti skupnosti ter zlasti odpraviti vsak nepravilen odnos do žena in do njihovega vključevanja v Partijo. 7. Posvetiti največjo pažnjo poli-tično-ideološkemu dvigu članstva, tako da bodo tudi osnovne partijske organizacije sposobne reševati politično in gospodarsko pi-oblema-tiko svojega kraja oziroma svojega delovnega mesta. V ta namen organizirati partijske seminarije, večerne partijske šole, diskusije in predavanja, da bo vsakemu članu jasen pomen in vloga KPJ za zmago idej komunizma v svetu, njena borba zoper revizionizem marksističnega nauka od strani vodstva VKP(b), in njeni napori in zmaga za ohranitev in Utrditev miru v svetu. Iz naših Krajev l" 4 mrl lil MOTIV IZ KOPRSKEGA PRISTANIŠČA SV. LUCIJA. , -— Organizacija SIAU v Kampolinu je najboljša. Na področju sektorja Sv. Lucije je več osnovnih organizacij SIAU. V vseh dosedanjih tekmovanjih je žela najlepše uspehe osnovna organizacija v Kampo-linu. Ta organizacija je tesno povezana z ljudstvom in je večkrat organizirala prostovoljno delo pri elektrifikaciji vasi in obnovitvi sedeža SIAU, ki bo prvič odprt v soboto 27. t. m. Ta dan bo prvi krat zasvetila v Kampolinu tudi električna luč v štiridesetih hišah. Po ostalih pa bo v kratkem, saj na tem že delajo. Ve,liko so za napeljavo električnih luči v Kampolinu pomagali 'tudi pripadniki JA iz Por> toroža. Večkrat so prišli na udarniško delo in naredili za elektrifikacijo okoli 25.000.— dinarjev vrednosti dela. Ob priliki odprtja sedeža SIAU in ko bo prvič zasvetila električna luč, bo vaška organizacija SIAU povabila na slavnost tudi predstavnike vojske, krajevne o-blasti, godbo iz Sv. Lucije in predstavnika okrajnega odbora SIAU. Ta pomemben dan hoče proslaviti ljudstvo v Kampolinu veselo. in, slavnostno. * Zadnji mrak je prinesel našim ribičem dober lov. V noči od sobote na nedeljo so ribiči 1 nalovili v bližini Novega grada 6 vagonov rib. Posadka ribiške ladje »Lavra« 1 iz Kopra je ujela v eni noči 6500 kg rib. .Ribiči predvidevajo, da bo odslej lov boljši kot je bii v poletni sezoni. Za nadaljnji razvoj in izboljšanje ribištva, dokončujejo v piranskih ladjedelnicah dve veliki ribiški ladji za globinski lov. Prvo ladjo bodo pragali ribiškemu-podjetju »Sardela« V Umagu že v oktobru, drugo pa v decembru. Oprema teh ladij bo najbolj -moderna in bosta vozili s hitrostjo 9 milj na uro. * Trgovska podjetja -Istrskega o-krožja bodo nabavila v Avstriji za 'večje vsote šilingov predmetov široke potrošnje. V prvi vrsti bo nabavljen električni material, porcelan in jedilni pribori. ■ ISTRSKI TEDNIK? Il Zi italijanskih prosvetnih društev VELIKO TEKMOVANJE za dograditev proge DOBOJ-BANJALUKA 21. oktobra 1951 bo zapisan v zgodovini Pirana kot pomemben da-tumtega obalnega mesteca — dan velikega kulturnega napredka Italijanov Istrskega okrožja. Ob 20. uri je bila v Tartinijevem gledališču slavnostna otvoritev kulturnega festivala Zveze Italijanov Istrskega okrožja, ki traja že ves teden. Otvoritve . Vsi oni, ki imajo namen obiskovati večerno gimnazijo ,naj se pridejo vpisat 29. in 30. t. m. od 8. do 12. ure v pisarno gimnazije’v Kopru. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in, prijave za vpis kolkovano z desetimi dinarji. Pouk na večerni gimnaziji bo trikrat na teden popoldan od 15. do 19. ure. Odprti bodo trdje razredi nižje gimnazije; če se prijavi za vsak razred najmanj 10 kandidatov, ki imajo trdno voljo in čvrst namen vztrajati do konca leta pri študiju. Stroške za vzdrževanje večerne gimnazije bodo morali nositi obiskovalci sami. RAVNATELJSTVO ENA PTIČKA PRILETELA Ena ptička priletela, vrh kasarne se je vsedla. Ona poje, žvrgolf, vse mlade fante mi budi. Mladi fantje le ustajajte, eno pisemce pišajte: do očeta, matere, do svoje ljube žalostne! Očka: so na pragu stali, pisemce so prebirali. Očka pisemce bero, se m.am’ca milo jokali. )>Kol’k’ noči že nisem spala, ko sem tebe previjala, koVkl noči pa še ne bom, ker tebe vid’la več ne bom!« SLANICA Davi je pa slanica padla na zelene travnike, trav’eo vso je pomorila, in vse žalostne rožice. Meni pa ni nič za rož’ce, če jih slanica pomori; meni je za dekle moje, ak’ me ona zapusti. Ravno v sredi moj’ga srca ena rožica cveti, če ne boš ji prilivala se gotovo posuši. Kaj ji bodem prilivala? Nimam vinca ne vode; jaz ji bodem prilivala svetle svoje solzice. 1 FI IZI VX Ul Ul n u IRA 'N SP O JR! r Zakjučena je kolesarska No, za letos je pa konec. Kolesar-, ji so po nedeljski dirki odložili kolesa in se pripravljajo za zimski počitek. Letošnja živahna in uspehov polna sezona jih je utrudila kot še nikoli. Naši kolesarji so letos sodelovali na tolikih dirkah, kot še nikoli prej in to zahvaljujoč se KZJ, katere so člani, ki jim je omogočila, da so sodelovali na vseh najvažnejših dirkah FLRJ. Kot smo že uvodoma poyedali, se je zaključila z nedeljsko dirko kolesarska sezona. Zaključila se je tamo, da bolje ne bi mogla. Saj na idfideljski dirki so nastopili najboljši kolesarji našega teritorija, ki so se na 90 km dolgi progi borili za osvojitev zadnjega prvega mesta v tem letu. Zasluženo je zmagal bivši član Proleterja Della Santa, ki se je v vseh 25 krogih izkazal kot najboljši. Edini navaren nasprotnik mu je bil mladi Apollonio, ki je pa v 22. krogu utrpel gumi defekt in tako . zgubil vsako možnost za zmago. Poleg teh dveh je omembe vreden plasman mladinca Tamara. ki je edini od najmlajših bil kos svojim bolj renomiranim nasprotnikom in prišel na cilj s prvo skupino ter se plasira] na prvo mesto med mladinci. Pravo presenečenje dneva je pa bil Koprčan Zucca, ki je v nedeljo prvič nastopil na dirki in v kategoriji neregistriranih zmagal pred vsemi ostalimi. Dirka je bila na tradicionalni progi okrog Semedele. Vsakih pet krogov je bil postavljen nagradni cilj. V treh je zmagal Della Santa, m ali oglasi Deško Alojz iz Škofove ul. 3 v Kopru proda po zeta. ugodni ceni dobro ohranjeno posteljno ogrinjalo. * Bertok Albin, roj. 25. XI. 1912 v Pobegih, sedaj stanujoč v Pradah, je izgubil osebno izkaznico številka 52576/576, izdano 6. II, 1950. od KLO Bertoki, dne 22. X. 1951. od 15. do 17. ure na poti Koper—Prade. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na upravo »Istrskega tednika« ali na gornji naslov; v nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno-. * Fišer Vida, roj. 30. IX. 1918 v Črničah 37, okraj Gorica, stanujoča istotam, je izgubila 18. X. 1951. o-sebno izkaznico, Izdano od okrajnega odbora Solkan. Poštenega najditelja naproša, da isto vrne v Calige-rijo 27/11 Koper, kjer .omenjena tov. začasno stanuje. V obratnem pr.imeru jo proglaša za neveljavno. * . / Miklavčič Mirko, roj. 15. II. 1934. na Plavljah občina Milje, stanujoč v Semedeli 39, je izgubil osebno izkaznico, izdano od notranje uprave v Kopru, v Trstu na trgu Impero dne 14. X. 1951. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na naslov sedanjega stanovanja, v nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno. v enem pa Colja. Na zaključni sprint so se pojavili štirje kolesarji, ki so v zadnjem krogu ušli ostalini in sicer Della Santa, Grancampi, Fontanot in mladinec Tamaro. Delia Santa je 200 m pred ciljem flar-tal in pridobil kakih pet metrov, ki So mu zadostovali, da je prevozil prvi skozi cilj. Za njim se je plasiral Grancampi, nato pa Tamaro. Vrstni red je bil naslednji: 1. Della Santa Silverio, ki je prevozil 25 krogav ali 90 km dolgo progo v 2 urah 36’27” s povprečno brzino 34’614 km na uro. 2. Grancampi Jurij, za eno kolo razdalje. 3. Fontanot Renato, z istim časom, 4. Tamaro Lorenzo, prvi od mladincev, 5. Zucca Mario, prvi od neregistriranih, 6. Perone Nevio, 7. Apollonio Bruno, 8. Bubnič Viktor, 9. .Selber Pio, 10. Kuret Karlo. • LEP USPEH DEKANCANOV Jadran — Rdeča zvezda 2-1 (1-1) Po dolgem času, odkar se je končalo medvaško .nogometno prven-tvo, so se Deka-nčani zopet pojavili na nogometnem igrišču. In kako! Nič manj kot z zmago nad Rdečo zvezdo iž Ankarana, ki bo letos sodelovala v -prvenstvu Istrskega o-krožja. Dekančani so se v tej tekmi uve- i Stopnice 2 3 4 - 5 6 7 i 3 9 i 10 V( 12 U 1 Vpišd v dani lik 13 besed tako, da boš bral vodoravno besede naslednjega pomena: 1. soglasnlik, 2. osebni zaimek, 3. glavno mesto evropske države, 4. otfflk v Črnem morju, 5. moško ime, 6. mikrosikopično majhna enota, 7. predsednik Slovenije, 8. laški kostanj, 9. literarna zvrst, 10. kneževina v Arabiji, 11. osebni zaimek, 12. predlog, 13. veznik, kaj opaziš? 1 j a v il i > kljub terenski premoči Ankarančanov, kar pomeni, da imajo zelo dobro obrambo in spreten napad, v .katerem sta levo krilo in center kar najboljša. Prvi uspeh so dosegli domačini v 1' z Zanellom, ki je izkoristil napako nasprotnikovega vratarja. Ne da bi popustili, so Dekančani prešli v protinapad in uspešno zaključili polčas z Gregoričem, .ki je v 32’ izenačil. V drugem polčasu je desni zvezi Prašnikarju uspelo realizirati vtf 34’ .in s tem zagotoviti zmago Jadranu. Po rezultatu in igri .sami lahko sklepamo, da bodo letos Dekančani med najboljšimi v okrajnem prvenstvu. Jadran: Slamejc, Cupin, Bertok, Bizjak, Kaligarič, Prašnikar, Pocego, Bolčeč in Gregorič. Rdeča zvezda: Bertok, Carsaro, Zanello, Carsaro II, Glavina. Zanel-lo II, Zanelle III in Kocjančič. * V NEDELJO BO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO ISTRSKEGA OGROZJA V nedeljo se bodo naši najboljši atleti, med katerimi tudi -prvaki srednjih šol, srečali na koprskem stadionu, kjer se bo ob 9. uri začelo lahkoatletsko prvenstvo za leto 1951. Besede pomenijo: Vodoravno in navpično,- 1. .kratka ruska reka, ki. se izliva v Baltiško morje, 2. izbrana družba, 3. kraj na Primorskem, 4. kozaški poglavar, 5. hrib pri Beogradu, 6. pokrajina v zadnji Indiji. Rešitev križanke iz zadnje številke ■ Vodoravno: 1. Ugo —- STO; 2. losos — lemež; 3. Meka -- oboa —din; 4. Una — Aron — lira; 5. Oleg •— Tito; 6. napoj — Dahau; 7. gora — Miro; 8. prst — sova mit; 9. sat — koža — leca; 10. Darij- — čreda; 11. asa -— ata. Navpično: L mu — ps; 2. Leningrad; 3. Oka — Aosta; 4. USA — oprt — ro; 5. go — aloa — kis; 6. osorej — soja; 7. bog — mož; 8. slon — Divača; 9. Tea — Tara---rt; 10. OM — liho — Lea; 11. Edita — med; 12. Žirovnica; 13. -— ta. Nagrado za pravilno rešeno križanko v prejšnji številki je žreb določil Ernestu Omerzelju iz Kopra. Nagrado naj dvigne v uredništvu. * Rešitve križank pošiljajte na u-redništvo najkasneje do vsake srede. POZORI POZOR 1 MESTH0 TRGOVSKO PODJETJE .Etili' TROPIH RAZPRODAJA odvisne zaloge tekstila, trikotaže, čevljev, posode in razne železnine po znižanih cenah ©dl o CIO jo Razprodaja traja od 23. oktobra do 4. novembra 1951 v vseh prostorih nove ribarnice v Kopru - Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, tudi ob nedeljah inHtiiiiiniiiiiiiiiiniiniii^utiiMiiiiintiiiiiiniiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAaiiinuiiitaniiiiuiiuiiufiii^imiuiiHiiiiunii^VMttMHiitHMiuiiiiiiiuiiiiiuuim^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiHiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiii^liiiitiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiinHiiiuiii JANKO KERSNIK: PONKRČEV OČA I. Tam doli pod Kompcljskim gradom v zatišju dveh majhnih dolin, raztezajočih se na sever in na vzhod, je delala soseskina cesta majhen klanec. Preko ceste vrhu klanca pa sta držali dve ozki stezi. Vsi grajski in kmetski lovci so pripovedovali, da je tamkaj na razpotju izvrsten stan za vsakovrstno divjačino. Zajec, gnan in pojan od tulečih psov, mora pripihati, kakor so pravili lovci, kar po cesti, bodisi od desne ali leve. Lisica se priplazi in privleče po ozki spodnji stezi in njo je treba posebno paziti. Srnjak pa prilcmi skozi gosto, z robidovjem preraslo grmovje; že na dve sto korakov ga lahko čuješ in na cesto pred puško mora priti. Izvrsten stan je bil to! Tudi za srnice, lahkonoge, živooke srnice! A po teh streljati je bilo strogo prepovedano: grajski gospodarji so varovali svojo divjačino. Bilo je septembra meseca, ko se je že zgodaj, v hladni rosi odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega grada na lov doli v zatišje. Bil o. jih je malo krdelce. Grajski gospodar Je hotel imeti nekaj zajcev, a sam ni utegnil iti nanje. Poslal je svoje lovske čuvaje, štirje so bili, in pridružil ce jim je grajski učitelj, odgo-jevatec gospodarjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka spala do desetih, in do tedaj so se hoteli vsi vrniti. Pozneje se pač rosa posuši in sled izgubi. Učitelj je bil po svojem službenem stanu med današnjimi najodličnejši lovec; postavili so ga torej na najboljše mesto, tja na soseskino cesto na razpotje. Nič ne de, četudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam po brežinah in čuvaji imajo bistre oči, da paznouhca ugledajo lahko že na ležišču. Tam na obrobku vzhodne doline se je malo žarilo, ko je grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan. Lep mož je bil ta učitelj in še mlad. Ni bil še doigo v gradu in tudi estati ni hotel dolgo, kajti študirati je mislil še dalje zase in le svoje počitnice in morda še nekaj mesecev več je hotel prebiti lukaj. In kaj! Saj je bilo tpdi dolgočasno v tem gradu; v mestu je pač druga zabava. Lov, to je bilo še edino, to je bilo še nekaj tu v teh hribih. Ta še nekoliko pomaga pozabiti teh baronovih pagjavcev. Grenak kruh Je to učiteljevanje pri visokih ljudeh — hvala Bogu, Ja še lahko osladi, dokler smo v mestih, A na deželi! Dobro uro je že stal učitelj tam na svojem stanu in ustrelil je bil res enega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na shho vejo v bližnjem borovcu. Gonjači so se bili s psi obrnili v drugo stran in učitelj je moral čakati, da se vrnejo okrog griča zopet proti njemu. Sedel je torej kraj ceste na odru šen kamen. Kar ga opozorijo lahke stopinje, ki so prihajale po sose-skinem potu navzgor. Mlada kmetska deklica je prišla mimo. Bila je pa tudi vredna, da si jo je človek, in če tudi ni bil tako mlad kot grajski učitelj, ogledal in ogovoril. »Ali ste ga tukaj ustrelili?« Učitelja še pogledala ni bolj nego površno. »Tukaj, tukaj!« reče oni, ki ni megel z očesom od nje. »Kam pa greš ti?« pristavlja, ker ga je ona že bolj zanimala nego zajec. Zdaj je uprla tudi deklica svoj pogled v lovca. Zardela je malo. , ’ »Na polje!« je dejala hitro in hotela dalje po cesti. »Čakaj malo, čakaj!« reče oni in stepi sredi pota prednjo. »Kako ti je pa ime?« Govoreč jo jej hotel prijeti čez pas. A ona se mu izmuzne. »Vsak dan Uršika!« reče smeje in hiti navzdol. A on je naglo zopet pri njej ter jo pridrži za roko. »Uršika? Čigava Uršika si?« je dejal. »Pustite mi, meni se mudi!« reče ona malo nejevoljna, toda vendar ji je silil smeh v zardelo lice. »Povej mi, čigava si, potem te izpustim, prej ne!« Govoril je to z resnim naglasom, tako da se je videlo, da misli zares izpolniti svoj namen. Deklica je vila sem in tja svojo roko, ki jo je on krepko držal, ter pogiedaia po cesti gori in doli, da Ii nihče ne prihaja. Sramovala se je. »Ker ste že tako sitni,’ pravi naposled, »Tolstovršnikova sem. Zdaj me pa pustite v miru! In on jo je res izpustil. Samo prej jo je še hitro prijel čez pas in jo bliskoma poljubil na male rdeče ustne. Odrinila ga je nejevoljno in svojo roko držeč na uistih stekia po cesti. Kmalu je bila za ovinkom, a učitelj je še vedno stal na mestu in gledal za njo. »Tolstovršnikova Uršjkal je dejal sam pri sebi. »To si bomo zapomniti. Nisem videl še lepšega dekletca. Malo zabave bo vendar v teh hribih!« Kakih štirinajst dni pozneje je jel učitelj pogostoma hoditi zvečer na sprehod, kakor je sam dejal, in sa je pozno vračal. Baron se ni mnogo menil zanj, ker večere je imel proste; tudi drugi posli se niso brigali za učitelja; in če je tudi ta ali oni hlapec Itako sumljivo izrekel o teh ponočnih učiteljevih - sprehodih, gotovega nihče ni vedel povedati. Znalo se je le, da hodi grajski učitelj navadno tja po dolini, na katere spodnjem koncu dobre pol ure daleč je stala samotna Tolstovršnikova hiša. Cez dva meseca pa so baronovi odeli v mesto in učitelj z njimi. Odslej se tudi med posli ni več govorilo o njem. II. Kričal je in se dr! na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cerkvi pa so mladi župnik gospod Ja.nez grdo gledaii, ko so ga oblivali z vodo in ko so mu polagali peščico soli na jeziček. »Ponkrèc naj bo, Ponkrèc!« so dejali potem gospod Janez. »Saj nima cčela, dia bi mu imena izbira!-, danes pa je svetega Pcakrcä god!« Ni boter ni ibotrinja nista hotela ugovarjati, čeravno je bil boter že zinil, da bi bil nasvetoval drugo ime; tako je bil krščen fantič za Ponkrcà. In gospod Janez so vnovič grdo pogledali, vprašujoč malo pozneje v farovžu botra: »Koga bom pa za očeta zapisai?« »I, se bo že oglasil, če Se bo hotel!« je dejal boter in potem so gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi, kamor se ima zapisovati očetovo ime, priimek in dostojanstvo. Kričečega Ponkrcà pa so odnesli domov. Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik je že od jutra sem kiel in se hudoval okrog hiše in, ko se mu je zdelo dovolj, je zadel sekiro na ramo ter odšel v gozd smrečje klestit. Čakati ni hotel, da prineso malega vnuka iz cerkve, želel in prerokoval mu je vse, samo dobrega nič. Stara Tolstovršnikova pa je brisala na tihem solze in kuhala juho za boino hčerko. Tej je bilo slabo, silno slabo. »Na- Uršika,« je dejala mati, prišedši z malim loncem v izbo, »to~le juho izpij; Anžiška mi je kokoš poslala, t3ko lepo kokoš, da jo je bilo škoda klati; le pij, Uršika, dobro ti bo delo.« V tem je prinesla botra malega krščenca. Položili so ga v zibel in ga gugali sem in tja, kajti kričal je še vedno. »Ali so gospod kaj rekli?« vpraša stara mati potihoma botra. »Dosti niso rekli, reče ta, »pa krstili so ga na današnjega svetnika!« »Kako pravite,« se oglasi bolno dekle, »kako so ga krstili?« »Ponkrèc je, Ponkrèc; danes je njegov god! Gospod Janez so tako hoteli!« »Oh, mo) Bog!« zaihti mlada mati na gias in solze Jo oblijejo. »I, kaj boš jokala! V nebesa lahko pride, naj bo že Jože ali Jurij ali pa to, kar Je; z gospodom se nismo mogli kregati!« reče botra ter ziblje venomer otroka. Tudi stara mati je brisala solze, a rekla ni nič. »Očeta so tudi hoteti vedeti!« pristavlja boter ter ogleduje svoje umetno na kveder šivane čevlje. »Oh, ti ljubi Bog!« vzdihne Tolstovršnica. Dekle' v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo ji je bilo in tudi tako hudo pri srcu. Botra , sta kmalu odšla in okoli poldne se je vrnil domov tudi stari Tolstovršnik. Sekiro je zasadil v tnalo pred hlevom in potem ogledoval pod kozolcem voz in nekaj borovih plohov, ki so se tam sušili. Naposled je šel v hišo, a po bolni hčeri ni vpraša!. Pri kosilu so vsi molčali: gospodar, hlapec In dekla; matere ni bilo. Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliču. Tolstovršnikova Uršika je bila umrla. Ko so jo pokopavali, je bil tudi stari Tolftovršnik med pogrebci in si je nekajkrat potegnil z desnim rokavom čez obraz. Stara mati pa je sedela doma in vzdihovala in jokala ter zibaia malega Ponkrcà. III. Minilo je trideset let. Na Tolstovršnikovem domu je gospodaril Ponkrèc. !Sa starim očetom, ki je prvi šel s tega sveta, je gospodinjila stara! mati, a ta je pred nekoliko leti izročila vse vnuku. Umrla pa je leto pozneje, ko se je oženil Ponkrèc. Ta je sedaj kmetova! tukaj, kakor so kmetovali drugi pred njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si Je časi rad privoščil kozarec vina, če je bilo toliko okroglega pri hiši, da se oni krajcarji niso poznali; kajti bil je priden in varčen mož. Njegovo posestvo je stalo bolj na samoti, tako da se je Malokdaj oglasil kakšen popoten človek tu; a če je kdo prišel, Ponkrèc nikogar ni podil od hiše; še jesti mu je de! in ga prenočil pod kozolcem, pozimi pai v hlevu. In vse to za dobro besedo. Bilo je okoli božiča in mraz, da je škripal sneg pod nogo. Pri Tolstovršnikovih so cdvečerjali, Itar pride hlapec pravit gospodarju, da na koncu hleva sloni cb zidu človek, ki prosi prenočišča, ker je tako oslabel, da ne more dalje. »Kdo pa je?« vpraša gospodar. »E- kakšen capin mora biti;- raztrgan je in skoraj bos,« meni hlapec nejevoljno. 1 »Naj bo kar hoče, v hlev na slamo mu pokaži!« Cez nekoliko čala odloži Ponkrèc svojo kratko pipo in reče ženi, ki je otroke spat spravljala: . »Pogledal borni pa vendar, kakšen capin je tam v hlevu; če # je pravi, mi še kravo ukrade.« V hlevu, tara v zadnjem kotu je na slami zleknjen stokal star mož. Hlapec je bil vrgel raztrgan kožuh nanj In v tega se je zavijal stari capin, kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev, ki jih Je kazal izpod kožuha, so lezli poleg palcev tudi drugi prsti. (Konec prihodnjič)