Kupujte
	Najttarejil
	■lovenski dnevniK
	V Ohio
	Oglasi v tem listu
	so uspešni
ENAKOPRAVN
BQUALITT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^L. XXVni.—LETO XXVIII.
1 Kupujte		
1 VOJNE BONDEl		
The Oldest		
Slovene Daily	wn	
In Ohio		
Best Advertising		
1 Medium	L......—	
ŠTEVILKA (NUMBER) 30
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 5, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 30
Ameriške čete zasedle Manilo
RAZMERE V
BERLINU SO
pripovedujejo
potaiki, ki so dospeli Nemčije v Švico
— .Popot-
sem' \ P'^ihajajo iz Nemčije lie '	da Berlin
nico	^Gljati za prestol-
baie v "Je. Edini urad, ki posle	v redu svoje
stične ^"P&oski urad. Naci-™ različna pravil!	80 bila že od-
dnevi	pred več
j®
ki g^Q. P^blizno 20 SS-divizij,
^^Ijstvom^ w .°^P°s^dnim po-Ja, v " Heinricha Himmler-aojii d	okolici, z name-
Wa.	Berlin do zad-
iz samih	so sestavljeni
M So sp ®P®J:^f-^istov - vojakov, Oaselip	braniti mesta in
^^siji in na Poljskem.
prazni ^ Berlinu, ki so bili Posadke ^	(dobivajo svoje
, a Vsepov izbrani SS-vojaki, lažnih	mestu, na vseh
Dreke	zgrajene za-
steh, So ^^^kom. Po teh ve-Oe	te obramb-
tudi v ^ mestu samem in cijake b predmestjih. Poli-"^osiio S® podvojene, in pline	in mas-
^Unkerii
^Gtep	nizki in manj kot
^^ti pQg. . zemljo. Veliki pla-^^PUste	in otroke naj
'^ošlci	(ločim so vsi
%an:
Euciidska podružnica SANSa imela včeraj uspešen shod v SDD, na Recher Ave.
Včeraj popoldne je imela podružnica št. 106 SANS, katero so euclidski zavedni rojaki in rojakinje ustanovili pred kratkimi tremi meseci, uspešen shod, spojen s kratkim programom, v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
^a	da ostanejo.
kar pripo-° neizmerni
' nemških
prometnih v T> j® privedel te ^ ®VanWf J® ^oral čaka-Mt,	preko 19 ur na
®^akur-.- ^j^na. Vlakii so bili da so bili Pfemrznjeni do kosti.
CIVILISTI ^Oj^§,-^ADI PLENITVE SKLADIŠČ
"^Ill7 ----
hOo ^^bruarja. — Tu ^tov francoskih ____ ^®Čji del železni-
^Briških''°^toženi
/ojaskih zalog. L ,? ^avoixu J® našlo na ti-2^%e^^k*c%an!tinveMw mada, k&o. ^^^iranega živeža iz
fh. ° korali Prizadeti se ^agovarjati pred
^če	sodiščem.
šestih a-
S	M so obto-
pričale,
Niš?'®' ki so vi'° '"
ffah skloj v Ukradeni iz
h,
spravilo na
- o*.»s , ' «jJiaviiu lie
di	je V pisani iz-
'čaiu
$1,375 ^ p^f325, ^
04	i*' <kt

enem dru-
^	je, da je
cig_ t'	za za-
fr , Sot' ^ ameriški va->*4e« do $3.00.
^	T ^ obtožencev, je
*^5« v to""-". «g.r dom Ohio.
Program je s pozdravnim, nagovorom o tvoril preds. podružnice Ahacij Prezelj, nakar je F. Česen, kot tajnik podruž. podal kratek govor in vodil naslednji vspored.
Leo Kushlan, odvetnik po poklicu, ter edini profesijonalec naše naselbine, ki se zaveda položaja v domovini ter svoje dolžnosti, da po možnosti prispeva k delu, katerega so se ameriški Slovenci lotili, da pripomorejo narodu do ponovnega vstajenja, je govoril kot zastopnik podruž. št. 39 SANS. Njegov govor včeraj je našel toplo mesto pri poslušalcih. Mož je po prepričanju katoličan in za vzgled naj bi ga vzeli tisti, ki se ob vsaki priliki trkajo na prša, da so kristjani, a nikoli ne zamudijo prilike ovirati delo, ki je v teku za olajšanje trpljenja, bede in lakote ubogega naroda, ki se z vsemi štirimi bori za svoj obstoj.
Njegovemu govoru je sledil Mr. Jim Rotter, eden izmed stebrov euciidske naselbine, DAo Mr. Rotterja na polju društva in naroda jt dobro znano. Navduševal je k nadaljnemu delu in svoj govor zaključil s kratko deklamacijo, ki jo je sam zložil.
Nato je bil poklican Mr. Ivan Bostjancich, v Ameriki rojen Slovenec, katerega so starši odpeljali pred 24 leti v staro domovino, in se je pred dobrim mesecem dni s svojo soprogo Vero vrnil v Ameriko iz nemškega ujetništva. Ob času napada nemških nacistov, se je nahajal v Belgradu, kjer je bil sotrudnik "Istre", glasila primorskih Slovencev. V svojemu govoru je včeraj orisal razmere kot so obstojale ob napadu v letu 1941. Povedal je veliko zanimivosti glede draginje, ki je obstojala. V Belgradu je bilo možno kupiti razilte potrebščine, kot krompir, mast, moko, ali oblačila, edino na črni borzi, a srečen se je oni štel, kateri si je vzlic nezaslišni ceni sploh mogel kaj dobiti na črni borzi. Tako je na primer stal hlebec kruha $3.00, srajca ali par čevljev $30., itd., dočim je povprečna plača znašala $50 mesečno a v nobenem slučaju več kot $100 mesečno v ameriški valuti.
Zadnji govornik je bil poznani in priljubljeni Joško Oveh iz Chicaga, 111., čigar govoru je občinstvo sledilo z veliko napetostjo. Govoril je o svetovnih zadevah, a vmes je vpletel kratke zgodbice, katSrih jedro je bilo v zvezi s podatki, ki jih je navajal o prevladujočih razmerah. Joško Oven poseduje močan glas in ima privlačen nastop, ki privabi avdijenco k pozornosti, da bi ga lahko brez prestanka poslušala več ur.
Po govorih je sledila kolekta prostovoljnih prispevkov za takojšnjo pomoč. Rezultat kolek-te, ki je bil ob koncu programa čitan, je pokazal, da so navzoči prispevali nad $500.00.
I Mr. Peter Lustrik, ki obratu-
je majhno tovarno, se je zopet najbolje odrezal. D a r ov a 1 je $60. Družina Mr.in Mrs. Jos. Ko-nestabo je podarila $40.00, Mr. in Mrs. John Močnik, ki vodita trgovino z moško obleko na E. 185 St., sta pa darovala $25.00. Drugi posamezni prispevki so bili od 80c do $10.00.
Ob koncu čitan ja rezultata kolekte, je Mr. Frank Segulin izročil v imenu direktorija Slovenskega društvenega doma, ček za $250.00. Tako je včerajšnja kolekta skupno znašala o-krog $800. Vsa čast in priznanje prispevateljem. Upati je, da se bedo v Joglednem času zbudili tudi drugi naši rojaki in rojakinje, ki danes služijo po tovarnah lepe denarje, naši trgovci ter seveda ono malo število naših tovarnarjev, in se izkazali s svojim deležem.
Popoldanski vspored je bil zaključen z programom, pri kateremu so sodelovali pevci zbora Slovan, kateri so slučajno tudi prav lepo zabavali poset-nike pozneje v kleti, pevki Betty N o v ak in Sally Hrvatin, Jacqueline Ivančič, ki je proizvajala akrobatski ples, in na harmoniko ter kitaro je igral Pike duet.
Prva priredba podružnice št. 106 SANS se je zvečer zaključila s plesom, za katerega je i-gral Zalokarjev orRester, in smelo rečemo, da so naši Eu-clidčani lahko ponosni na svoj uspeh. Udeležba bi morala biti veliko večja, ako se upošteva namen, za katerega je bila priredba, a začetek je dober in u-pati je, da bo prihodnja priredba podružnice pritegnila tudi one rojake, ki se vsled enega ali drugega vzroka niso včeraj udeležili.
Ruski cerkveni kongres izvolil patrijarha'
MOSKVA, 2. februarja. — Kongres ruske pravoslavne cerkve je danes soglasno izvolil metropolita Alekseja v Leningradu in Novgorodu za patriarha Moskve in cele Rusije.
Kronanje novega patriarha se bo vršilo v nedeljo. Novi patriarh, ki je 68 let star, je vršil posle patriarha izza prošle-ga maja, ko je umrl patriarh Sergej.
To je prvi kopgres ruske pravoslavne cerkve izza revolucije. Na njem je navzočih 160 delegatov, med katerimi so tudi zastopniki pravoslavne cerkve iz Jugoslavije. Navzočih je tudi nekaj pravoslavnih cerkvenih občin iz Zed. držav.
Danes je pred cerkvenim kongresom govoril škof Tihon Popov, ravnatelj novega semi-narija v Moskvi, ki je izjavil, da je sovjetska vlada storila veliko dobrega za cerkev in dala zagotovilo, da ji preskrbi nova poslopja.
SE JE 15 MESECEV SKRIVAL V KAMPI
ATLANTA, Ga., 3. februarja. — Tu se je danes odkrilo, da je neki vojak z imenom Henry Bombnow-ski v poletju 1943 brez sledu izginil, in kakor je sedaj sam izjavil, se je skozi 15 mesecev nahajal skrit pod vojaškim klubom.Najden je bil nedavno, ko je ogenj u-ničil poslopje. Imel je brado in dolge lase, iz česar se sklepa^ da je resnično ves čas prebil v svojem skrivališču. Kako je dobival hrano, ni znano.
Raba plina znižana v sedmih državah
Iz Washingtona se poroča, da je vladni vojni produkcijski odbor odredil drastično omejitev rabe plina za vse, razen hišne in industrijske gotrebe) da se prepreči nadaljno redukcijo vojne produkcije. Več kot 200 važnih vojnih obratov je bilo že do sedaj prisiljenih produkcijo omejiti vsled pomanjkanja plina, ki ga je prinesla kurivna kriza.
Raba naravnega plina v zabaviščih je bila prepovedana v sedmih državah, med katerimi je tudi Ohio.
V državi. New -Y'erk je nastopila tudi kriza glede živilskega položaja. Dostava mleka v raznih mestih je padla za 40 procentov in pojavilo se je občutno pomanjkanje jajec. V mestu Albany imajo v zalogi komaj dovolj premoga za prihodnjih 24 ur.
Včeraj je vlada odredila (Ustavljenje vsega civilnega tovornega prometa na železnicah v osmih državah, da se spravi promet v red z ozirom na paralizo na progah, ki je nastala vsled nenavadne zime, ki jo imamo letos. Antracitni premogarji v Pennsylvaniji so na poziv vlade včeraj bili na delu, da se poveča zaloge premoga, in delali so včeraj tudi premogarji v Apa-lacijskem okrožju, kjer se pro-ducira mehak premog.
Raba naravnega plina v zabaviščih je bila prepovedana v državah New York, Pennsylvania, Ohio, West Virginia, Kentucky, Maryland, Virginia in v mestu Washington.
Naciji svarijo Nemce pred "triki" zavezniških sil
Vesti z bojišč
Mr. in Mrs. Jacob Subelj, 1107 E. 68 St., sta bila obveščena, da je bil njiju sin Cpl. Victor Su-bel, radio operator, ranjen v bitki dne 15. januarja v Belgiji. Nahaja se v bolnišnici. K vojakom je bil vpoklican v marcu 1943 in preko morja je bil poslan
preteklega oktobra.
*
Dne 15. januarja je bil v Belgiji ranjen Pvt. Tony šustaršič, sin Mrs. Mary Šustaršič, z 21051 Recher Ave. Podrobnosti niso znane.
LONDON, 3. feb. — Nacijski propagandisti skušajo pripraviti nemško prebivalstvo na pričakovani poziv "velike trojice," da se jim sedaj nudi zadnja prilika za podajo. Naciji svarijo Nemce, da se bodo zavezniki v odločilnem stadiju vojne poslužili "političnih trikov."
Poročila iz nevtralnih in nemških virov pravijo, da so v teku mrzlične priprave za obrambo Berlina, in radijska oddaja iz Moskve poroča, da je propagandni minister Goebbels že zbežal iz Berlina na Bavarsko.
"Zmaga ali Sibirijo"
"Dienst aus Deutschland," organ nemškega zunanjega ministrstva, svari Nemce, da morajo odločiti med "zmago in Sibirijo," in izraža bojazen, da bodo Rusi "Nemški osvobodilni odbor," ki je bil organiziran v Moskvi iz nemških vojnih ujetnikov, politično rabili proti nacijskemu režimu.
Snoči so nemški listi objavili članke, v katerih je rečeno, da bo konferenca "velike trojice" očividno povzela "ofenzivo proti morali nemškega ljudstva." Zavezniški voditelji so ožigosani kot "vojni zločinci" in "hinavci."
V listu "Voelkischer Beobach-ter" je izšel članek z debelim naslovom, ki se glasi: "Nova gi-gantična prevara začrtana— Stalin, Churchill in Roosevelt skušajo prekositi Wilsona." Nemške radijske oddaje pravijo, da je konferenca velike trojice že v teku v nekem romunskem pristanišču ob Črnem morju.
Priprave za zadnji boj na Bavarskem
Neuradna poročila, ki so dospela v London, pravijo, da se je pripravilo vrsto starih solnih rudnikov v bližini Berchtesga-dena, kamor bodo naciji zbežali za svoj zadnji boj. Solne rudnike se je baje utrdilo, tako da so vami pred napadi z bombami ali plinom, in v njem bi baje 100,000 mož moglo vdržati več mesecev, ako bi se vanje spravilo zadostne zaloge streliva in hrane.
Notranje obrambe bi baje obsegale od 100 do 150 kvadratnih milj okrog Berchtesgadena, Ha-leina in Salzburga, med katerimi se dvigajo Alpe. Ta notranja obramba je menda obdana od mnogo večjega obrambnega ozemlja, ki se razteza od vzhoda švicarske meje pa do bližine Dunaja.
RDEČA VOJSKA OBKO LILA NEMCE OB ODRI
3,000 ameriških internirancev v filipinski prestolici bilo osvobojenih
LUZON, gl. stan gen. MacArthurja, 5. feb. — Ameriške čete so danes, natančno 26 dni po invaziji Luzo-na, vdrle v osrčje Manile, kjer so osvobodile okrog tri tisoč civilistov, ki so bili skozi tri leta v japonski internaciji, zavzele vladne palače in nadaljevale s treblje-njem japonskega odpora, ki je sestojal samo iz malih
Strelskih gnezdov. v,	*-
kontrola
Popolna • kontrola filipinske prestolice v teku par dni je gotova.
Gen. MacArthur je naznanil ■zavzetje Manile v zmagoslavnem komunikeju, s katerim je izpolnil besede, ki jih je izrekel, ko je moral bežati s Filipinov: "Vrnil se bom." MacArthur še ni vstopil v prestoli-co, ker je bil dinamiran neki most na zapadnem obronku mesta. Obrnil se je nazaj, da najde drugo pot v notranjost mesta.
Nadaljujejo se strelski boji v mestu med posameznimi izo-Uranimi gnezdi vojaštva. Važno vlogo pri zavzetju Manile je igrala 37 divizija, ki sestoji povečini iz Ohijčanov.
LONDON, ponedeljek, 5. februarja. — Ruske sile so vče-r a j na krilu prišle za hrbet nemškim četam v Kustrinu, severnemu tečaju nacijske obrambe za Berlin, in udarile proti nemški prestolici, od katere se jiahajajo samo 38 milj, kakor ae glasi komunikej iz Moskve.
Druge edinice armade maršala Žukova so zavzele Ziegingen, 13 milj južnovrhodno od Frank-furta, iz česar je razvidno, da so Rusi začeli tudi z operacijo za obkolitev južnega tečaja nemške fronte pred Berlinom.
Komunikej iz Moskve tudi naznanja okupacijo več drugih strategičnih točk, ki predstavljajo zadnje nenaške obrambe pred Berlinom.
TUDI CIGAR BO MANJ V TEKOČEM LETU
NEW YORK, 3. februarja.
—	V tekočem letu ne bo toliko cigar na razpolago za civilni konzum kot jih je bilo v preteklem letu, vendar je dober izgled, da produkcija od sedaj naprej ne bo več dosti padla. Lani je prišlo na trg 8 procentov in pol manj cigar kot v letu 1943.
NACIJSKE LADJE NA BEGU PRED RUSI
STOCKHOLM, 3. februarja.
—	Iz danskih virov se poroča, da je dospelo v Copenhagen več kot 20 ladij nemške mornarice, ki so zbežale iz baltiških luk, ki jih ogrožajo Rusi.
Novi grobovi
MARY ŠKERBEC
Po kratki bolezni je umrla na domu Mary škerbec, roj. Telič, stara 67 let, stanujoča na 1134 E. 63 St. Doma je bila iz Gornjega jezera pri Starem trgu, odkoder je prišla v Ameriko pred 43. leti. Soprog Frank je umrl pred 14 leti. Tukaj zapušča dva sinova. Franka in Edvarda, tri hčere: Rose Stebla j. Anno Salomon in Agnes, sedem vnukov, sestro Frances Dremel, v Gleasonton, Pa., in več sorodnikov, v starem kraju pa zapušča hčer Mary Petrič in štiri vnuke. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj iz Zakraj-škovega' pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
* * $
ANTON ŠPEHEK
Pokojni Anton Špehek je bil 35 let star, ter je stanoval na 6307 Bonna Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Zapušča soprogo Angelo, rojeno Mostar, brata Charles M. M. 1/c, in dve sestri: Mary, in Rose Strumbel. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato
na Calvary pokopališče.
* * *
MARY LU2AR
Včeraj popoldne je po šestmesečni bolezni umrla na svojem domu Mrs. Mary Lužar, stara 51 let, stanujoča na 3663 W. 58 St. Doma je bila iz Gorenja nad Idrijo, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. Bila je članica društva Carniola Hive, št. 493 T. M., Brooklyn, št. 135 SNPJ in podružnice št. 53 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz Mengeša na Gorenjskem, dve hčeri: Sophie Saranga in Friedo, ki je pred kratkim prišla na do-
Rojak ustreljen na pragu gostilne
v soboto ob 10:40 zvečer je bil ustreljen na pragu gostilne na E. 9 St. in Bolivar Rd. neki moški, ki je bil od policije identificiran kot Anton Spehek, star 35 let, stanujoč na 6306 Bonna Ave. Morilec je po streljanju zbežal in policija do včeraj še ni mogla dognati, kako in zakaj je prišlo do streljanja.
Ena izmed krogel je Spehka zadela v trebuh, in ko je bil pripeljan v Charity bolnišnico, je bil že mrtev. Ljudje, ki so se nahajali v gostilni, so povedali policiji, da so čuli strel, potem pa da je Spehek omahova-je stopil v gostilno in se zgrudil na tla.
Policija je preiskala vso okolico, toda ni našla revolverja, s katerim je bil izvršen umor. Sodi se, da je imel Spehek prepir s svojim napadalcem pred gostilno in da je slednji po streljanju zbežal s pozorišča in vzel orožje s seboj.
Mrtvega moškega je identificiral Joe Valore, iz 2018 E. 69 St., ki je rekel, da je poznal Spehka in da je vozil avto, ki je bil najden kmalu po umoru na Bolivar Rd.
Nadaljne mestne
novice boste nkšli na 4. strani današnje izdaje.
pust od WACs, tri sinove. Bili, ki se nahaja preko morja, Ed-warda, katerega se pričakuje od vojakov na pogreb, in Raya, dve sestri, Frances Pemuš in Anto-nia Luin v Farrell, Pa., ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Schuster's pogrebnega zavoda, W. 54 St., in Denison Ave., v cerkev sv. Boniface in nato na Calvary pokopališče.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
5. februarja,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FCBLISHINa CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)________________________________$6.50
For Half Year — (Za pol leta)______________:_______________3.60
Por 3 Months — (Za S mesece)____________________________________2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)_______17.60
Por Half Year — (Za pol leta)__________4.00
Por g Montbfl — (Za I mecece)_______a.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske jirtave):
Por One Year — (Za celo leto)_________
Por Half Year — (Za pol leta)________________________________________
-«8.00 _ t60
Entered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
104
EN SAM ČLOVEK
II.
Res je, da so posamezniki med seboj godrnjali, ampak samo, če jim kak fašistični ukrep ni bil po volji; če so morali plačevati nesorazmerno visoke davke in druge fašistične dajatve itd. Še bolj pa je res, da so bili vsi, brez izjeme kar navdušeni fašisti, kadar se je Mussoli-niju posrečil kak rop na škodo sosedov in dokler je šlo ropanje kolikor toliko gladko izpod rok. Nam ni bila za to potrebna šele izjava sedanjega upravitelja države, da je laški narod hotel vojno. Še najbolj pa je res, da so bili vsi Lahi navdušeni in so glasno odobravali fašistično divjanje in zatiranje našega naroda. Laški pohlep po tujem in imperializem se nista porodila šele v fašističnih možganih. Fašizem je vse to izvajal samo z večjo brutalnostjo in brezobzirnostjo, pred njim pa so isto delo vršili z raznimi oguljenimi frazami o tisočletni kulturi, poslanstvu in podobnem. Zaradi tega so bili po prvi vojni vsi laški pritepenci med našim narodom po svojem "delovanju" in ponašanju fašisti ter smo zato pravega, to je organiziranega fašista mogli ločiti od drugega le po barvi srajce.
Da so vse te trditve točne, vidimo prav dobro tudi po obnašanju Lahov v tujini, še prav posebno tu v Egiptu. Splošno je znano, kžko so tukajšnji Lahi v kritičnih dneh pred leti pleli biče in čistili samokrese za tiste,, ki so jih smatrali kot oviro proti fašističnemu imperializmu. Zraven so pridno šivali zastave, da z njimi navdušeno pozdravijo težko pričakovanega jezdeca na belem konju ... V tujini se vendar ni mogla občutiti pest fašističnih policajev? še celo sedaj je tu precej fašizma, kar sami tukajšnji laški listi priznavajo.
To mi vše dobro vemo, pa bi bilo prav, da bi vse tako dobro vedeli tisti, ki so v glavnem poklicani, da po tej vojni dobro plačujejo in hudo kaznujejo. Dobro bi bilo, da bi vedeli tudi tisti, ki so glasniki zavezniškega javnega mnenja, da bi v bodoče* ne nasedali laškemu frazarenju. Prav posebno pa vemo mi, bivši interniranci v Italiji, kako so prva leta vojne vsi Lahi arogantno in pokonci hodili in kako so se obnašanja in mišljenja spreminjala le s spreminjanjem vojaškega položaja. Videli smo tudi, kako so Lahi v glavnem z neko radostjo pozdravili padec fašizma in prihod zavezniške vojske. Toda pri laških množicah je bilo edino gibalo takega razpoloženja računska špekulacija, da bo kmalu konec vojne in konec nemškega ropanja, da bodo Amerikauci pripeljali s seboj kruh itd. Z drugimi besedami, verjeli so, da bo takoj zrasel znameniti korenček v drugi roki. Če se je v prvi palica posušila .-. . Ker pa korenček še vedno ni mogel dorasti in je celo prišla še vojna z Nemčijo, je pričelo ponovno godftijanje (glej rimski "Ricostruzio-ne"!)
Za indolentno duševnost laških množic je tudi značilna izjava človeka iz ljudstva, ki mi je pred par leti, ko so pričeli prihajati prvi udarci, odgovoril glede bodočnosti Italije takole: "Nam je vseeno kdo zmaga. Če zmagamo, bomo bogatim vzeli, če pa ne, bomo itak prišli pod bogate gospodarje in pri njih dobro živeli." Do padca fašizma je bila vsa Italija en sam pisan vrt takih cvetk.
Če Lahi niso marali Mussclinija, če se ga polnih 20 let niso mogli znebiti, če jih je on sam pahnil v vojno na nemški strani, zakaj pa niso potem kot en mož skočili na noge, ko je prenehal pritisk in ko so celo napovedali vojno Nemčiji? Takrat so imeli še organizirano in oboroženo vojsko, pa so se t?sočglave enote puščale razorožiti na lastnih tleh od pemcice Nemcev. Zakaj so se razne enote razblinile v nič, ko jih je Badoglio zbral za fronto, medtem, ko morajo zavezniki sami čistiti njihovo zemljo? V nekaterih laških listih se sedaj po enem letu čujejo glasovi, da bi bilo končno le potrebno nekaj ukreniti, da ne bi matere zf.vezniških narodov objokovale sinov, padlih za osvoboditev Italije. Vsega tega bi gotovo
ne bilo, če bi Lahi ne bili to, kar smo zgoraj povedali. Enkrat pa bi bilo že treba jasno in javno povedati pred vsem laškim nerodom in pred vsem svetom priznati, da so fašisti ostali fašisti, vkljub zamenjavi srajc in da ostale množice ravnodušno čakajo, da jim bo nova vlada s pomočjo zaveznikov s čim postregla na krožniku, tako nekako, kakor so se prej nadejali, da jim bo Mussolini nekaj navrgel s pomočjo Nemcev. Spoznanje samega sebe je vendar prvi korak k poboljšanju. S prikrivanjem pravega stanja in s cmerikavim jadikovanju se narodne množice vzgajajo k pomilovanju samega sebe, namesto da bi že iz zakasnelega sramovanja udarile na dan vse tiste ognjeniške sile, ki pri vsakem zrelem narodu spe pod površino in se sproste v usodnih trenotkih. Ves dosedanji vojni doprinos Italije je neznaten in neopažen za 45,000,000 ljudi in za bivših 8,000,000 bajonetov ter je itak poravnan s pomočjo, ki jo na dragi strani Nemcem nudijo novi fašisti, ki so tudi laške krvi.
Nas bi vse to dosti ne zanimalo, če bi vsa laška javna trobila ne imela pri tem enega samega skupnega cilja, da. pred svetovnim javnim mnenjem in pred lastno vestjo perejo črnca in da poskušajo dokazati, da se z 1% kesom in pokoro izbriše 100% greh, ki so ga storili v veliki meri na hrbtu našega naroda. G. Churchill je baje dejal, da bi bilo potrebno ponovno oživeti zgodovinsko prijateljstvo z Italijo. Mi gotovo nismo načelni in aprioristični sovražniki laškega naroda, ker to ni v skladu z našo slovansko duševnostjo, toda, predno se bo moglo tako prijateljstvo oživotvoriti, bo še potreben 100% kes in pokora, ker našega naroda ne bo mogel nikdo in nikdar prepričati, da je za vse laške grehe in zločine nad našim narodom odgovoren en sam človek , . .
Iz urada
Slovenskega ameriškega narodnega sveto
Pomožna akcija
Prva pošiljka najnujnejših potrebščin je bila odposlana Jugoslovanskemu rdečemu križu v Bari, Italija, pred več kot enim mesecem. Odpeljala jo je ameriška tovorna ladja. Radi varnosti in raznih drugih komplikacij odbor ni smel odhoda takoj naznaniti. V Bariju bodo pošiljko prevzele jugoslovanske oblasti in preskrbele za prevoz čez Jadransko morje v Dalmacijo. Poslano blago je ocenjeno na več s t o t i s o č dolar j ev in uključuje zdravniške potrebščine in instrumente, čokolado, novo obleko in oblačila ter šivalne stroje; 80 odstotkov odposlanih zalog je kreditiranih našemu relifnemu fondu, 10 odstotkov J ugoslovanskemu pomožnemu odboru (JPO, SS) ter 10 odstotkov Hrvatski bratski zajednici. Vsi zavoji in zaboji so bili v tem smislu adresirani.
Zlatko Balokovič, predsednik WRFASSD, podal izjavo, v kateri je pojasnil zadevo jugoslovanske ladje in vzroka, zakaj ni prispela pravočasno v new-yorsko luko in naložila nabrane zaloge za Jugoslavijo. Vsi tisti, ki so sodelovali in prispevali za našo relifno akcijo, bodo z zadovoljstvom vzeli vsa ta pojasnila na znanje in se radovali ob dejstvu, da prva prostovoljna pošiljka od ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov najbrž že olajšuje trpljenje najpotrebnejšim. Tisti pa, ki so nam vedno nasprotovali, zastavljali pomožno akcijo in nas brezobzirno napadali (vprašanje jugoslovanske ladje je zanje le izgovor, da bi z glavo zid prebili), se naj zavedajo, da tudi slovenski narod v stari,domovini zasleduje njihovo nizkotno propagando in da je ne bo tako hitro pozabil.
Skupni prispevki v gotovini za WRFASSD so do 18. januarja znašali $322,761.99 in ta znesek ne uključuje prispevkov, ki so bili poslani v SANSov urad po 18. januarju.
Največji prispevek ta teden je j prispevala podružnica št. 39, Cleveland, O., namreč lepo vsoto $1,531.25 (in $325 SANSu za članarino). Darovali so: Slo-
venski narodni dom, St. Clair Ave., $1,000; socialistični pevski zbor Zarja, $275; Andy Hočevar, Maple Heights, O., in Frank Verček, Bedford, O., sta pa nabrala $256.25.
Od podružnice št. 25, Chicago, 111., je poslal tajnik Frank Alesh $29.48, Joško Oven pa $5.
John Laurich, Goodman, Wis., je poslal vsoto $10, katero nam je izročil Louis Železnikar, predsednik SANSovega nadzornega odbora. "
Društvo št. 355 SNPJ in št. 30 SDZ, Fairport Harbor, O., je vsako darovalo po $10 za SANS ter po $15 za pomožno akcijo. Znesek je poslal brat Lovrenc Baje. Manjše prispevke smo prejeli tudi od drugih podružnic in od posameznikov. Skupaj, prejeta vsota za relif ta teden znaša $1,611.73, oziroma do sedaj v januarju $7,405.14. Istočasno smo prejeli članarino za SANS $1,606.20.
Podružnica št. 12, West Ali-quippa. Pa., je poslala zopet en zaboj obleke za starp domovino in 62 funtov raznih živil: kon-denziranega mleka, zdroba, kave, kakaa, riža in drugega. Ta živila je darovala Mrs. Mary Prosenc.
V ^ V
Nekateri nas vprašujejo, če še vedno nabiroma obleko, čevlje in druge potrebščine za vojni relif. ^Odgovor je seveda velik DA. Čim več bomo nabrali, temveč prostora bomo dobili na ameriških ladjah za prevoz. Kampanja, ki jo sedaj vodi med Ameri-kanci American Committee for Yugoslav Relief, je v prvi vrsti za oblačila in druge darove v blagu. Pošiljke prihajajo iz vseh delov Amerike. Naslov skladališča je: 161 Perry Ave., New York City.
Dne 7. februarja se vrši v hotelu Biltmore, New York, svečani banket v korist pomožne akcije WRFASSD. Prireja ga Ame-rikanski odbor. Kot govorniki nastopijo: senator James E. Murray (Utah), senator Warren I G. Magnusson (Wash.), župan I La Guardia iz New Yorka, dr. Ivan Franges'od jugoslovanskega poslaništva, člankarica Elsa Maxwell, radio komentator William S. Gailmor, Sgt. Walter Bernstein od magazina "Yank," ki je bil prvi ameriški poročevalec v interviewu z Titom, Zlatko Balokovič in Louis Adamič. Nastopila bo tudi operna pevka
Zinka Milanov, ruski tenorist Igor Gorin in pevski ter tambu-raški zbor kluba jugoslovanskih mornarjev pod vodstvom drja. Luja Goranina. Zadnje priprave predvidevajo nastop podpredsednika Zedinjenih držav Harry-ja S. Trumana.
Društva in organizacije, ki žele prispevati večje zneske na tem banketu za našo relifno akcijo, ali pa ki bodo obljubile prispevati tekom kampanje gotovo vsoto za ta namen, naj sporočijo vsote v SANSbv urad čim prej mogoče.
V zvezi z našo relifno kampanjo med Amerikanci je Louis Adamič razposlal na tisoče pisem ameriškim časopisom in revijam in mnogi teh so pismo priobčili.
Mirko G. Kuhelj tajnik.
Urednikova pošta
Naša 10-letnica
Cleveland, Ohio. — Na zadnji društveni seji se je ukrenilo vse potrebno, glede plesa in programa, da se primerno proslavi 10-letnifco ustanovitve društva "Cerkniško jezero" št. 59 S. D. Z. Člani in članice so pridno na delu s prodajč vstopnic in kot vse kaže, bo ta proslava zelo uspešna. Preskrbelo in določilo se je tudi potrebne delavce.
V	kuhinji za dober prigrizek bosta skrbeli sestri Škerl in Snyder. V točilnici bodo postregli s špago, vinom in pivom brat Jerman, sestra Branisel in brat Lojjchar. Pri vhoda za pobiranje vstopnic brat Wise in gestra Klun, brat Šorc bo tudi pripravljen za vsako delo. Gl. tajnik' Johti Gofnik' bo po sklepu članov, govoril kot zastopnik organizacije. Povabljeni so tudi ostali člani gl. odbora, da se vsi udeleže naše prireditve.
Ustanovni člani in članice bodo posebno počaščeni s sedežem na odru in še mogoče s kakim posebnim darilom.
V	programni knjigi, ki bo izdana, bo opisana zgodovina društva in vsebovala bo imena u-stanovnih članov. Rojaki iz cerkniške okolice se pripravljajo z vnemo za ta dan, ko se bo praznovalo ime, ki ga nosi naše društvo. Andy M e 1 e (Kunč), ki je pravi Cerkljan in mnogo drugih, mi je zagotovilo, da tega dne pa nikakor ne zamudijo, ker tam se bomo zabavali in malo razveselih in videti hočemo tiste, ki so ustanovili društvo, ki nosi ime po svetovno znanem jezeru. Program bo vseboval več pevskih točk.
Ker bo ta prireditev ravno na predpustno soboto, se pričakuje tudi več maškar in so dobrodošle na našo zabavo. Društvo piav uljudno vabi vse člane in članice zveze, kakor tudi njih prijatelje, da se nam pridružijo na proslavi društvene 10-let-nice. Za plesaželjne bo igral Vadnalov orkester polke in valčke. Pridite, zabave bo dovolj za vse!
Ves^lični odbor.
Glede dohodninskega davka
Ker je postava glede dohodninskega davka "precej zamotana in marsikateremu nejasna, sem se namenil isto v kratkem pojasniti.
Zadnji dan za izpolnitev davčnih listin, je določen za 15. marca. Isti dan mora biti tudi plačan dohodninski davek.
Dohodninske davčne listine mora izpolniti vsaka oseba, Vštevši ona, ki še ni dopolnila osemnajsto leto, ki zasluži letno več' kot $500.00 Vsaka oseba, katere dohodki znašajo $500.00 ali več na leto, to so trgovci, o-
LADJA SE POTAPLJA
Pierre I'Ermte
Zapluli smo na visoko morje. Svet je bil še dokaj miren. Na morju je vladala tišina . . .
Od časa do časa smo srečali še kakšno ladjo in veliko smo se zabavali s sestradanimi galebi, ki so sledili našemu parni-ku in se zaganjali v vse, kar smo jim vrgli v morje.
Povsod smo opažali podmornice. Košček* lesa, ki je plaval med valovi, je čezdalje bolj dobival obris periskopa. Senca o-blaka nad valovi je že razodevala podmornico samo, ki se je približala površini, da opravi svojo zlonosno delo.
Potem pa smo se smejali, da smo odkrili zmoto. — Še norčevali smo se iz tistih, ki so zmedo povzročili. Toda že nekaj trenotkov pozneje so nas potniki pozvali na drugo stran ladje, dokazujoč nam z enako gotovostjo, da so opazili sumljivo znamenje.
Tretji dan zarana, ko smo še vsi spali, se je vsa ladja grozovito potresla ter visoko dvignila prednji konec — kakor smrtno zadeti, ki še enkrat dvigne roke kvišku, preden se zgrudi.
"Tu je," je zadonelo iz kabin, "torpedirani smo."
V nekaj minutah je že vse bilo na krovu in ob najrazličnejšem zadrževanju si je vsak v naglici skušal za silo pritrditi rešilni pas. Častnilti in moštvo so pomirjevali — sicer pohlevno množico. Dobil si vtis, ko da je vsak potnik začel skrbeti le zase, in že so stopali v čolne, ko nenadoma poči zadaj drugi torpedo. :
Vendar se je■zdel sunek tokrat manjši kot prvi. Ladja se je jela opotekati — kot pijanec
—	in nas premetavati po kfd-vu, ki so ga že preplavljali valovi ...
Tam daleč na obzorju je zarja pozlatila nebo.
In sedaj smo razločno zagledali podmornico. Počasi je krožila okrog nas kakor zver, pripravljena, da zada smrtni udarec syojemu plenu.
"Oh, ko bi imel samo en top," je mrmral kapitan, "to bi ji pognal v žrlo!"
Toda naša ladjica je bila miroljubna; ničes&r ni imela, s čimer bi se mogla ustavljati sovražnemu napadu.
Čez nekaj minut je postal položaj zelo resen. Bolj in bolj se je ladja nagibala na . levo stran, zaradi česar so rešilni čolni ob desnem boku postali neuporabljivi.
K sreči je bil kapitan takoj na vse strani razposlal SOS klice na pomoč. In zares, božja Previdnost nas je spremljala,
—	zakaj že nam je s polno paro plul nasproti ameriški par-nik čigar zastava je bila v o-gromnih dimenzijah zarisana na ladijski lupini.
Ob pogledu nanj se je podmornica takoj potopila in izgi-
brtniki, lastniki najemnih stanovanj itd. Kakor prejšnja leta se odbijejo stroške za popravila,od rentanih stanovanj, davke za vodo in zavarovalnino in druge stroške. Ravno tako se odbijejo darovi cerkvam. Rdečemu križu in drugi dobrodelni darovi, zdrawiiski stroški, ki presegajo 5^; zaslužka in nezavarovana škoda po požaru, nevihti in avto nesrečah.
Važno je tudi za one samske o g e b e , ki zaslužijo več kot $2.700 letno, za poročene, ki zaslužijo več kot $3,500.00 letno, trgovce in "lastnike stanovanj, katerih dohodki so več kot $500 letno, da izpolnijo do 15. marca tudi takozvani Declaration Tax za leto 1945 in se izognejo kazni.
John Rožanc.

or i
svo, smo'
ins
nila. Bržkone zaradi H'
ga prihoda te ladje in pa
nam omogočila rešitev na
šilnih čolnih
Nagnetli smo se vanje
kem številu, da nam je ■
žila nevarnost potopitve. ^
nutek sem že mislil, da J® ^
šla moja zadnja ura. Nas
v ,	.v	Hva o'
je zašel navpično med i"
jaška valova. Na levi in
sem videl, — kakor Izrael ^
prehodu skozi Rdeče
dve vodeni steni in le
je iz velike daljave leske
če pobarvan pas roba.
Tisti hip sem izročil
dušo Bogu . . . Nato pa
spet dvignili na morsko r
šino , Nepozabni	.
In potem drugi prizor ^
nepozabna minuta. Mnogi
vrgli v morje in začeli P ^
ne opazivši razlite nafte ^
li vnemati. Nekaterim s® J® .
srečilo ubežati, veliko pa
jih videl, kako jih je
likanski "peklenski" ogeW,]
jih pogoltnil.
Z veliko opreznostjo se
je mogel končno ameri®'^ / nik približati. Čas je že ^
Zaradi mrzle vpde, ki plavila našo slabotno ^ so nam začeli šklepetati Toda vse je videlo le eno rešilno ladjo, ki je z nimi kavlji iskala	y
kraja, da bi nam omogoči® j,. stanek brez vsake nezg^ kaj čoln na visokem i®"'' ^ nekaj tako malenkostneg^^^
sti še, če je preobložen,
je bil naš.
Končno smo se vendar izkrcali. Vedno bom
■isK®
4
f
or
^, 1«;
očmi jeklene boke amen^^^^ dje ... iz vrvi spleteno katere smo se morali ^ ^ y ugodnem trenutku ^ tem plezati hkrati z onii^ y raj in spodaj — cel di, ki se je gugal po ^ ^ , Kateri so padli, so bn' Ijeni. In takih je bilo med njimi neka mati % kom. Kdo bi opisal olaj^^^; moji duši, ko sem kon^ ^ čutil pod nogami trdna ^ jateljske ladje! Opaziva
druge čolne, ko so pristaJ®' daj je bil že jasen	f
i
In to je ena bedna
S'
mnogimi še bednejšinai- . ^ kazen mora Bog hrani^^,jj ste, ki so po dva tisoč ščanstva pahnili nad c toliko tfpljenja!	jV
Kapitan je zadnji P"®. g;
, _	-1 J-vvrffl.U p
f
tr
i
krov. Naravnost odtrg^^t* ^
. i
Američ^f
bilo treba od njegovega P,
niškega mesta bili prijazni do nas in ,

njega. Toda on ni
slon jen na ograju je s

sar shšati, ničesar vzeti
IcO'.
nagubani«' J
r>i'f I,' j-eu _ ^
na očeh in z opazoval, kako se ja pogreza. — Ali un^ hotela. — Ocean se je

ganjal ob njene boke jo vlekel v globino.
se mu je z vsemi moc'^' Ijala, zdaj se močno kot pri sunku v bok; P° jjjl se je spet vzravnala izčrpan borec, ki se ne
I? i i.
iu»
dati. Resnično, ladje
jiKiaJ"
so;
Oči nas vseh so
bile
up'

€
ladjo, ki počasi postaj^'^, f
i_- ____j:	_____
/
ka sredi razpenjenih mj
iTiis^
sposko, imenitno —
pogreznila v smrt.	'
je srdito valovje in zaP
krat — dvakrat že, da je po njej — too® še ni prišel.	. /I
Potem pa se je	M
■ ■
VčllUVJU m	'
je morje v obliki kolob^ ^
Pogledal sem kapit®*^. f bele solze so mu teki® kovem obrazu.	f'
Njegov orjaški koč živel — zahrbtni s" ga je umoril.
il
k&ua:
rja, 194S
ENAKOPRAVNOSTI
STRAN 3.
slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni.
t	(pnri) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944
izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-
ČASTNI ČLANI:
ADAMIČ, Milford, N. J.
MARIE FRISLAND, 1034 DUUngham Avenue,
' F. 3. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
^dsednik;
ČLANI EKSEKUTIVE:
KRISTAN, 33 Beechtree St., Grand Haven, Mich. !r'	N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
DUn^r*^ Frejj ^ VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
3935 W. 26th St., Chicago 23, 111.
^Pisiukar	CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Cl^. ■ COB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI.
W. 22nd PL, Chicago 8, HI.
IfOPOLn^^®' 1*36 W. 21st PI., Chicago 8, HI.
ALB[K. vn«	6409 St. Clair Are., Cleveland 3, Ohio.
^ANK 74t>r^' 611* St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
So. Lawndale Ave., Chicago 23, DL
LOCis ZELP	NiU)ZORNI ODBOR:
'OSIE	predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HI.
'®8EPa	'603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
VHBTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. 3.
Dpb	8IRSI ODBOR:
p	1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
»u, ' 1^605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
No. Chicago St., Jrfiet, lU.
Horzfv »	' ^ Aliquippa, Pa.
No. 4, Princeton, HI.
Hath	^676 Washington St., Denver, Colo.
KLITvp ^^3—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn.
^^RINE R-o 1^36 So. Kenilworth Ave., Berwyn, HI. . ®N KVAftTTriD^^^' 1*638 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich,
POLLfirir ^11 ^^»tion St., Bridgeville, Pa.
»V ^ »niT7 ' Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
»^OINExtp Menahan St., Brooklyn, N. Y.
SPP^^CICH. 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
■Ufijfjjjjj, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
M. stnvr^'' 1®^ N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
1634 Cedar St., Pueblo. Colo.
»n ^ ZBARwrS^' "6 Forest Ave., Johnstown, Pa.
> -1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI.
LEPI STRIČEK
BEL-AMl
»pisal — GUY DE MAUPASSANT Pfevel — OTON ŽUPANČIČ


"■■■■■■■■■■■hhhuuiihI
jevanje)
In dostojanstveno je odšla. »Od J«eanesa In vi co i Pestil jo je, zakaj držal se je
iz radovednitii"^^®'^"	nasilno posezati
^-aaovednoati _	Potem pa, ko je sto-
i%ričakujeni."!pil duhovnik iietako \r zadrefri je Itozck-avil ter:'* *?<*(%&& zavetja, je laoracil m.	na uatiiieab ociJ r"irs.,no!a proti rijemu, inu p(»-
(ogg ,	I gledal globoko v oci in mu je za-
i„ Približni „^i:i •	I renčal v obraz:
^idel
7 je;, zonpf v . "I "Da nimate te-le halje na se-^ veHv, , ono zenico,', . , , . ... . ,
r	klečala in še ve-!^''
Presneto "
"o (a Ba + 1 '	J'=
< S^daj trdovratno navi-Hi %v več ganila, se-. k naJ »omiloval. J '^<^akat/ ^ačel zla-Žp »o« ^sni ladji,
^y^&WAerjevo.
lit, jo i ^ očmi me-:,^\^=tavil, in
i„ '®lil ie . da je ne
'■^«««•0 .a
'h
II odslol ^^^oj vrnil.
stopil je
odš^
PS =e je
za-
vso cer-
ie,
f ' Ha


tc.
^L^i] v ti„. •'^Sovo pozor-\ bi Č ® šepetanje?
\h bližnji [pogledat, kar

Je S	žen-
3e. ^ PO tleh. ^ videl, kak-
i ^ Se %)k
:«e j Je to c,
''tlif ' ^^68 popo-

Je Se
je
inor,
.^^renii ^^^terjeva
ice
'Qn
biio
J' de
Zi^Sledala njemu, nladno
t
Hi
lie
■Jala.
m
prosim
.S	-e
•j.l
pridete
vas
po vašem nesramnem gobcu."
Pottem se je zasukal na petah in je žvižgaje odšel iz cerkve.
Pod portalom je stal debeli gospod, klobuk na glavi in roke za hrbtom; naveličal se je bil čakanja in je begal v očmi po prostranem trgu in po vseh cestah, ki so se stekale vanj.
Ko je prišel Du Roy mimo njegk, sta se pozdravila.
žurnalist, sedaj prost, je šel v "Vie francaise." Takoj je zapazil po zaposlenih obrazih vseh uslužbencev, da se godi nekaj nenavadnega, in je naglo vstopil v šefovo pisarno.
Očka Walter je^ stal nervozen na sredi, narekoval s presekani-mi stavki članek, dajal med dvema odstavkoma naročila poročevalcem, ki so ga obkrožali, ukazoval nekaj Boisrenardu in je odpiral pisma.
Ko je Du Roy vstopil, je ravnatelj veselo vzkliknil: "A, ravno prav! Lepi striček je prišel."
Ustavil se je, malo zmeden, in se je opravičeval: "Oprostite, prosim, da sem vas tako imenoval, a položaj je tak, da sem ves zmešan. In potem slišim vedno svojo ženo in svoje hčerke, ki vas kličejo od jutra do večera "lepi striček," in nazadnje sem se še sam tega nale-zel. Saj mi ne zamerite tega?"
Georges se je nasmejal: "Prav nič ne. Ta priimek nima zame hičesar nevšečnega."
Očka Walter je povzel: "Dobro, torej vas bom klical tudi jaz za lepega strička, kakor yes svet. No, vidite, velike reči se gode. Ministrstvo je vrženo s 310 glasovi proti 102. Naše počitnice so zopet preložene, preložene na grške kalende, in že imamo 28. julija. Španija se srdi radi Maroka, in to je strmoglavilo Duranda de I'Aine in nje-
gove pomagače. V hudih škripcih smo, za nohte nam gre. Mar-oktu je naročeno naj sestavi nov kabinet. General Boutina d'Acre vzame za vojnega ministra, in našega prijatelja LarocTie- Ma-thieuja za vnanje zadeve. On sam obdrži notranje stvari s predsedstvom vred. Mi postanemo oficijozen list. Jaz delam! sedaj uvodni članek; obrazložiti hočem priprosto naša načela in začrtati ministrom pot."
Možak se je nasmehnil in je povzel: "Pot, ki jo hočejo sami ubrati, seveda. A potreboval bi kaj zanimivega o maroškem vprašanju, kaj aktualnega, da bi udarilo, vzbudilo senzacijo, sam ne vem kaj pravzaprav. Najdite mi vi kaj takega."
Du Roy je trenotek premišljeval, potem je odgovoril: "Je že. Dal vam bom študijo o politični situaciji vse naše afriške kolonije, s Tunizijo na. levi, Algerijo na sredi, in z Maroko na desni; zgodovino plemen, ki bivajo na tem širnem ozemlju in opis pohoda na maroško mejo tja do velike oaze Figuig kamor ni prodrl še noben Evropejec, in ki je sprožila sedanji konflikt. Ali vam je to po volji?"
Očka Walter je v z k H k n i 1: "Prekrasno! In naslov?"
"Od Tunisa v Tanger!"
"Izvrstno!"
In Du Roy je šel brskat po starih letnikih "Vie francaise," da bi našel svoj prvi članek: "Spomini afrikanskega chasseur ja!" prekrščen, prerešetan in prenarejen, bi se za sedanji položaj čudovito podal, zakaj v njem je bilo govora o kolonijal-ni politiki o algirskem prebivalstvu in opisan je bil izlet v oran-sko provincijo.
V tri četrt dre je bila stvar predelana, prekrpana, navita na pravo struno, dišala je po aktualnosti in je poveličevala novi kabinet.
Ko je ravnatelj članek preči-tal, je izjavil: "Izvrstno je . . . izvrstno . . . izvrstno! Vi ste možak, da je kaj. Čestitam vam."
In Du Roy je šel obedovat, srčno zadovoljen s svojim dnevom, vkljub temu, da mu je pri Sveti Trojici izpodletelo, zakaj dobro je čutil, da je igra zanj dobljena.
Njegova žena ga je pričakovala vsa nervozna. Komaj ga je zagledala, je vzkliknila: "V^, da je Laroche minister za vnanje stvari?."
"Vam, pravkar sem napisal z ozirom na to članek o Algiriji."
"Kako pa?"
"Saj(ga poznaš, prvega, ki sva ga skupaj pisala: 'Spomini afrikanskega chasseurja;' za to priliko sem ga pregledal in popravil.
Nasmehnila se je. "A, saj res, to gre prav dobro."
Nekaj trenotkov je premišljevala, potem je rekla: "Jaz mislim na tisto nadaljevanje, ki bi ga bil moral napisati takrat in ki je ... ki je kar obtičalo. Sedaj se ga lahko lotiva. To nama da lepo vrsto popolnoma času primernih člankov."
Movie Star Flier
Sedel je k obedu in je odgov(^ ril: "Gotovo. Nič naju ne ovira več sedaj, ko je ta goljufani mož Forestier pod rušo."
Živahno, v suhem, užaljenem tonu mu je oporekla:
"To norčevanje je že več nego neslano, in prosim te, nehaj. To traja sedaj res že predolgo."
Hotel jo je zavrniti z ironijo, a tisti hip mu. prineso brzojavko z enim samim stavkom, brez podpisa: "Glavo sem bila izgubila. Oprostite mi in pridite jutri ob štirih v park Monceau."
Razumel je, hipoma mu je zalilo veselje srce, vteknil je višnjevi papir v žep in je dejal svoji ženi;
'Saj ne bom več, draga moja. Res je neumno, priznam."
In začel je jesti.
Med jedjo pa je ponavljal zase teh par besed: "Glavo sem bila izgubila. Oprostite mi in pridite jutri ob štirih v park Monceau." Torej se je uklonila. Te besede pomenijo: "Udam se, vaša sem, kjer hočete, kadar hočete."
Smejati se je začel. Madelena je vprašala:
"Kaj pa je?"
"Nič posebnega. Spomnil sem se duhovnika, ki sem ga prejle srečal; imel je strašno smešen obraz."
Du Roy je prišel naslednji dan točno na sestanek. Po vseh klopeh v parku so sedeli ljudje, ki jih*je tlačila vročina, in zani-karne pestunje, ki so kakor dremale, dočim so se valjali otroci po pesku.
Gospo Walterjevo je našel v mali starinski razvalini, kjer izvira studenec. Šetala se je z nemirnim, nesrečnim obrazom po ozkeiA kolobaru pod stebriščem.
Komaj jo je pozdravil, je dejala:
"Koliko ljudi je na tem vrtu!"
Zagrabil je priliko:
"Da, res; ali nočete iti kam drugam?"
"Kam pa?"
"Kamor že; sediva, recimo, v voz. Okno na vaši strani zagrnete, pa ste dobro skriti."
"Res, to mi je ljubše; tukaj se kar tresem, tako se bojim."
"Dobro, v petih minutah pridite k vratom, ki drže na vnanji bulvar. Jaz pridem tja s kočijo."
In stekel je od nje. Toliko, da ga je našla in je skrbno zavesila okno na svoji strani, je vprašala:
"Kam ste rekli kočijažu, naj nas pelje?"
Georges je odgovoril: "Kar nič se ne brigajte, on že ve."
Možaku je bil povedal številko svojega stanovanja v rue de^ Constantinople.
Jela je: "Ne morete si misliti, kako trpim radi vas, kako se tra-pim in mučim. Včeraj, v cerkvi, sem bila trda z vami, a hotela
sem vam ubežati po vsej sili. Tako strah me je biti sami z vami. Ali ste mi oprostili?"
Stisnil ji je roke: "Sem sem. Česa vam ne bi oprostil, če vas ljubim tako, kakor vas ljubim."
Pogledala ga je s prosečimi očmi: "Poslušajte, obljubiti mi morate, da boste spoštovali mojo čast... da ne "boste ... da ne boste ... sicer vas ne bom smela več videti."
Najprej ni odgovoril ničesar; tisti pretkani nasmeh, ki je ženskam glave mešal, mu je poigraval pod brki. Nazadnje je za-momljal: "Vaš suženj sem.'
(Dalje prihodnjič)
DAROVI
Poznani Frank Rich, lastnik popravljalnice avtomobilov na E. 61 St. in St. Clair Ave., je daroval zopet za Pomožno akcijo $20.00 in za popravo strehe na farmi S. N. P. J., katera se je pod težo snega udrla, pa $10.00, in Vincenc Salmič pa $5.00. Hvala požrtvovalnima rojakama.
L. M.
DODATEK
Mrs. Amelia Perko, z Sylvia Ave., se iskreno zahvaljuje družini Mr. in Mrs. Victor Kline, z E. 168 St., za prispevek ob priliki presenečenja, ki so ga ji prijatelji pripravili. Ime je bilo, žal, pomotoma izpuščeno iz zahvale, ki je bila priobčena.
Društveni koledar
19 4 5
10. februarja, sobota. — Ples društva "Cerkniško jezero, S. D. Z., v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
10.	februarja, sobota. — Workman's Benefit Society, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
11.	februarja, nedelja. — Ples Ženskega odseka Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
11. februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
17.	februarja, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	februarja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
10. marca, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Knpnjte vojne bonde m Tojno-varče-valne znandie, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
'I Shall Return' Pledge Kept
Lieut. Bert DeWayne RXorris, USNR, better known to movie fans as Wayne Morris, is shown in his Hellcat following a series of missions in which he shot down seven Jap planes. He has been reported several times in dispatches from the Pacific.
18. marca, nedelja — Ples krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
1. aprila, nedelja. — (Velika noč) Društvo "Spartans" št. 576 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7. aprila, sobota. — Društvo "Nanos" št. 264 S. N. P. J. priredi veselico v Domu za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
7.	aprila, sobota. — Društvo "Cleveland" št. 126 S. N. P. J., plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
8.	aprila, nedelja. — Igro priredi krožek štev. 3 Progresiv-nih Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
8. aprila, nedelja. — Koncert Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
14.	aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 'St. Clair Ave.
Landings on Philippines, (1) at Leyie, (2) Mindoro, (3) Marinduque, and (4) Luzon, most important of all the islands. Just two years, eight months and four days alter the fall of Corre'gidor, American troops arc back, to retake the entice island.
Wins Ski Tourney
Lieut. Arthur Devlin, U. S. army air corps (left), and Merrill Barber pose together at the Bear Mountain Ski Championship tournament. Barber made a 139-foot jump to take top honors. Lieutenant Devlin with 125 feet took second place.
22. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" Y Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
5.	maja, sobota. — Croatian Pioneers, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6.	maja, nedelja. — Croatian Pioneers Bowling Tournament V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15. julija, nedelja. — Piknik društva "Nanos" štev. 264 S. N. P. J. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, — 6818 Denison Ave.
IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta
SEZNAM NABIRALNIH POSTAJ
BROOKLYN, New York—665 Seneca Avenue.
CHICAGO—Northside: 3019 N. Damen Ave. (pri šolarju). Westside: 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada). South Chicago: 9710 Avenue L, Roseland-Pullman: 516 W. 115th St
CLEVEL4ND—Okrožje St. Clair: Slovenski Narodni bom, 6409 St. Clair Ave. ColUnwood: Slovenski Delavski Dom, Waterloo Rd. Euclid-Nottingham: Društveni dom na Recher Ave. Newburg: 11202 Revere Ave. (pri Mrs. Traven).
DETROIT—Slovenski Narodni Dom, 17153 John R; Slovenski Del. Dom, 4375 S. Livernois.
MILWAUKEE—Po dnevu: 630 W. National Avenue. Zvečer od 6. naprej: 7th West National Ave., ali pa 9th in W. Mineral St. Za severno stran: Pri Mary Rodich, 2739A, North 29th St.
WEST ALLIS—Od 10. do 12. dopoldne: Paradise Theatre Bldg., drugo nadstropje, soba št. 207.
WAUKEGAN-NO. CHICAGO—Sloven- . ski Narodni Dom.
ST. LOWS, MO.—4658 Rosa Ave. (Pri Mrs. Speck).
PITTSBURGH, PA.—Slovenski Dom, 57th in Butler Sts.
NEWARK, ELIZABETH, LINDEN, . N. J.—2021 Ingalls Ave., Linden, N. J.
WESTMORELAND COUNTY, PA.—Pri Antonu Zomiku, Herminie, Pa.
GLAVNO SKLADIŠČE V NEW YOR-KU: Warehouse, WRFASSD, 161 Perry Ave.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
4' ♦
i:
M## _ PACIFIC OCEAN
IIN0AYB< GUtfl
GAYEN
PHILIPPINES
RtNOUQW
GASri
tAN JOK
. PANAY
SUlU SEA

Lastuite delež v Ameriki
če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "War Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki!

»ON


"WAR SAVINGS" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu.
STRAN 4. ^
ENAKOPRSVNOSTj
5. Jebruarja,
PET LET POZNEJE
LOJZE JERANČIČ
(Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca)
(Nadaljevanje)
Niso se zavedali, da je njihova dolžnost, opozoriti nesrečneža, ki je padel, na pogoje, ki ga bodo po prestani kazni zopet omogočili v človeški družbi. Namesto, da bi ga poučili z lepo besedo, ki skoro vedno lepo me-stcf najde, so se sirovo zadirali nanj, ga vodili k raportu in mu še na sto drugih načinov vsiljevali svojo napačno pojmovano oblast. Res je, da od neukih paznikov ni zahtevati za njihovo službo primernih pedagoških zmožnosti, a vsaj toliko bi storili, da bi krotili pred podrejenimi jim kaznjenci svoje slabosti in strasti.
Zdravnik je večkrat zapisal pisarjem bolniško hrano, ki se je mojčno razlikovala od navadne. Bili smo zelo hvaležni blagemu doktorju za to spremembo.
Dne 14. julija me je zopet o-biskal papa. Z njim je bil neki njegov prijatelj.
Dne 26. avgusta je bil odpuščen iz kaznilnice kaznjenec številka 26, ki je bil priveden leta 1907. Šel sem ga gledat na hodnik. Odhajal je zdrav in čvrst po tolikih letih na svobodo.
Tihotapstvo je napredovalo vzorno. Prejemal sem od zunaj jestvine in mi ni bilo treba več stradati. Začel sem se polagoma zopet rediti in počutil sem se zdravega. Neutrudljivi Hrvat mi je napravil toliko uslug, da bom ostal njegov večen dolžnik. Nekoč je tvegal zame celo predrznost, da se je med opoldanskim odmorom, čim je odšel vodja domov, poslužil namiznega telefona v vodjev! pisarni in "urgiral" na nekem mestu zakasnelo pošiljko ogrske salame, čokolade, peciva itd.
Dva in dvajsetega septembra sem odslužil polovico kazni. "Navzdol bo šlo hitreje," sem si mislil in z novimi nadami prenašal težave kaznilniškega življenja.
Papa je prihajal k meni redno vsakih šest tednov, kar mi je bilo v največjo tolažbo. Večno mu bom hvaležen za to.
V teh mesecih so odhajali u-radniki na vsakoletne dopuste. Skoro vedno je manjkalo katerega. Celo Ponižno smo nekoč pogrešili (!) teden dni. Takrat je nekdo razodel, da je odšel v svoj rojstni kraj v Jesensko Drago.
"Srečen kraj, ki je rodil Ponižna, najvrednejšega svojega imena, v kolikor se tiče njegovih odnošajev do predstojnika," je vzkliknil tovariš številka 333 in pristavil: "Morda ga je pozvala domovinska občina, naj pride, da mu vzamejo mero za — spomenik!" Glasen smeh je sledil duhoviti opazki.
Približala se je zopet jesen in z njo krajši ter hladnejši dnevi. Šestnajstega septembra so uvedli v kaznilnici zopet zimski čas brez opoldanskega odmora.
Oktober — november — decMU-ber
Dne 15. oktobra me je pose-til papa. Pri tej priliki sem zvedel, da se je bivša prijateljica rajne Fanike — Fanči II — o-možila.
Sredi oktobra se je preselil upravitelj iz svoje dosedanje pisarne v drugo, kamor se je prišlo skozi delavno sobo drugega preglednika. Ponižen in Komar sta se čutila odslej veliko svobodnejša, vsaj glede udobnega kramljanja med seboj.
Okoli 15. novembra je prevzela uprava kaznilnice velepo-sestvo pri Sv. Miklavžu v okolici Maribora. Oskrbovanje vele-
posestva je bilo poverjeno dvema paznikoma, ki jima je bilo dodeljenih okoli dvajset kaznjencev. S posestvom je kaznilnica pridobila toliko, da je bil velik del prehrane kaznjencev krit z lastnimi pridelki. Uprava vzdružuje tudi okrog 20 glav goveje živine, 8 konj, i vole, svinjerejo, perutninarstvo ter ribarstvo. Vse to donaša državi lepe dohodke.
Razmere v oskrbovanju kaznjencev so se jele v marsikaterem oziru izboljšati. Uprava je razdelila mnogo novega perila, tako da je razpolagal vsak kaznjenec s trikratno spodnjo obleko in je vsak teden menjal perilo. Enako je bilo poskrbljeno za to, da niso bili ljudje raztrgani, in v slabi obutvi. Kopanje, ki je bilo prej morda vsak mesec, ali še ne, je bilo uvedeno sedaj skoro redno vsakih 14 dni.
Za božič smo bili pisarji še bolje preskrbljeni z jestvinami, kakor za preteklo Veliko noč. Pokrov pisalnega stroja je bil premajhen in smo morali izbrati še druga skrivališča. Celo božično drevesce smo imeli; žal, da noben okrasek, ki smo ga o-besili na umetno napravljeno smrečico, ni bil — užiten.- V pisan svilen papir smo zavili večje število sirovega fižola, kar je moralo nadomestiti sladke izdelke. Na sveti večer so nas pustili do desete ure v pisarni.
Leto 1925 se je nagnilo h koncu. Če sem se ozrl nazaj, se mi je zdelo, da je zelo hitro poteklo. Morda je k temu pripomogla enoličnost jetniškega življenja, ki ne pozna velikih sprememb. Težko sem čakal novega leta in ko je prišlo, me je objela s tisoč nadami prepojena zavest, da je samo še dobro leto te mukotrpne samote in zapu-ščenosti pred menoj.
Leto 1926
V tem letu svojega jetništva nisem zapisal v dnevnik nobenih važnejših stvari, ki bi bile kakorkoli za čitatelje zanimive. Monotonost kaznilniškega življenja itak redko ustvarja pomenljive dogodke. V bistvu sem preživel to leto enako, kakor prejšnje. Le v jeseni so vzbudile v kaznilnici pozornost govorice o javnem koncertu, ki ga namerava prirediti Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence v kaznilniški centrali. To leto se je namreč pojavil v zavodu inteligenten človek, ki je presenetil kaznilniškega pe-vovodjo s svojim lepim, izvež-banim tenorjem in postal pomembna opora kaznilniškega pevskega zbora. To leto je bil kaznilniški pevski zbor vobče srečno zaseden. Imel je poleg o-menjenega tenorja tudi odličnega baritonista, ki je s svojim zgoščenim, polnim glasom u-spešno kril tehnično manj uglajene glasove svojih tovarišev. Tako se je idealnemu pevovodji ponudila prilika, da uresniči svoj davno zasnovani načrt in nastopi s pevci - kaznjenci pred javnostji. Dne 14. novembra leta 1926 se je potem vršila v mariborski kaznilnici prva glasbena matineja, ki je nad vse lepo u-spela in povzročila v javnosti o-dobravajoče komentarje. Poleg pevcev so nastopili tudi godci. Meni je bila poverjena vloga spremljevalca na harmoniju.
Prireditve se je udeležilo o-koli 300 gostov, med katerimi BO bili zastopniki mariborske e-lite, nekateri domači skladatelji in visoki sodni funkcijonarji. Strokovna kritika o tej prireditvi ni izšla, ker jo je javnost presojala v prvi vrsti z etično-
vzgojnega stališča. Parkrat na leto so nastopili pevci ob slo-vesnejših prilikah (Vidov dan, božič) v internih koncertih, ki so jim prisostvovali vsi kaznjenci, uradništvo in ostali u-službenci zavoda.
V ilustracijo strogega disciplinarnega postopanja v kaznilnici navajam iz tega leta sledeče: Imel sem vtihopapljeni zavitek zmlete kave in žepni no-žiček, ki sem ga rabil za siljenje svinčnikov. Pri neki priliki sta mi paznika Ponižen in Komar oboje zaplenila, radi česar sem moral na raport. Prejel sem 7 dni osamljenega zapora v kleti, 3 poste, 3 temnice, 3 trda ležišča. V času te disciplinarne kazni me je obiskal papa. Bilo je to prve dneve v avgustu. Ker pa je disciplinarnim kaznjencem za časa trajanja disciplinarne kazni prejemanje o-biskov pt-epovedano, si je moral papa veliko prizadevati okoli merodajnih kaznilniških faktorjev, da ni bila njegova dolga pot iz Ljubljane v Maribor zastonj. Pri tem obisku mi je tudi povedal, da je bila prošnja, ki jo je bil vložil na pravosodno ministrstvo za moje pomilo-ščenje — zavrnjena.
Zakleti grad
Kaznilnica je pogreznjena v nočni mir. Pravkar se je porazgubil valujoči odmev hišnega zvonca, ki je oznanil uro miru in počitka prebivalcem mrtvega doma. Še tisti nerazločni, oddaljeno hrumeči znaki življenja za težkimi zapahnjenimi vrati so umolknili m se umaknili mrzli tihoti, ki je neslišno prihajala in se naselila po dolgih, praznih, motno razsvetljenih hodnikih.
Nalahko so se približali vratom pisarskega kabineta koraki, nalahko in previdno se je o-bmil ključ v vratih. Na pragu je stal službujoči nadpaznik, zavit v topel kožuh, obut v u-dobne copate. Od velike, preproste svetiljke, ki jo je držal v roki, je neprijetno dišalo po petroleju.
"Pojdite!"
Eden od tovarišev je pogas-nil plinove svetiljke, nakar smo po prstih šli mimo nadpaznika skozi tvorniško pisarno na hodnik. Tam smo počakali, da je nadpaznik zaklenil vrata.
Ozrl sem se proti izhodu. Prostor pred nadzomikovo pisarno in stražnico, je razsvetljevala mehka plinova svetloba. Železna mrežasta vrata in pre-graja sta črtali po gladkih ka-menitih tleh dolge in ozke senčnate trakove. A od nikoder ni bilo žive duše. Le mi, trije pisarji in nadpaznik, smo se pomikali molče v globočino hiše, ki je mirovala, kakor zapuščene katakombe. Zamolklo in skrivnostno so odmevali zatajevani koraki od praznih sten, po katerih so plahutale strahotne podobe — naše črne sen-
Brothers in House
ce, bežeče pred skromno svetiljke spremljevalčevo. * ★
Rep. Max Schmabe of Missouri, lower, welcomes a new member of the house, George B. Schmabe, Ids brother, recently elected as congressman from Oldahoma. He is shown giving his "rooltie" brother points of procedure of the house.
Naši fantje-vojaki ★ ★
Cpl. Louis Tratter, sin Mr. in Mrs. Louis Tratter, 902 E. 141 St., je prišel domov na dopust za 10 dni iz Livingstone, Louisiana. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
Mestne novice
V BOLNIŠNICI
Mr. Frank Kapel, z Chardon Rd. se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od 2:30 do 8. ure zvečer, želimo mu skorajšnje okrevanje!
toda Miller še nadalje obdrži urad predsednika okrajnega centralnega odbora.
Na seji je bilo naznanjeno, da bo Miller imenoval poseben odbor, ki bo sestavil listo coun-cilmanskih kandidatov v Cleve-landu in drugih občinah v okraju, katere bo podpirala strankina organizacija pri volitvah v jeseni.
VILE ROJENICE
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Gubane, 17806 Delavan Rd., in pustile v spomin krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Pauline Jerkič. Tako ste postali Mrs. Gubane in Mrs. Jerkič stari materi.
Demokratje pripravljeni za kampanjo v jeseni
Demokratski eksekutivni odbor v okraju Cuyahoga je v petek zvečer soglasno sprejel sklep, s katerim je bil Thomas A. Burke odobren kot županski kandidat v jeseni. Sprejetih je bilo tudi več drugih sklepov za ojačenje stranskih oktivnosti. R a y T. Miller je odstopil kot predsednik eksekutivn6ga odbora, nakar je bil na njegovo mesto izbran James R. Devitt,
Opomini glede raci-joniranja
Meso, sir, maslo, konzervirane ribe in mleko
Rdeče znamke Q—5 do Z—5, in A—2 do D—2 so veljavne vsaka za 10 pointov.
Procesirana jedila
Modre znamke X—5, Y—5, Z—5 in A—2 do G—2 so veljavne, vsaka za 10 pointov. Q—5, R—5 in S—5 potečejo 31 marca.
Sladkor
Sladkorna znamka št. 34 za 5 funtov sladkorja je veljavna za nedoločen čas.
Čevlji
Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica.
Gasolin
Znamka A—14 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. marca. Znamke B—5, B—6, C—5 in C—6 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu kupona je treba takoj napisati ime države in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih, milj.
Tajerji
Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo.
How Food Prices Have Risen
T t LE r AC T
HOW SOME FOOD PRICES HAVE -GONE UP SINCE 1939
-1939 ^
S
FRUITS & VEGEUBLES
EGGS
DAIRY PRODUCTS
MEATS
C€REAl, BAKERY fROD#CTS
1Q90 shows how the food prices have risen in the United States since XW9, despite price control, ceilings and general effort to equalize living costs and wages. The new session of congress will see several bills presented to remedy the condition. Several bills already call for increased wages for federal employees.
Life-Saving U. S. Pilot Uniform
Za delavce Za delavct
These pneumatic pants prevent U. S. fighter pilots from blacking out in aerial maneuvers by applying pressure to the pilot's abdomen and legs during a pullout or turn, preventing the blood from pooling in the lower extremities and aiding the heart to maintain circulation to the brain. They are inflated by lung power or by mechanical devices. Many civilian accidents as well as military resulted from blacking out. The new pneumatic pants will largely do away with the condition, often fatal in war as well as peace.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., »oba ■
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljal^
The Ohio Bell Telephoncjf
5 UR NA DAN je vse, kar se zahteva vašega časa, za delo v eni izmed naših ca-feterij. Izkušnja ni potrebna. Preparacija zelenjave-in druga dela. Obedi in uniforme proste.
Vprašajte za Mr. Watts
COLONNADE CAFETERIA
Leader Bldg.
• 524 E. Superior Ave.
ŽENSKE
za pripravo zelenjave kuho pomivanje posode perilnico oskrbo kuhinjske posode snažen je Nobeno nedeljsko delo. Tedenska plača Prosti obedi in uniforme
STOUFFER'S
1375 EUCLID
HOTEL STATLER
ima stalna dela za Kuhinjske poročnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwomen Kuhe
Pri teh delih dobite obede in uniforme
Zglasite se v
Hotel Statler
E. 12th & EUCLID
Mali oglasi
DOHODNINSKI DAVEK
Vam točno izpolni odvetnik
I
Wm. J. Kennick
6530 St. Clair Ave. '' HE. 3876
-Bonds-
Over America
OKLAHOMA PIONEER
Only in America could a city arise from wild prairie in an afternoon, yet that is what happened September 16, 1893, in Oklahoma. That morning 6 million acres of Cherokee Outlet were raw, uninhabited land; at noon the United States opened it to white settlers and 3,000 camped where Ponca City stands now. The great oil center ,pays tribute to the early pioneers in the Bryant Parker statue of a woman and boy walking across the plains, pathfinders for those who have drawn from the earth fuel for ships, planes and land motor vehicles so necessary for victory in the war. Buy more War Bonds to keep fuel flowing to the armed forces everywhere.
U. S. Trtasury Department
Mali oglas
Rad bi kupil i*'
1938 ali 1940 M* dan, s 2 ali 4 vrati drov, ali pa Oldsmobile.
tovini. Za naslov S® . v uradu- Enakopgj!; NA ARROWHEAP J
od E. 185 St., zidana sobami, "tile" kuW^' ca in veža. Cena morate videti, da J"
FITZJOHN REAL 0
778 E. 185 St.
ob večerih:
PIŠITE ZA
ASTHM
brezplačno
[TE XA ASTHMI «
ZA --------gi?'
CE TRPITE XA	g,,,«
kašlja in težkega dihnnjj	, i kovito poskusno "j
rizike. Povpraševanja ^
"brezupnih" slučajev	i\it
NACOR, 833-W Stay ^
Preklic
oseph' reklic"
Jaz. podpisani


fel tem potom P^f'pjsal kar sem govoril iw, jj Mrs. Frances Ijam, da so bile vse devne izjave brez P"' resnične.
JOSEPH STAM 1139
Kupujte vo|i^
nova Angleško-sl^ besedni
(English-^M Diction«^^ ^
Sestavil Dr. F«
Cena
Dobi se ENAKOPR^^ ^ 6231 St. Clair Cleveland^x^
J. G. Elect^cJ HE. if A
Točna postrežba
Brezplačno pridemj^g jflj. Ijemo nazaj. Popr&^^g# velike In majhne ^ Izvršujemo tudi poP
nlh čistilcih V
Vprašajte za ^
B. J. RADIO
1363 E. 45 St. J
Prvovrstna
vrst radio ®
Vil
Imate zck* .dpi'®
pre
Ko vam	^
zdravila, je va^®' ^ skrbno in pravil^^ ^ Naša- lekarna j® ^ dobro sestavo pisov, prejela Ž® Prinesite vaše P*"'
Mandel
Lodi !
SLOVENSKI
15702'W»5f>
Lekarna odprta: jj, dopoldne do ^ f
Zaprta ves ^
V
s
U
0 %
s Ž;
1
V
J j(