K SLIKAM (od zgoraj navzdol) 1. Brigada koraka na delo 2. Razkladanje cevi v Ribnici 3. Kanal je pripravljen 4. Tov. Matija Maležič je prerezal trak na črpalki 5. Predsednik ObLO Kočevje med govorom 6. Pogled v črpalnico urn 8 črpalnico v ozadju. Slikovita pokrajina z močnim izvirom dobre pitne vode KOČEVSKI VODOVOD H DOGRAJEN OBRH, 30. APRILA 1961. — DANES ZJUTRAJ TOČNO OB 9.25 JE TOV. MATIJA MALEŽIC LJUDSKI POSLANEC IN SEKRETAR ZA FINANCE LRS PREREZAL TRAK NA ČRPALKI KOČEVSKEGA VODOVODA. ČRPALKE, KI JIH ŽENEJO ELEKTROMOTORJI OD 120 KONJSKIH MOČI SO ZAPELI ENAKOMERNO IN ZACELI POTISKATI PO CEVEH PREMERA 35 CM PO 55 LITROV VODE NA SEKUNDO PROTI KOČEVJU. - VODOVOD JE IZROČIL SVOJEMU NAMENU PREDSEDNIK ObLO KOČEVJE TOV. DRAGO BENCINA, KI JE V KRATKIH BESEDAH POUDARIL POMEN TEGA PREPOTREBNEGA GOSPODARSKEGA OBJEKTA ZA KOČEVSKO KOMUNO. — SVEČANE OTVORITVE SO SE UDELEŽILI TUDI PREDSTAVNIKI PODJETIJ, KI SO SODELOVALI PRI GRADNJI, PREDSTAVNIKI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ OBČINE KOČEVJE IN RIBNICA, PROJEKTANTI, ZASTOPNIKI VODNE SKUPNOSTI LJUBLJANICA-SAVA IN DRUGI. - V KOČEVJU JE BILO OB 11. URI VELIKO POLITIČNO ZBOROVANJE, KI SE GA JE UDELEŽILO VEC KOT TISOČ LJUDI. O DELAVSKEMU PRAZNIKU IN POMEMBNI DELOVNI ZMAGI PRI ZGRADITVI KOČEVSKEGA VODOVODA JE GOVORIL PREDSEDNIK OBC. ODBORA SZDL KOČEVJE TOV. MIRO IIEGLER. - UDELEŽILA STA SE GA POLEG NAŠTETIH TUDI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL TOV. ING. VITJA RODE IN SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS FRANC POPIT. — ZBOROVANJE JE BILO ZARADI SLABEGA VREMENA V SESKOVEM DOMU. gotovil stva. potrebna finančna srcd- da pritekli že pred 65 leti. 250 kub. metrov vode dnevno je ta- st?\afvSnjIm^n Vončini bHo V Del° je, stekl° 20' junija. Stro ai JC vuu, vuua razvite InSiTrije. razen ™i° kocevsko nam delo močno otežkoča. Najla- se podjetje »Inštalacija«. Julij 1960. - V nedeljo... julija so na dolenjevaškem polju In prehrano'Defekt CCl° Za l,itje v Podeorsk-’ j 1 na cevovodu Rudnika. Razmere se niso znat- sc korifn n- -1CI j® zahteval, da no spremenile vse do druge vojni. To e .nze neko!iko izpraz- ne. Med vojno je mesto Kočevje tr;.. 1® Je tudi zgodilo. Suša! utrpelo veliko razdejanje. Več- Prvič zapeli krampi v rokah bri-aja dalje, korito Rinže sc praz- kralna bombardiranja so močno! gadirjev MDB »Dušana Remiha«. .* vse bolj. Proizvodnja v podjet- ! poškodovala tudi vodovodne na-! Več kot 40 brigadirjev je z vso Jih upada. V Tekstilani razprav- prave, kar ima za posledico po-i voljo prijelo za delo. Že v prvih Ijajo, kje dobiti vodo za normalno obratovanje. Prav tako na Rudniku, »Ključavničarstvu« in drugod. Brez potrebnega pritiska curlja voda iz vodovodnih pip nekajkrat po pol ure na dan. Prebivalci Kočevja odpirajo pipe. Voda ne teče. Pipe ostanejo mnogokrat odprte. V stanovanju ni nikogar. Voda pricurlja iz vodovodne pipe, napolni lijak, teče po podu, moči zid, odmaka omet in uničuje pohištvo. Stanje postaja vse bolj kritično. Vgradnja vodovoda neodložljiva kr^ki ljudski odbor je po-vaic ‘ Vse’ da se zagotovi prebi-no c*1 Voda za Piti6 in prehra-.Prejeli so odlok o racional-li h lzk°riščanju vode in poostri-kontrolo nad uporabo. Junij i960. — Na skupni seji a v torek 14. junija zasedala “J zbora Občinskega ljudskega nabora Kočevje. Osrednje vprašanje dnevnega reda: Gradnja kočevskega vodovoda. „™lv, Kapacitete starega vodovoda že kop kanala, zdavnaj ne zadostujeio več. Prvi| Občinski ljudski odbor pekočim soncem nad glavami. Več kot osem sto ljudi je to nedeljsko dopoldne sodelovalo pri izkopu. Popoldne veselju na svečanem zaključku del v Slovenski vasi ni bilo ne kraja ne konca. Težav pa s tem še ni bilo konec. Tudi mladinska brigada je prišla na močvirnati teren, deževje, ki se je pričelo pa je delo vedno bolj otežkočalo. Iz dnevnika brigade Dolenja vas, petek 12. avgusta. — Danes popoldne je ob vodovodnem kanalu zaropotala gasilska brizgalna. Na tem odseku poteka kanal po močvirnatem svetu, zato je pričela od vseh strani vanj vdirati voda. Z delom ne moremo nadaljevati. Zaprosili smo dolenjevaške gasilce naj nam izčrpajo vodo. Gasilci so nam to uslugo radi napravili. Dekleta in fantje so čofotali v vodi po kanalu in jo porivali proti črpalki. Zvečer je pričelo spet deževati in kanal je spet poln vode. Voda že bi delali, če bi vodo iz kanala črpali sproti... Kolektiv Inštalacije zasluži priznanje In še beseda o tistih, ki so v največji meri pripomogli, da je goste zastoje pri preskrbi z vo- treh dneh so izkopali 161 metrov do. Ta problem postaja iz leta v ■ kanala, leto vse bolj aktualen. Število Z delom so začeli tudi kolek- kočevski vodovod v tako kratkem prebivalstva se je v Kočevju ti vi kočevskih podjetij. Delovni času dograjen: dvignilo nad pet tisoč. Industrija kolektiv Kmetijsko gozdarskega ^ Kdektiv podjetja »Inštalacija« dnevno povečuje svoje zmogljivo- posestva je v štirih urah izkopal zasluži vse priznanje. Z nečlove- 353 metrov dolg in več kot dva škimi napori so sc delavci tega metra globok kanal. Tudi drugi P°djctja zagrizli v kamenita po-koleklivi niso zaostajali. bočja Jasnice in Strmca in se po- , , ’ grezali v razmočena tla močvirja Avgust I960. — Dela pri izko- proti Slovenski vasi. Poplave so pu kanala za vodovod sc bližajo dan za dnem vso jesen zasipale kraju. olje med Blatami, Ra- kanal in onemogočale polaganje kitnico in Dolenjo vasjo je v ne- cevi. Na dolenjevaškem polju je de jo zadnjega julija oživelo. Ko- bilo to delo še posebno težavno, eevsk! kolektivi so se zbrali na Že položene in montirane cevi je zaključek del pri izkopu. Clove- voda dvignila z zemljo vred na ško mravljišče se je ze ob sedmi dolžini več sto metrov. Z monta-uri zjutraj raztegnilo od Blat do žo Pa niso prenehali niti tedaj dolenjevaškega polja. Po vsej tra- ko je živo srebro padlo na 20 sto-si, po travnikih in koruznih, pin j pod ničlo. Ostali so na dc-krompirjcvib njivah so se razde- lovnih mestih in tako pripomogli, lile delavne skupine in se spopri- da so bila dela pravočasno in pa j le z zadnjimi metri zemlje in uspešno zaključena. sti. Enotna ugotovitev: Izviri pitne vode še daleč ne zadoščajo potrebam, kljub vsem ukrepom, storjenim za rešitev tega problema. In sklep: Prva naloga je zgraditi kočevski vodovod. Studenec na Obrhu pri vasici Blate je postal idejna rešitev za preskrbo z vodo. Izdelan je bil investicijski program za zajetje studenca, ki daje skozi vse leto 150 litrov vode na sekundo. Dovolj za še večje potrebe po dobri pitni vodi. Vendar je od tu do Kočevja oz. Slovenske vasi še dolga razdalja, več kot 8 km. Pri Občinskem odboru SZDL je bil formiran delovni štab za organizacijo del pri izgradnji novega vodovoda. Zbori volilcev dajejo pobudo o razpisu ljudskega posojila. Mladinske organizacije organizirajo svoje člane za delovno brigado, kolektivi pa sprejemajo individualne obveze za iz- »»»• **v»| vrvciusKi ljuusHi uuinii je na-, --- ---------- < — jc uu z, veze v oouoDju men oncma Kon- tubiki vode so po ceveh vodovo-1 pel vse sile, da bi pravočasno za-! udelcz,1° več kot 200 delegatov in ferencama. Analizirali bodo delo komunistov pri razvoju gospodar- Obč. konferenca ZKS Kočevje Prihodnji teden 16. in 17. maja bo v Kočevju občinska konferenca Zveze komunistov, ki se jc bo gostov. Poročilo Občinskega komiteja ZKS bo obravnavalo delo Zveze v obdobju med obema kon- stva in družbenega standarda in prizadevanje članov ZK za napredek gospodarstva v kočevski komuni. Podrobneje bodo analizirali delo komunistov v Socialistični zvezi, sindikatih, ljudski mladini itd. Od zadnje občinske konference ZKS, ki je bila 15. IV. 1959 pa do 15. iv. 1961 se je število članov ZK od prejšnjih 980 povečalo na 1084 člane. Poročilo Občinskega komiteja obširneje govori tudi o delu osn. organizacijah ZK na vasi, o aktivih komunistov, idejno-političnem delu Zveze komunistov in delu Občinskega komiteja ZKS. NA SEKTORSKI REVIJI V RIBNICI JE SODELOVALO 13 PEVSKIH ZBOROV MLADINA POJE Prostorna dvoiana Partizana v Ribnici je bila 7. maja napolnjena do zadnjega kotička. Plakati so že nekaj dni prej vabili ljudi na sektorsko pevsko »Revijo 61«. Na mladinski pevski reviji v Ribnici je sodelovalo nad 800 mladih pevcev iz občin Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Ljubljana-Vič-Rudnik. Organizacija revije je bila zelo dobra, ves program, ki je bil obširen, je nemoteno potekal, zato zaslužijo organizatorji revije vso pohvalo. Mladinska sektorska revija je bila organizirana v počastitev 20. letnice vstaje, kar je dalo vsemu še poseben pečat. Tovariš Lojze Košir je v imenu organizatorjev: Občinskega odbora SZDL, Občinskega in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev pozdravil vse nastopajoče in poslušalce. Najprej so nastopali pevski zbori A kategorije — skupno 11 zborov, zatem pa dva pevska zbora B kategorije. Nastopali so: pionirski pevski zbor osn. šole Sušje (33) pevcev, zbor osnov, šole Višnja gora (25), zbor osnovne šole Žalna (34), zbor osn. šole Fara (67), mladinski zbor osn. šole Dobrepolje (56), cev. V kategoriji B pa sta nastopila: zbor ženske obrtne šole Ljubljana (35) in mešani zbor gimnazije Stična (46) pevcev. Na velikem improviziranem odru je najprej nastopil pionirski pevski zbor iz osnovne šole Sušje. Zapeli so tri pesmice: Tratica zelena, Polžek je povsod doma in Majski raj. Zbor je pod vodstvom ji in pomlad«, »Pionirsko kolo«, — tri pesmice, ki so jih zapeli mladi pevci iz Fare pod vodstvom Angelce Šege so poslušalci še posebno toplo sprejeli. Bogastvo glasov je pokazalo, da je zbor zaslužil, da nastopa na tej veliki reviji. Podobna ugotovitev velja tudi za ostale zbore iz Dobrepolja, Velikih Lašč, Ribnice, Stične, Kočevja in Grosuplja. Ne moremo mimo tega, da ne bi še posebej pohvalili mlade pevke in pevce iz osnovne šole Grosuplje. Zbor je zapel s takim bogastvom glasov, da je takoj osvojil vse poslušalce in osvojil prvo mesto. Kot zadnja sta nastopila zbor ženske obrtne šole iz Ljubljane, za njim pa mešani zbor gimnazije Stična. Oba zbora sta se lepo odrezala. Na kraju so nastopili združeni pevski zbori pod vodstvom zborovodje Miloša Humeka iz Kočevja. Ob spremljavi godbe na pihala DPD Svoboda Kočevje, dirigiral je Adi Škorjanc, so zapeli »Pesem bratstva in edinstva« in »Internacionalo«. Bilo je posebno doživetje, ki ga poslušalci ne bodo zlepa pozabili. Pohvaliti moramo prav vse. Iz vseh pesmi je odseval trud pevovodje in pevcev. Pri vseh zborih si videl, kako so disciplinirani in kako intenzivno sledijo svojim učiteljem. Vse pesmi so osvajale, pa čeprav so živele v skromnih razmerah naših oddaljenih vasi. Mogoče je marsikateri zbor prvič nastopil pred tako številnim občinstvom, bil pa je deležen navdušenega aplavza. Mogočna manifestacija petja — pravi triumf pa je bil ob sklepu, ko se je iz nad 800 mladih grl oglasila Gobčeva: Pesem bratstva in edinstva. Revije so nam jamstvo, da slovenska umetna in borbena pesem ne bo umrla. Čeprav je bilo v zadnjih letih čutiti, da se v naših osnovnih šolah polaga manj pozornosti petju. V nižjih razredih so ga v glavnem poučevali razredniki sami. Učitelji petja v višjih razredih so bili navadno popolnoma odrezani od nižjih razredov, še manj pa je bilo povezave z gimnazijami in strokovnimi šolami. Marsikatera šola je imela svoj pevski zbor, ki ga je nastopal samo na domačih internih prireditvah in zato niso imeli nikakega poleta. Revije pospešujejo množičnost petja, revije so rojstvo novih pevskih zbotov, ki so glasniki mladih ljudi, ki jih prav pesem združuje. Da je sektorska pevska revija tako lepo uspela, gre poleg organizatorjev največja zahvala zborovodjem, ki so vložili v svoje delo veliko truda, zato tudi uspeh ni izostal. zbor osn. šole »Ljubo Šercer« Ig pri Ljubljani (71), mladinski zbor osn. šole Velike Lašče (70), mladinski pevski zbor Ribnica (105), mladinski pevski zbor osn. šole Stična (92), mladinski pevski zbor osn. šole »M. Bračič« in »J. Šeško« Kočevje (80) in mladinski zbor osn. šole Grosuplje (105) pev- zborovodje Antona Petjč ubrano odpel in požel aplavz poslušalcev. Pevski zbor iz Višnje gore je zapel dve pesmici. Aplavz, in že je nastopil tretji pevski zbor — iz osnovne šole Žalna. Tudi ta zbor je odpel dve pesmi. »Srečali smo mravljo«, »Pionir- Povsod je bilo živo... SE Sl ŽELIMO TAKIH IZLETOV V letošnjem jubilejnem letu se je tudi gimnazijska mladina spomnila težkih dni pred 20. leti, ko je okupator zavzel in podjarmil jugoslovanske narode. Spomnili smo se herojskih borcev naše osvobodilne vojske in nepozaben vtis nam bo ostal z bolnišnic* Jelendol in Baze 20 na Rogu, katero smo obiskali v petek, 5. maja. Pri grobišču v Jelendolu, kjer so pokopani umrli ranjenci iz bolnišnice Jelendol, smo imeli kratko proslavo, na kateri nam i je spregovoril tajnik ObLO Kočevje Peter Šobar, ki nam je povedal mnogo zanimivega iz herojskih dni rojstva naše socialistične Jugoslavije. Izlet nam bo ostal v trajnem spominu, saj nas zgodovina domačega kraja med NOB zelo zanima in podobnih izletov v kraje znane iz NOB na Kočevskem in drugod si želimo še več, saj si s tem širimo in izpopolnjujemo znanje, ki smo ga dobili v šoli. -er Praznovanje 1. maja v Kočevski Reki Krajevna organizacija SZDL in ZB NOV v Kočevski Reki je dobro organizirala praznovanje prvomajskih praznikov. Na predvečer 1. maja so v Kočevski Reki pri spomeniku in po drugih krajih na območju posestva »Snežnik« zagoreli kresovi, ki so bili prižgani v čast praznika 1. maja. Ob tej priliki so pio- nirji iz Kočevske Reke izvedli tudi baklado skozi naselje Kočevske Reke. 1. maja je bil organiziran prevoz na parado in ogled Narodnega muzeja NOB v Ljubljani, 2. maja pa na ogled partizanskega Roga (bolnice, tiskarne, baze 20 in Glavnega štaba). Po ogledu Roga so si izletniki ogledali tudi Dolenjske Toplice. Vsa dolina in hribovje, ki jo obdaja, je bila kakor umita. Sonce je uporno pošiljalo žarke skozi oblačno nebo in končno razpršilo oblake. 1. maj! Stroji so utihnili, zastalo je delo na polju — čutiti je bilo, da je danes velik praznik — praznik vseh delovnih ljudi. Po cesti, ki vodi na Travno goro je grizla v goro skupina ljudi. Eden izmed njih nosi venec. Člani Zveze borcev so. Ko so prispeli na vrh Travne gore so se za kratek čas ustavili pred spomenikom padlih borcev, počastili spomin padlih partizanov in položili venec... V domu na Travni gori je bilo zelo živahno. Odmevala je pesem, prešeren smeh je polnil prostore, srečali so se stari znanci, znanci iz partizanskih bojev in povojne graditve. Našli so se stari prijatelji in prijateljice... Bilo je zelo prijetno. Vedno novi in novi gostje so prihajali v gostoljubni dom. Kdo ve, od kod so vse prišli v prazničnih dneh na Travno goro. Poleg domačinov iz bližnjih krajev so bili zastopani v lepem številu Ljubljančani in gostje iz drugih predelov Slovenije. Številni delovni ljudje so preživeli v osrčju travnogorskih gozdov, ki so prav sedaj, ko so se VREME Okrog 14. maja trajen dež z ohladitvijo. Drugače bo približno do 18. V. v glavnem sončno vreme vmes nevihte. Od 19. V. dalje dež in hladno. odeli v novo obleko, najlepši prvomajske praznike. Prijetni sprehodi po bližnji okolici so nudili vsakemu nekaj. Planinski zrak je blagodejno širil pljuča in ustvarjal prijetno razpoloženje. Tako kot na Travni gori je bilo na prvomajske praznike prijetno tudi na Grmadi in ostalih krajih Ljudje so se sprostili in za krajši čas odložili vsakdanje skrbi. Temu je pripomoglo tudi lepo vreme. HVALEŽNI SMO JIM V pripravah na veliko mladinsko manifestacijo — zbora brigadirjev Kočevske je Občinski komite povabil vse aktive LMS v kočevski komuni, naj se udeleže zbora. Toda kako naj pridejo v Kočevje? Zato je Občinski komite prosil pomoči pri kočevskih podjetjih ITAS, Inštalacija, Trgo-promet, Zidar, KGP in Avto. Nekatera podjetja so se odzvala naši prošnji in nam pomagala. ITAS nam je posodilo avtobus. »Inštalacija« — tudi to podjetje nam je bilo pripravljeno pomagati. Trgovsko podjetje Trgopromet se je odzvalo naši prošnji in nam dalo na razpolago avtomobil. Ker je bil na programu zbora tudi brigadirski ples so v ta namen uredili v Gaju plesišče. Toda dež je zmešal vse račune. Deske so se kvarile na dežju. Podjetje Zidar je odkupilo vse deske po isti ceni kot smo jih dobili mi. Hvaležni smo tudi aktivu LMS v tiskarni Kočevski tisk, ki nam je brezplačno tiskal propagandne letake za zbor. DOMA u INI ipo: I SVETU — = POSVETOVANJE O IZOBRAŽEVANJU Zena BEOGRAD, 9. maja. — V Beogradu je bilo pod vodstvom Sve-tozara Vukmanoviča posvetovanje o splošnem in strokovnem izobraževanju žena. Udeležili so se ga tudi predstavniki sindikata, konference žena Jugoslavije in drugih družbeno-političnih ter prosvetnih organizacij iz vse države. Ugotovili so, da terjajo splošni interesi hitrejše usposabljanje žena in bo treba zato storiti odločnejše ukrepe v tej smeri. V zvezi s tem je treba posvetiti večjo skrb izboljšanju službe za pomoč gospodinjstvu. Naj še povemo, da je danes zaposlenih v Jugoslaviji okrog 800 tisoč žena. BOJI V JUŽNI AFRIKI AKRA, 9. maja. — Po poročilih iz Johannesburga se domačini v južnoafriški pokrajini Pondo že več kot leto dni bojujejo proti sedanjemu režimu. Na tem področju živi dva milijona ljudi, v ilegalnem gibanju proti tiranskemu režimu, ki se imenuje »gibanje Ponda proti Bantustanu« sel zbira milijon 250.000 'ljudi. Uporniki so začeli zažigati poslopja osovražene uprave in posestva domačih izdajalcev. Južnoafriški režim je začel hude represalije proti gibanju. ARETACIJE V ZAHODNI NEMČIJI BONN, 9. maja. — Po vsej Zahodni Nemčiji- so zaprli vrsto 1 ju- j di, ki jih je generalni tožilec ob-J dolžil »komunistične dejavnosti«. ^ Tokrat so zaprli predvsem tiste, o ‘ katerih trdijo, da so politično agi- j tirali za prepovedano Komunistično stranko med kmečkim prebivalstvom. DE GAULLE O ALŽIRSKEM VPRAŠANJU PARIZ, 9. maja. — Predsednik francoske republike de Gaulle je v govoru po televiziji, prvem, odkar je pred štirinajstimi dnevi prevzel izredna pooblastila, da razbije 4-dnevni generalski upor v Alžiriji, dejal, da gnusni in neumni incident v Alžiriji ne bo zavrl razvoja Francije, Francoze v Alžiriji pa je pozval naj se odrečejo zastarelim mitom v nesmiselnemu vznemirjenju. Predlagal je tudi, da bi po možnosti vlada in alžirski elementi — vštevši voditelje upornikov — dosegli sporazum o konstruktivni zvezi med Francijo in Alžirijo. To bi ustvarilo pogoje, da bi ostalih 41 ne vedo povedati nič točnega. Sile OZN so v severni Katangl ujele sedem belih Com-bejevih najemnikov, ki jih bodo prepeljali v Leopoldville. O usodi prišlo do samoodločbe v vzdušju | ostalih plačancev, ki so jih malaj- miru in upanja. Obljubil je, da bodo pogajanja v Evianu med predstavniki francoske vlade in začasne alžirske vlade v kratkem. NISO ZA POMOČ KUBANSKIM EMIGRANTOM NEW YORK, 9. maja. — Gallupov inštitut je izvedel anketo, ki pove, da je večina Američanov proti pomoči kubanskim emigrantom. Večina Američanov zahteva od vlade naj vodi oprezno politiko do svoje male južne sosede Kube. KAZEN ZA KRIVCE LEOPOLDVILE, 9. maja. - Generalni tajnik OZN Hammar-skjold je poslal predsedniku Ka-savubuju noto, v kateri zahteva, da postavijo pred sodišče ljudi, ki so odgovorni za smrt ganskih vojakov v Port Franuiju. Za tri vojake so sporočili, da so izgubili življenje, medtem ko za usodo ske in etiopske čete obkolile ▼ Niunziju, nimajo nobenih poročil. VEC sto milijonov škode PRIŠTINA, 9. maja. — Kosovsko Kamenico in okolico je zajelo veliko neurje. Zaradi močnega dežja je hitro narastla Kriva reka in poplavila veliko zemlje s posevki. Voda je poplavila tudi del Kosovske Kamenice in dve vasi. Po prvih cenitvah znaša škoda več sto milijonov. 29 MRTVIH IN 100 POŠKODOVANIH CHICHAGO, 9. maja. - V srednjem predelu ZDA so prišle nenadne poplave in neurja ter tornadi in močni vetrovi, povrh pa še hudo deževje in toča, kar je povzročilo smrt 29 ljudi, 100 pa jih je poškodovanih. Neurje je povzročilo škodo, ki jo cenijo na milijon dolarjev. Ogroženim prebivalcem je ameriški Rdeči križ organiziral preskrbo s hrano, obleko in zdravili. OB 20-LETNICI VSTAJE Prva akcija v Loškem potoku »Otvarjam današnjo proslavo v počastitev velikih dogodkov pred 20. leti v Travniku, ko je skupina mladincev s svojim dejanjem dokazala, kako mrzi okupatorja,« je uvodoma dejal na nedeljski proslavi v Loškem potoku v imenu krajevne organizacijen ZB NOV Filip Pajnič. Vrstili so se govori, pel je moški pevski zbor, lep program je prispevala tudi šola. Na proslavi sta udeleženca akcije Karel Mikullč in France Benčina obudila spomine na tisti pomembni dan, ko so mladi fantje zanetili prvo iskro upora proti fašističnim osvajalcem. Rojak Drago Košmrlj iz Ljubljane (komentator pri RTV Ljubljana) pa je orisal zunanjo politiko in vlogo nove Jugoslavije. Na proslavi so obudili tudi spomine na prvi pohod partizanske edinice v oktobru 1941 skozi Travnik in Belo vodo. Zaradi izdajstva je padel prvi partizan v tem predelu, Italijani so zažgali hišo v Travniku in pretepli večje število Travničavnov. Govorili so tudi o rasti narodnoosvobodilnega gibanja ter klavrni vlogi domačih izdajalcev z župnikom Pravharjem in kaplanom Puharjem na čelu. Nedeljske proslave se je udeležilo lepo število Potočanov, ki je bila v sklopu proslav v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Udeleženec in vodja akcije Karel Mikulič pripoveduje o tem med drugim takole: Bilo je 4. maja 1941. leta. Sedel sem pred gostilno v Travniku in gledal lepake, ki jih je nalepil sovražni tujec. Popadla me je jeza — švrk in lepak je bil na tleh. Zvečer se nas je zbralo večje število mladincev. Predlagal sem jim, da potrgamo vse lepake, slike in podobno italijansko kramo, ki je bila nabita po hišah v Travniku. Svoje delo smo temeljito opravili. Ko smo bili z letaki gotovi smo se spravili na zastave. Vse do ene smo spravili na tla, jih valjali po Blatu, potem pa sem jih zanesel domov. Kar je še ostalo, so opravili 5. maja za nami ostali mladinci, da celo otroci so pomagali pri tem delu. Tega dne so prišli v Travnik črnosrajčniki. Našli so se namreč izdajalci, ki so Italijanom na Hribu nesli na nos, kaj sc dogaja v Travniku. Tega dne nisem bil doma. Bil sem v sosednjem kraju. Prišli so me klicat naj grem takoj domov. Nič hudega sluteč sem odšel domov, ker nisem niti pomislil na to, da je bila naša akcija izdana Italijanom. Na domu so me čakali Italijani, v peči pa so goreli zadnji ostanki italijanskih zastav, ki jih je mati še pravočasno porinila v peč. Italijani so me aretirali in zvezali z verigo. S to verigo sem bil vklenjen teden dni, tudi ponoči me niso razvezali. Pretepali so me in zahtevali naj priznam, da sem sodeloval v akciji v Travniku. Aretirali so tudi ostale udeležence akcije, pa tudi nekatere druge, ki niso imeli pri tem nič opravila in jih pretepali. Pred vojaškim sodiščem na Sušaku, so nekaj udeležencev, med njimi sem bil tudi jaz zaradi pomanjkanja dokazov izpustili ostale pa obsodili na zaporne kazni... Sabotažna akcija naprednih potoških mladincev je Imela zelo velik pomen za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v tem predelu. Kmalu zatem je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, izvoljeni so bili zaupniki, z delom je začela partijska organizacija. Naslednje leto spomladi 1942. leta je bil splošen upor in Potočani so trumoma odhajali v partizane... Nedeljsko zborovanje v Loškem potoku Drugi udeleženec akcije France Benčina pa v svojih spominih na akcije mladincev v Travniku takole pripoveduje! 13. aprila 1941 so prišli v naše kraje prvi italijanski vojaki. Drugi dan je prišla v Loški potok italijanska divizija, ki se je zadrževala dalj časa. Italijani so se domišljavo sprehajali po naših vaseh. Po zidovih so nalepili polno lepakov in drugega propagandnega materiala. Skupina mladincev jo začela skupno z naprednimi ljudmi razmišljati s kakšne akcijo naj bi začeli proti Italijanom ... V noči 4. in 5. maja je grupa mladincev stopila v akcijo-Sneli smo zastave, jih pomendrali in teptali v blatu. Prav tako smo se z vso ihto spravili na dučejeve slike, plakate, jih trgali in uničevali. Ko smo z delom v Travniku opravili s tu* nameravali stopiti v akcijo še na Hrib, kjer so imeli Italijani razobešeno zelo dolgo zastavo. Toda Italijani so jo imeli v nočnih urah spravljeno na varnem. Drugi dan so nas Italijani zaradi izdajstva aretirali, začelo se je mučenje, pretepanje. Vlačili so nas po zaporih, potem pa pred vojaškim sodiščem na Sušaku sodili. Nekaj ji*1 je bilo izpuščenih, ostali pa smo bili obsojeni na daljše zaporne kazni. Vsi udeleženci smo se pred sodiščem dobro za' držali in vsa mučenja okupatorjev nas niso mogla streti. I* Vsi udeleženci akcije v maju 1941 v Travniku smo sodelovali v narodnoosvobodilni vojski. Po italijanski kapitulacij* smo odšli v partizanske vrste. Dva mladinca iz naše skupin6 sta padla junaške smrti v borbi z okupatorjem... Požarna varnost - dolžnost nas vseh Po sklepu Gasilske zveze Jugoslavije bo letos prvič požarno varnostni teden v istem času in enotno na vsem ozemlju Jugoslavije od 14. do 21. maja. Da bi bila izvedba požarnovarnostnega tedna tudi v kočevski občini čimbolj uspešna, je Občinska gasilska zveza v Kočevju skupno z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi storila vse potrebno, da se bo v okviru tega tedna seznanila vS® prebivalce z delom gasilstva *n ukrepi kako preprečevati poža^j Predvajali bodo filme in priredi predavanja. Gasilci kočevske čine ob tej priložnosti vabijo lg prosijo vse prebivalce, da tes sodelujejo in s tem pripomore) da bo izvedba tega tedna čimb0 uspešna. Ko bi padli oživeli" Delavsko prosvetno društvo “•Svoboda« Kočevje je v počastitev 20-letnice vstaje in ljudske revolucije uprizorilo dramo Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Čas dogajanja v drami so leta Po osvoboditvi, kraj dogajanja pa je Suha Krajina. Toda niti čas niti kraj dogajanja v drami nista poudarjena. Izstopa le človek, ki je toil vržen v strašno preizkušnjo v težkih letih vojne: iz nje je izšel •ali prerojen, nov človek ali pa se je vanj vtisnila strašna podoba krivde, individualne, in tiste, ki jo je v njem ustvarilo okolje iz katerega je izšel. Produkt takega okolja je kmet Trlep. Nov in nov zločin mu je dodajalo na uklonjivi tilnik okolje, čigar predstavnik je župnik. Trlepova želja po zemlji, želja po ohranitvi konservativnega doma in načina življenja ter ukoreninjenost navad, ki so se zdele lepe, njegovo osebnost še ponižajo in jo privedejo na pot direktnega zločina. Tak mozaik negativnih •človekovih dejanj, ki so posledica različnih vzrokov, je Trlepova osebnost. Njo oblikovati je za vsakega igralca trd oreh. Strl pa je ta oreh Franc Cankar, kmet Trlep v drami. Realistična igra in maska doživetost lika in neša-blonska koncepcija pri oblikovanju take vrste osebnosti, lahko daje vzpodbudo igr^Jcu in gledalcem. Sugestivnost ustvarjenega lika je s polno močjo zajela vse ljubitelje dramske umetnosti. — urlepovi osebnosti povsem nasproten pa je Neznanec, bivši parti- zan. Novi človek. Rodilo ga je okolje, čigar humanistična zavest je tako preplavila najširše ljudske množice, da se Neznancu ni treba posluževati nasilnih ukrepov proti Trlepu in njemu podobnim. Trlep in vsi tisti, ki so Trlepa ustvarili, nujno morajo propasti. Glas Neznanca le razglablja to bratovščino — vse z, namenom, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Eichmannova osebnost ni pomembna, razkriti in uniči je treba moč teme. V vlogi Neznanca se nam je predstavil Jože Gregorič. Z realistično igro, brez večjih vzponov, kar vloga tudi zahteva, je ustvaril lik, ki ob grobih dejstvih iz polpreteklosti zahteva, da se nekaj naučimo v gledalcih pa pušča globji, idejni namen svojega poslanstva. Ze pridobljena igralčeva rutina vzbuja slutnjo v njegov nadaljnji razvoj. Neposredni krivec tragične osebnosti Trlepa in Trlepov, predstavnik vsega konservativnega, naravnemu razvoju tujega, je župnik. Ob zmagi naprednih sil mora ostati pasiven. Tudi svojih idej ne more zagovarjati, kajti njegov svetovni nazor ni le njegov, zločin mu naprti odgovornost, da se znajde med ljudmi, ki jim niso mar njegove ideje — le zločin ga sta vi j a v odvisnost pri Trlepove žene (Nada Smolej) in Julke, njene hčerke (Anda Ba-star). Prva čuti še spoštovanje do župnika, toda ob zločinu se hrabro iztrga iz starega okolja. Tudi hči ima v sebi ukoreninjeno spoštovanje do vseh, a otroška nepo-kvarjenost ji daje slutiti, da v hiši nekaj ni v redu. Zato se tudi lahko pridruži svoji materi. Obe igralki sta s preprosto, a doživeto igro podali lik, ki ga vloga zah- Letos praznujemo 20 - letnico vstaje. Prvomajsko proslavo smo hoteli čim lepše praznovati. 27. aprila smo se zbrali zjutraj pred šolo. Nebo je bilo oblačno, bali smo se dežja, pa ga ni bilo. Kmalu je posijalo sonce. Razdelili smo se v štiri skupine, vsaka je štela okrog 200 pionirjev. Z nami so šli člani Zveze borcev. Starejši pionirji in mladinci so šli na pohod na Lovski vrh. Vodil jih je tov. Milan Remih. Pionirji petih in šestih razredov so šli v dveh skupinah po »Kurirskih stezah okrog okupiranega Kočevja«. Z njimi je šel tov. Rudi Mazzoni. Najmlajši pionirji so šli v Konca vas. Ogledali so si teva. S tem sta mnogo pripomogli hišo, kjer se je skrival Jože 5e- k uspešni uprizoritvi drame. Tudi sosed Boštjan (Zalar Jože), ki dramatičnost v delu stopnjuje, je doprinesel svoj delež. Gladova scena je bila v skladu s krajem dogajanja in okolja. V režiji se kaže uglajena spretnost, smisel za realistično oblikovanje osebnosti in dogajanja, obvladanje prostora in dokajšnjo mero razumevanja za pravilno časovno porazdelitev posameznih sestavin drame. Zdi pa se, da bi lahko širši razčlenitvi drame režiser lažje izluščil nekatera poudarjena mesta in tako stopnjeval dramatično napetost. ško. Pred leti smo tam posadili spominsko drevesce. Zelo lepo se je razraslo, so rekli. Pionirji četrtih in tretjih razredov smo šli na pohod skozi Dolgo vas in Livold do Črnega potoka. Vodil nas je tov. France Ožbolt, ki je doma iz Črnega potoka. Pripovedoval nam je o borcih, ki so doma v teh vaseh. Ustavili smo se r.udi na pokopališču v Dolgi vasi in Livoldu. V Črnem potoku smo se zbrali sredi vasi, kjer smo imeli proslavo. Peli smo partizanske pesmi, deklice so deklamirale in plesale kolo. Aktivnost TVD Partizan Ribnica Po kongresu za telesno kulturo se je tudi poživilo delo v Partl- novih ljudeh. Ta lik, ki tudi v zanu. Na razširjeni seji načel-drami sami ni dokončno izobliko-stva so analizirali delo in uspehe van, je zadovoljivo podal Franc društva. Trenutno aktivno delajo Per- sled,eče sekcije: košarka, rokomet, Sorodni sta si osebnosti Polone, odbojka in nogomet. Vse te sekci- Qihanle pcelivalctv Zahvale Jkodam JzguMiena Jxehlici gibanje prebivalstva KOČEVJE PoročUi so se: Bartol Janez, Itor 24 W ?ri^a 63> Loški potok! tovka iz Podtah°ŽiČ Terczija' de' £t KotL ^°ra 27> stara 18 star 30 let i^V^i001®6 Vasi Kočevja PodarJ=vglar Marija iz 20 let Lesaf ka uL 5- stara čevia I A1.0JZ> mizar iz Ko-iet b, t ^blja|lska c. 41, star 23 i7 K .ie*5avčič Amalija, iz Kočevja, Ljubljanska c. *et in Tekavčič Amalija,’ d^avka iz Kočevja, Ljubljanska c. 41, stara 22 let. Rodile so: Vertelj Karolina, delavka iz Dolge vasi 26 — deklico Ljubico, Rugelj Štefka, gospodinja iz Mahovnika 23 — dečka Jožeta, Novak Terezija, delavka iz Kočevja, Crnomeljska c. 7 — dečka Branka in Pavlič Blaženja, delavka iz Stare cerkve 38 — deklico Slavico. Umrla sta: Bukovac Marija roj. Marinč, gospodinja iz Kočevja, jTrg 3. oktobra 7, stara 79 let in Rugelj Jože, otrok iz Mahovnika 23, star nekaj ur. DOLENJA VAS Poročila sta se: Kromar Janez lz Doienje vasi 81, star 29 let in J7e2*8man Karolina, kmetovalka pdgorice 61, stara 27 let. Dragi mami Ivani Štublar želijo za 68. rojstni dan vse najboljše hčerki Ivanka in Pepca z družino. — * — Dragi mamici ženimi kilometri. Motorno kolo] dam tudi na poizkušnjo. Ogled možen vsak dan v gostilni Pugelj v Strugah. __ * __ Prodam železno tračno žago _ ... .. . ... . (band žago) in elektromotor znam- Zajčjega polja čestitajo ke “Škoda«, 5 konjskih sil. Vpra- r°Jstm dan m J1 2eXlJ° Sati Gorenja vas 8, p. Ribnica na Dolenjskem. -- *--- Zaradi selitve ugodno prodam omaro (komodo) za perilo. Lesjak Rajko, Kočevje Trg svobode 4 IZGUBLJENO Izgubil se je lovski terier, ki sliši na ime Runo ali Runč. Je črne barve z rjavimi ožigi. Kdor kaj ve o njem naj sporoči na naslov: Intihar Janez, Jelendol pri Ribnici. SLUŽBO DOBI Pekarna v Velikih Laščah Vončinov! iz za 61. mnogo je tekmujejo v raznih podzvezah. Njihovi uspehi so zelo lepi. Partizan ima namen ustanoviti kotal-karsko sekcijo, v katero bo vključil najmlajšle. Z ureditvijo stadiona pa bo poživilo tudi lahko-atletiko. Za partizanski pohod “Ob žici okupirane Ljubljane« je društvo prijavilo 6 ekip, šola pa 5. Skupno je iz vrst Partizana tako nastopilo 11 ekip s 55 pripadniki. Za štafeto mladosti pa je društvo nastopilo s 40 člani. Da pa bo društvo imelo svoje trenerje in sodnike, je prijavilo 11 mladincev za razne tečaje. Nujno potrebno pa bo poživiti delo občinske zveze za telesno kulturo, kajti delo te zve-zje še ni prav zaživelo. Upamo pa, da bo novi odbor, ki je bil pred kratkim izvoljen, kos svoji nalogi ter uspešno pričel delati. Problem finansiranja razvoja telesne kulture je še zelo pfereč. Društvo bo samo s potnimi stroški imelo za najmanj 500.000 din stroškov. Ce bo upravi društva uspelo rešiti to Pohod v partizanske kraje Tovariš Ožbolt nas je potem od- ' nam je pokazal hiše, kjer so živeli peljal v hišo št. 1. Tam so si va- | in delali pred vojno člani Komu-ščani uredili majhno dvorano z nistične partije. Tudi Jože Šeško odrom. Poslušali smo tovariša, ki , je hodil sem na sestanke, nam je pravil o borbah. Nato smo I Pod vasjo je velik bazen. Naj-zapeli našo pionirsko himno. To- raje bi zabredli malo v vodo, pa varišu Ožboltu so prišle solze v; nas niso pustili. Sklenili smo, da oči. Začudeni smo ga gledali. Po- bomo šli poleti tja taborit. vedal nam je, da je on napisal besedilo naše himne. Tudi tovari- Domov smo se vrnili pozno popoldne. Tovariša Franceta Ožbolta šice niso tega vedele. Zaploskali smo prosili, da bi šel z nami še v smo tovarišu in jo še enkrat za- Rog na Bazo 20. peli, da je vse odmevalo. | ■ Pionirji 3. razr. os. i. Ogledali smo si še vas, tovariš M. Bračič Prva nagrada v Kočevju 8. maja je bilo v prostorih uretl- 121. tikamo, 23. Rad, 25. potem, 28. ništva lista žrebanje prvomajske sirena, 28. prt, 29. ok, 31. marec, nagradne križanke. Denarne nagrade je žreb takole razdelil: 33. Damask, 35. re, 36. pomiritev, 39. re, 41. top, 42. ili, 43. mil, 46. 1. nagrado — 3000 din prejme empore, 48. sol, 51. ice, 52. mora, Jožica Zakrajšek, Kočevje, Pod- 53. oni, 54. anal, 55. vat, 56. do, gorska ul. 12 a, 2. nagrado — 2000 din prejme Marica Batis, Kočevje, Ljubljanska cesta 3 a. 3. nagrado — 1000 din prejme Janez Vidervol, Gozdna uprava Grčarice, p. Dolenja vas. Knjižne nagrade pa prejmejo: Milan Vidervol, Rakitnica 3, p. Dolenja vas — Ivanka Vidervol, KGP Kočevje - Cvetko Smolič, LIO Kočevje — Terezija Križman, 57. take, 58. ata, 59 a one, 60. bon, 61. at, 62. pop, 63. eni, 64. ra, 65. stiki, 68. osa, 69. vod, 71. tli, 73. ii, 74. azil, 76. mlinar, 78. Ajdovec, 82. psa, 34. eden, 86. očistim, 88. ič, 89. ta, 90. kremenjak, 91. tarantela. Navpično: 1. JLA, 2. bt, 3. LIP, 4. atomi, 5. notar, 6. iveri, 7. cimet, 8. az, 9. Sora, 10. idem, 11. Nina, 12. it, 13. kip, 14. Akra, 15. tat, 16. im, 17. Broz Tito Josip, JVMnik 3, Kočevje Marija Ri- 119 as, 20. vid, 22. Ocepek Angelca, bič, Dol. Briga, p. Kočevska Reka ■ 24. dopisovati, 27. as, 30. kolonat, - Marija Praznik Kočevje Pod- 32. ce, 34. krematorij, 35. ror, 37. gorska 20 lani Furdi, Kočevje, militarizem, 38. Vukmanovič, 40, Črnomaljska 6. Emona, 41. toaleta, 43. mig, 44. ic, Izžrebancem sporočamo, da ho- 45 lesonit, 47. prakar, 49. nepopo- n <1nMn«nn Im Ir m .1 n mo denarne in knjižne nagrade poslali po pošti. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Jablanica, 9. sindikati, 17. bi, 18. Titovi zavodi, len, 50. potepam, 59. nos, 60. bedast, 66. tisk, 67. ka, 70. oni, 72. lama, 75. ide, 77. lok, 78 a rta, 79. DIT, 80. oče, 81. eta, 83 ar, 85. nj* 87. ir. zdravih, srečnih in zadovoljnih vprašanje, potem bo razvoju telet vseh šest hčera in sin z dru- j iesne kulture v Ribnici zagotov- žino ter vnučki, ki ji pošiljajo koš poljubčkov. Milki in Francu Krapež ob drugi obletnici skupnega življenja vse najboljše in še mnogo srečnih let želijo sorodniki. Dragemu sinu Kamšek Nacetu čestitajo za minulo praznovanje — 40. letnico — ter mu želijo še mnogo srečnih in zdravja polnih let mama, Jože in sestra Milena z družino. Dobremu in skrbnemu možu in sprejme za pomoč pri peki dve1 Nacetu. Ramj>ku želijo za ženski. Plača po dogovoru. Hrana1 rojstni ^an yse naj- in stanovanje preskrbljeno. Nastop službe je možen takoj. Krojaškega pomočnika za vsa splošna krojaška dela sprejmem takoj. Klun Franc, Kočevje, Ljubljanska cesta 16. ČESTITKE Lousu Debelaku želijo za nje- in Novak. VELIKE LAŠČE Uj^la je Pucihar Marija, go- 80°ktnja ‘Z Malih Lašč x- stara OSILNICA ,----------- „ Rodila sta: Janež Marija, go-i govo 70. letnico vse najboljše, še spodinja iz Osilnice 27 — dečka ' mnogo zdravih let, veselja m za-Rudolfa in Šercer Marija, gospo- i dovoljstva ter osebne sreče dru-dinja iz Žurg 3 — deklico Marijo. I žine: Zalar, Samsa, Petrič, Smuk Umrli so: Žagar Jože, preužit-kar iz Osilnice 23, star 87 let, Šercer Jože, kmet iz Papežev 9, star 68 let in Žagar Jože, preužitkar iz Sel 12, star 92 let. DRAGA Rodila je Žagar Frančiška iz Novega kota 3 — dečka Cvetka. Umrl je Knavs Franc, upokojenec iz Podplanine 3, star 73 let. KOSTEL Umrla sta: Južnič Neža, kmeto-sika iz Maverca 4, stara 59 let ?Jakšič Matija, kmetovalec iz *Šičev 9, star 67 let. PRODAM o.pSodno prodam motor BMW 30 cem, letnik 1956 z 2.200 prevo- boljše hvaležna žena Marija in otroci, enako mu želita tudi Lojze in Slavka. Dragi ženi, mami in stari mami Ivani Fabjan iz Kočevja, Se-škova 16 iskreno čestitajo za 80-letnico rojstva mož, hčerka in sin z družino. Jakobu Ambrožiču v Nemčiji! Z željo, da bi se čimprej vrnil iz daljne tujine med svoje drage Vam izreka za Vaš godovni dan obilo sreče in trdnega zdravja ljubeča žena in hvaležni otroci z vnuki. Ivana in Stanka pa lepo pozdravljamo. ljen popoln uspeh. Jan Premajhna udeležba Z namenom, da bi našli skupna stališča pri delu športnih in telesno vzgojnih organizacij v Kočevju in okolici, je minuli petek sklical Občinski odbor SZDL Kočevje posvetovanje vseh predstavnikov športnih in telesnovzgojnih organizacij in društev. Namien posvetovanja naj bi bil, da bi našli skupna stališča pri delu športnih in telesno vzgojnih organizacijah neposredno po kongresu telesne kulture Slovenije. Čeravno j"e prišlo na posvetovanje precejšnje število zastopnikov športnih organizacij in društev, se posvetovanje ni vršilo zaradi premajhnje udeležbe. Odnos tistih, ki se posvetovanja niso udeležili, je vreden graje, kajti ravno na tem področju je v Kočevju in okolici predej vprašanj, o katerih se bi kazalo pogovoriti in zavzeti skupna stališča, ki bi nas vodila k boljšemu in uspešnejšemu delu.__ Novice« — glasilo Občinskega °abora SZDL Kočevje ln Ribnica. «daja in tiska CZP “KOČEVSKI RSK« v Kočevju. Urejuje ured-nlškl odbor. Odgovorni urednik Jane* Merhar. Uredništvo in upra-** v Kočevju, Ljubljanska cesta telefon uredništva in uprave ^•Naročnina je 500 din, polletna »0 din in jo je treba plačati v “Prej. Za inozemstvo 1000 din oz. Rn^*?*r,*ke dolarje. Tekoči račun: i j iT.V265 Brl Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje JADRAN, Kočevje: od 12. do 14. maja ameriški barvni cinema-scopski film “Mladi levi«, 15. maja mehiški film “Divja strast«, od 16. do 18. maja ameriški barvni cinemascopski film »Oklahoma«, od 19. do 21. maja nemško barvni cinemascopski film »Mazurka ljubezni«. RIBNICA: 13. in 14. maja sovjetski film »Kočubej«, 20. in 21. maja angleški film »Pot v vi- j soko družbo«. LOŠKI POTOK: 14. maja češkoslovaški barvni film »Kje in kod«, 21. maja film »Gospod 880«. VELIKE LASCE: 13. in 14. maja jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«, 20. in 21. maja francoski film »Dvigalo na morišče«. DOBREPOLJE: 13. in 14. maja italijanski barvni cinemascopski film »Herkules«, 17. maja Ljubljana je 7. maja že petič proslavila obletnico vstaje in spomin na svojo herojsko borbo, ko je bila v letih vojne obdana l žico. Letos je sodelovalo v pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« nad 12.000 udeležencev. Sodelovali so tudi tekmovalci iz ZSSR« Poljske, Norveške, Anglije, Finske in ZAR Sektorsko pionirsko šahovsko prvenstvo v Ribnici Delavska univerza Kočevje Zaključni izpiti višjega knjigovodskega tečaja bodo v ponedeljek. 15. maja ob 9 uri v predorih DU. Strokovni izpiti za dosego pol-kvalifikacije bodo 18., 19. in 20. maja za kovinarje, tesarje in zidarje v prostorih DU. V okviru pionirskih iger je bilo 26. apr. v prostorih ObLO v Ribnici ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo. Udeležile so se ga pr-voplasirane ekipe mlajših in starejših pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink iz občine Kočevje, Ribnice in Grosupljega. Tekmovanje v sektorskem merilu je organizacijsko vodil tov. Dragan Golja iz Ribnice, ki je s pionirji tamkajšnje šole tudi pripravil vse potrebno za nemoten potek tekmovanja. Tekmovalce sta pred pričetkom tekmovanja pozdravila sekretar ZK v Ribnici tov. Debeljak Franc in načelnica pionirske organizacije osnovne šole Ribnica. Prva mesta so zasedle ekipe naslednjih osnovnih šol: za mlajše pionirje »Šentvid«, za mlajše pionirke »Sodražica«, za starejše italijanski film »Ogledalo dvema obrazoma«, 21. in maja ameriški barvni cinemascopski film »Anastazija«. PONIKVE: 18. maja francoski film »Ogledalo z dvema obrazoma«. KOČEVSKA REKA: 13. in 14. maja italijanski barvni film »Simfonija ljubezni«,17. maja madžarski film »Zavite stopnice«, 20. in 21. maja barvni film »Lažnjivi kapetan«. PREDGRAD: 13. in 14. maja ameriški barvni film »Jokala bom jutri«, 20. in 21. maja poljski film »Sjenka«. BROD NA KOLPI: 13. in 14. maja jugoslovanski film »Krvava srajca«, 20. in 21. maja sovjetski film »V rovih Stalingrada«. SODRAŽICA: 13. in 14. V. ameriški cinemascopski film »Preko mnogih rek«, 20. in 21. maja italijanski cinemascopski film »Lepa mlinarica«. pionirje, pionirke in mladince »Jože Šeško« iz Kočevja, za mladinke pa »Grosuplje«. Za izvedbo tekmovanja je SZDL Ribnica prispevala 10.000 din, nekaj pa tudi pionirska organizacija in osnovna šola v Ribnici. Vsak udeleženec je dobil spominski krožniček z označbo šahovske figure ter navedbo letnice in kraja tekmovanja, vsak član prvoplasirane ekipe pa spominske figure, kot simbol tradicionalne ribniške suhe robe in priznanje za uspeh pionirjev osnovne šole v Ribnici. Prvoplasirane ekipe so prejele tudi diplome za doseženo prvo mesto na tem tekmovanju. Te ekipe so se udeležile okrajnega tekmovanja, ki je bilo v nedeljo 7. maja v Ljubljani. NIL OBVESTILO Obveščamo vse gozdne posestnike, lastnike ali upravitelje zasebnih gozdov in zadružnih gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za gozdarsko leto 1961/62 do 31. maja 1961. Prošnje vlagajte pri Referatu za gozdarstvo ObLO Ribnica ali pri Krajevnih uradih, kjer ležijo gozdovi. V prošnji navedite naslednje podatke: Ime in priimek, bivališče in hišno številko, zemljiško knjižni podatek o gozdu, kraj sečnje, količina in vrsto lesa ter za kakšne namene se bo les porabil. Do navedenega roka je treba vložiti vse prošnje za prodajo, kakor tudi za domačo uporabo, vštevši tudi drva. Prošnje je treba kolkovati z 250 din državne takse po tar. št. 1 in 7 ZUT. ObLO Ribnica, Referat za gozdarstvo Spored RTV Ljubljana NEDELJA — 14. maja 118.10 Zabavni potpuri, 18.50 Trije 6.00 Jutranji pozdrav, 6.30 Ve- odlomki iz baleta Labodje jezero, selo na pot, 7.30 Radijski koledar , 19.30 Radijski dnevnik in športna in prireditve dneva, 7.35 Kmečka j poročila, 20.05 Izberite melodijo godba za nedeljsko jutro, 8.00 tedna, 20.50 Hammond orgije. Mladinska radijska igra, 8.40 Iz albuma skladb za otroke, 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.40 Zbori in samospevi, 10.00 še pomnite, tovariši..., 10.30 Glasovi, ki so nam všeč. 11.00 Koncert za klavir in orkester. 11.30 Nedeljska reportaža, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I., 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 13.45 Orkestra Al- LAHKOŽIVA DEKLETA PRED SODNIKI Pred kratkim se je iačela v Rimu razprava o lahkoživih dekletih, ki so znana pod nazivom »dekleta za milijon«. Njihova »šefinja« in zdaj glavna obtoženka je bila 41-letna lastnica kozmetičnega salona. Obtoženko bremeni obtožnica, da je spremenila svoje fred Scholz in Raphaele, 14.15 Na- [ stanovanje v dvomljiva shajali-ši poslušalci čestitajo in pozdrav-1 šča, da je pospeševala moralen ljajo II., 15.30 Arije, ki jih radi ■ padec 21-letnih deklet, med nji-poslušate, 16.00 Humoreska tega j mi je bilo šest mladoletnih, in da tedna, 16.20 Poskočnice z majhni-1 je izkoriščala ta dekleta in je z mi zabavnimi ansambli, 16.40 Peli i njimi delila »lahko« prislužene so jih mati moja, 17.00 Za nedelj-1 dohodke. Proces je za zaprtimi sko popoldne, 17.30 Radijska igra, I vrati. V sredo so bili v Kočevju šo-1 izpita 87 kandidatov. Izpite je na-ferski izpiti za voznike amaterje, pravilo za kategorijo A 24, kate-Prijavilo se je doslej rekordno gorijo B 20, kategorijo AB pa 9 število kandidatov. Od 126 prijav- kandidatov. Na praktični vožnji Ijenih je pristopilo k izpitom 120 je padlo skupaj 34 kandidatov. Iz-kandidatov. Pri reševanju pisme- pit je uspešno opravilo 53 kandi-ne naloge jih je padlo le 33. Tako datov. je pristopilo k praktičnemu delu1 Izpiti so pokazali, da se kandi- Dve iz Loškega potoka... V podjetju »Smreka« v Loškemj sov izjasnili za priključitev tega potoku se pripravljajo na uvelja- predela h kočevski občini. Loški vitev nagrajevanja po ekonomskih1 potok je sedaj v mejah občine enotah. Ekonomske enote bodo' Loška dolina, ta pa se bo v krat- I imeli na žagi, sodarskem in mizarskem obratu. Posamezna delovna mesta so že ocenili. Z novim sistemom nagrajevanja po ekonomskih enotah bodo začeli v drugi polovici leta. Sedaj nagrajujejo v podjetju po akordnem •istemu. Proizvodnja v podjetju dobro poteka. Po dosedanjih pokazateljih bodo letni plan dosegli in celo presegli. Naročil imajo dovolj. 29. aprila so bili v Loškem potoku zbori volivcev, in sicer v kem razformirala. dati bolj pripravijo za teoretični del. Na praktični vožnji pa so predvsem nekateri zelo nesigurni in neizkušeni. Kandidati AMD Ribnica so prišli na izpite z neizpravnim društvenim vozilom, kar je vplivalo na negativen izid izpitov pri kandidatih iz tega društva. Ti so se nad društvom, ki mu plačajo praktični poduk upravičeno razburjali. Ker inštruktor, ki ga kandidat navede v prijavi odgovarja za varnost vožnje med polaganjem izpita mora biti tudi prisoten in registrian pri TNZ. Prihodnji izpiti bodo v Kočevju v mesecu juniju. DROBNE OD VSEPOVSOD BOMBE POD TRAČNICAMI Delavci na želtezniški postaji v Anconi so pri popravljanju proge pod tračnicami naleteli na neke trde predmete. Kmalu so odkrili, da sta to dve neeksplodirani letalski bombi britanske proizvodnje. Med časom, ko so delavci bežali s proge in opozarjali na nevarnost, je prišel ekspresni vlak. Potniki so začudeno gledali, kako ljudje v paničnem strahu bežijo s postaje. Splošna zmeda je trajala več kot eno uro, na postaji pa je bil ustavljeen ves promet. Bombe so odstranili naslednji dan. ZA NAGRADO STANOVANJE Vesoljski potnik št. 1. Jurij Gagarin je prejel razen številnih odlikovanj tudi posebno nagrado: novo stanovanje. Dodelila mu je vlada Sovjetske zveze v enem na tako v Kočevju, Ribnici, Loškem potoku in drugod. Prvomajske praznike je veliko delovnih ljudi preživelo na izletih. Naš dopisnik iz Velikih Lašč nam sporoča, da so tudi pri njih lepo proslavili prvomajske praznike. Med drugim so v Velikih ___ _____ ______j __ ___ Laščah izročili svojemu namenu vseh vaseh. Na njih so se volivci novo sodobno urejeno mlekarno, na tajnih volitvah z večino gla-1 V Predgradu je tamkajšnja mla- ♦ Za SMEH in DOBRO VOLJO ♦ Iz Velikih Lašč... Praznik dela — 1. maj so v dina postavila pred zadružnim vseh naših krajih lepo proslavili, j domom 30 m visok mlaj. Mlaj so postavili tudi v Vimolju. 1. maj MAŠČEVANJE IDEALEN MOŠKI »Ja. Pepca, kje pa imaš Jane-ea, da te nikoli več ne vidim z njim?« Zakaj razlika cenam pijač? Rad bi zvedel, zakaj je cena pivu in črni kavi v gostilni »Pri Ribničanu« v Ribnici višja kot na primer v Ljubljani. »Pri Ribničanu« plačaš za steklenico piva in črno kavo 165 din (v ceni je zaračunana tudi postrežnina), v restavraciji »Slavija« v Ljub-, ljani pa sem za iste pijače plačal so tudi v tem kraju zelo lepo j 150 din ali 15 din manj kot v: proslavili — stari in mladi. Ribnici. V omenjenem znesku je všteta tudi postrežnina. Ker sem imel ravno čas, sem! izračunal koliko stane tovornina proslavili 20-letnico vstaje. Na 0d Ljubljane do Ribnice za pivo. proslavi so sodelovali: mladinski j Cisti račun znaša 11 din za ste- 27. aprila so v Velikih Laščah pevski zbor osnovne šole Velike Lašče, mladinski orkester in dra-matski odsek z enodejanko Upor. Sodelovali so tudi recitatorji. Prireditve so trajale teden dni. Začela se je z nastopom kočevskih dijakov, ki so uprizorili igro »Kukavičje jajce«. Bila je tudi lutkovna predstava. Nekaj učencev se je udeležilo sprejema ob prihodu maršala Tita v Ljublja- »Ne pijem, ne kadim, ne kvar-j tam, ne ponočujem, nisem bab- jek, ne zapravjjam denarja...«| ni. Zelo lepo je uspela organiza-| »Čudovito! Torej nimaš prav cija pohoda na Turjak članov »Drugo si je izbral, pa sem ga nobenc napake...« | Združenja rezervnih oficirjev in kar pustila.« [ »Samo eno: zelo rad lažem.« podoficirjev. J. P. klenico. Da bi bila tako visoka tovornina, človek ne more verje-' ti. Menim, da bi morali »Pri Ribničanu« bolj temeljito preračunati režijske stroške, ki v Ribnici gotovo niso večji kot v Ljubljani' | in cene vskladiti s cenami v Ljub-' ljani. Pivo in kavo ne moremo smatrati za luksus, da bi jima navijali cene. Jan novo zgrajenih stanovanjskih blokov v Moskvi. Gagarin je izjavil, da ni za svoj podvig prejel nobene denarne nagrade in jo tudi ni pričakoval. drugi Človek v vesolju 6. maja je poletel drugi človek v vesolje, to je bil kapetan ameriške mornarice Allan Shepard. Polet, ki je bil končan v 16 minutah, je bil uspešen. Drugi astronavt je poletel 185 km visoko in pristal v Atlantskem oceanu, 470 kilometrov daleč od kraja izstrelitve, kjer so ga pobrali patrolni čolni ameriške mornarice. V vesolje je poletel ob 15.30. Ko se je kabina »Mercury« ločila od rakete, je Shepard sporočil iz vesolja: »Oh, kako lep razgled!« Takoj po pristanku so ga pregledali zdravniki in ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje odlično. V ponedeljek je kapetana She-parda sprejel v Washingtonu predsednik Kennedy in ga odlikoval z najvišjim ameriškim odlikovanjem, veličasten sprejem so Shepardu priredili tudi v New Yorku. Vsekakor je izstrelitev človeka v vesolje velika pridobitev za ZDA, vendar pa moramo priznati, da so Rusi z Gagarinom dosegli na tem področju večje uspehe, saj je prvi astronavt major Gagarin v vesoljski ladji obkrožil Zemljo krog in krog. Pa še podatek, koliko je stal Amerikančev polet v vesolje! »Samo« 400 milijonov dolarjev ali 2 dolarja in 22 centov na vsakega ameriškega državljana; koliko je stal polet Sovjetsko zvezo pa ne moremo povedati. ZDRAVILO PROTI PIJANOSTI Stari Grki in Rimljani so radi uživali mandeljne. Tudi dandanes ponekod servirajo k pijači slane mandeljne. V Angliji jih še danes uporabljajo kot hrano in zdravilo. Neki britanski botanik priporoča mandeljne kot sredstvo proti pijanosti. Takole svetuje: »Naglo pojejte pet do šest mandeljnov, pa boste ostali trezni«. Poskusite! VEC DNI ŽIVA MED MRLlCl V nadaljevanju procesa proti Adolfu Eichmanu v Jeruzalemu, je bila med drugim zaslišana tudi priča Rivka Jeselovska. Omenjena priča je morala pretekli teden prekiniti svojo izpoved zaradi srčnega napada. Njena izpoved o likvidiranju Židov ledeni kri. Živela je v poljski vasi Žagarski. Tam je bila ranjena in je preživela nekaj dni med trupli in tistimi, ki so še ostali pri-življenju in ki so jih pozneje Nemci likvidirali. Pred njenimi, očmi je bila pobita vsa njena družina. Njo je čez nekaj dni našel neki kmet, ki jo je odpeljal v gozd, kjer je še z nekaj Židi pričakala prihod Rdeče armade leta 1945. PIONIRJI SO TEKMOVALI Na predlog Zveze prijateljev mladine OLO Ljubljana in Okrajne šahovske zveze, je bilo 19. IV. v hotelu »Pugled« Kočevje tekmovanje med odrednimi ekipami za občinsko šahovsko prvenstvo. Sodelovalo je 15 ekip iz vrst mlajših, in starejših pionirjev in pionirk: ter mladincev iz kočevske občine. Vse tekme sp bile odigrane v dopoldanskem času. Prvaki v občinskem merilu so postale tele ekipe: mlajši pionirji in pionirke iz osnovne šoleKo-čevska Reka (brez borbe), starejši pionirji in pionirke ter mladinci iz osnovne šole J. Šeško ter mladinke iz osnovne šote M. Bračič (brez borbe). Občinski prvaki so se udeležili sektorskega prvenstva, ki je bilo 26. aprila v Ribnici. Tudi to tekmovanje je vključeno v program dejavnosti pionirjev in mladine v jugoslovanskih pionirskih igrah. Vedno več prometnih nesreč Dne 3. maja se je motorist AL vračal proti domu ob pol dveh zjutraj. Na motornem kolesu je' nastala okvara. Motorist je zavozil iz ceste trčil v vogal hiše Lov-Sin v Slatniku in obležal nezave- , sten. Pri padcu si je zlomil ključnico. Odpeljan je bil v bolnišnico. Skoda na motorju je približno 10.000 dinarjev. s O . J Mopedist L V iz Sušja je odpeljal 6. maja po bencin v Kočevje, j V Ribnici je srečal prijatelja LA ki se mu je pridružil in sta se v Kočevje odpeljala skupaj. Tam sta pogledala še malo v kozarec. Pri j povratku iz K -'cvja je LA n:.g<»-; voril voznika naj mu zaupa vožnjo z mopedom. Ta je to tudi sto- 1 ril, čeprav LA ni imel vozniškega dovoljenja. Pri mostu v Goriči vasi sta padla. Neizkušen voznik LA je dobil težko telesno poškod-bo in bil odpeljan v bolnišnico. O Dne 7. maja nekaj po 7. uri zvečer se je voznik MJ vračal iz Sodražice s svojim avtomobilom •proti domu. V Žlebiču je na nepreglednem ovinku prehiteval vprežni voz. V tem času mu je nasproti pripeljal DD iz Ljublja- ne. Oba avtomobila sta trčila. Skoda je ocenjena na približno 40.000 dinarjev. O Kolesar PJ iz Velikih Lašč je 3. maja peljal z dvokolesom na I železniško postajo ŽP. Ker mu je | razneslo gumo sta oba padla. Poškodovana sta po obrazu in rokah. O V nedeljo se je pripetila na Karlovici težka prometna nesre-, ča. Avtobusu, ki vozi na redni progi Ljubljana—Loški potok je na blagem zavoju pri Podžagi pripeljal po levi strani motorist ZF iz Podkoglja s sovozačem CJ [ iz Neredov. Vozil je s hitrostjo približno 70 km na uro. Zapeljal je direktno v avtobus. Oba mo-j torista je vrglo v potok, od koder so jih potegnili težko telesno poškodovana. Težko sta poškodovana na glavi, ZA ima zlomljeno ključnico. CJ je imel na glavi če-j lado kar ga je rešilo takojšnje | smrti, vendar je še vedno v kritičnem stanju. Materialna škoda je 150.000 dinarjev. ! O I Iz Kočevja proti Ljubljani je dne 5. maja vozil deske avtomo- j bil s prikolico, last podjet. »Ljub- ljana-Transport«, ki ga je upravljal voznik MB iz Ljubljane. Pri srečavanju iz Rašice proti Turjaku je tovornjak zapeljal na skrajni desni rob ceste. Pri tem se je zaradi teže cestišče utrgalo, avtomobil in prikolica pa sta se obrnila pod cesto. Materialna škoda je 150.000 dinarjev. O Dne 9. maja ob 1. uri zjutraj je vozil ŠP iz Kočevja avtomobil iz Predgrada proti Kočevju. Zaradi nepazljivosti je v Dolgi vasi zavozil iz ceste in zadel v električni drog ter ga prelomil. Voznik je bil lažje jaoškodovan, prav tako tudi sopotnik. Skoda na avtomobilu ni velika. O Traktorist SF iz Mozlja se je 5. maja vračal z motornim kolesom iz Kočevja. Na Reški cesti mu je naravnost pod motor pritekel otrok UM, ki je dobil hude poškodbe na glavi. Prepeljan je bil v novomeško bolnišnico. O V Mozlju sta na nepreglednem ovinku trčila dva avtomobila, ki vozita pesek za Dom telesne kulture v Kočevje. Materialna škoda ni velika. TOČA, KOT JO NE POMNIMO Nad Kočevjem se je v torek popoldne okoli 17. ure razbesnelo hudo neurje s točo. Črni oblaki, kB so se začeli zbirati nad Malo goro in Rogom niso že uro prej ooetali nič dobrega. Vendar toče n* nihče pričakoval, ker je bilo vreme sorazmerno hladno. Padati je začela toča v debelosti oreha, ki je napravila ogromno škodo predvsem na sadnem drevju, saj je zbila skoraj vse cvetje in listje-Pridelek sadja bo na območju kjer je padala toča zelo majhen. Tudi posevki so utrpeli precejšnjo škodo, predvsem žita, krompir in koruza, ki je ravno prišla iz zemlje. Tudi detelje in trave je zelo prizadelo. - Toča, ki je padala več kot deset minut je prekrila kočevske ulice s plastjo debelo več cm. Samo v Kočevju in okolici je pobila več sto kvadratnih metrov šip na seven?1 strani zgradb. Najhujše je bilo v Stari cerkvi, Kočevju in Livoldu. Prizadeti pa so kraji od Velikih Lašč do Mozlja. — Kmetovalci žalostni ugotavljajo škodo, ki jo je napravila toča, kot jo ne pomnijo. Ztaitšk Stal je na cesti in se obotavljal, potem pa je edločno tlesknil s prsti, stopil k telefonu in »kapetan Zucker, nekaj mi je prišlo na misel. Ogledal bi si McCrceryjevo hišo. Ali imate naslov?« »Kaj »je spet?« se je oglasil Zucker na drugem koncu žice. »Pravzaprav nič, samo ...« »Na dan z besedo! Vem, da imate nekaj v mislih.« »Nemara res,« je Gray priznal, »vendar za edaj niti sam še nisem prepričan. Zanima me nekaj reči v zvezi z McCreeryjcm. Ne morem se Iznebiti občutka, da je nekakšna vzročna zveza med umorom Beverly Bondove in njene sestre Melisse pred pol leta. McCreery je edini priznal,