Poštnina plačana * Spedizione (n abbonamento postale II. grappo
V tej številki
trnieni
«Disk
Lato I.
10. oktobra 1946
Star. 3*.
„Svobodni” ljudje kolonialnega tipa
?
Sprejetje 12 točk francoskega kompromisnega predloga je povzročilo odmev pred vso Svetovno javnostjo, največji pa seveda pri nas v Julijski krajini.
Francoski kompromisni predlog naj bi namreč — kot vsi dobro vemo, — veljal kot nekak zaključek diskusije o državni pripadnosti našega ozemlja na mirovni konferenci v Parizu. Francoski kompromisni predlog naj bi bil tudi človeku, ki noče da bi žrtve sveta proti fašizmu ostale brez haska, krona ali pečat na osvobodilno borbo primorskega ljudstva.
Toda — ker vemo, kakšna bi Ma krivična in kakšna pravična rešitev o naši državni pripadno-sti -- je francoski predlog sramotni izrodek, ironija demokratičnih načel in pridobitev Združenih narodov med vojno : Atlant ske listine itd.
Ako namreč predlagajo za tržaško ozemlje „Ljudsko zbornico" in „Vladni svet“ ter istočasno še guvernerja, ki bo lahko — kot določa statut „omejeval s svojilni pravicami pravice „Ljudske zbornice in „Vladnega sveta", ne more biti to ničesar drugega kot iromčno izigravanje ljudstva, ki si je tekom borbe ustvarilo svojo demokratično oblast, na las podobno onim v mladih demokracijah v Vzhodni Evropi — in nasilno vzpostavljanje kolonialne diktature.
Gospodje, ki so sestavljali prefinjenih 12 točk so dobro vedeli, da bosta „Ljudska zbornica" in „Vladni svet" brez koristi za ljudstvo, če bo guverner „dobro" prijel vajeti v roke in že na začetku preprečil z raznimi ukrepi in merami za „vzdrževanje reda" da bi bila „Ljudska zbornica in „Vladni svet", katerega bo imenovala „ljudska zbornica" ics ljudska. Ako to š; ne bi bilo dovolj, so podelhi guvernerju pravico, ki mu jo določa 6 točka predloga, po kateri bo lahko „odklanjal zakonodajne sklepe Zbornice in Sveta ter predlagal svoja mnenja in priporočila" Jor jih, jasno, tudi uveljavljal. Gospodje so tudi računali, da ce „Ljudska zbornica" in „Vladni svet" po naročilu ljudstva ne bi sprejeli guvernerjevih predlogov in priporočil ter bi moral guverner o tem poročati svetu Združenih narodov, ne bi to dosti pomenilo, ker bo imel guverner — vedno po določilih predlaganih osnovnih načel statuta — polno pravico „skrbeti za red in varnost". In ko so gospodje to računali, so vedeli, kakšne oblike bo zavzela ta „skrb" prav tako natančno kakor mi iz preteklega leta in pol, pod ZVU, ko 80 skušali z raznimi „ukrepi" in »varnostnimi merami" (tako je jzgledalo) „privaditi" ljudstvo na kolonialni režim.
Francoski predlog je tako po-stal z drugimi besedami doku-ment, y katerem se jasno zrcali zakulisno delo reakcionarnih an-losaških sil z vso podporo nji-ovih trabantov in hlapčičev proti Sovjetski zvezi, odnosne proti vsem mladim demokracijam, ta-
ko seveda tudi proti primorskemu ljudstvu samemu.
Ta pisan dokument je potrdil ugotovitve Stalina, Tita in drugih borcev za ustvaritev trajnega miru v svetu, da se ne bije boj med takoimenovanim vzhodnim ih zapadnim blokom, temveč med demokratičnimi in reakcionarnimi silami v svetu, za katerimi stojijo mogočni frusti in karteli, katerim jasno ni po godu ljudska demokracija, ki se postavlja po robu izkoriščanja in izžemanju.
Zato pomeni vsakemu trezno mislečemu človeku vsiljevanje takega predloga, s katerim bi se lahko posrečilo uresničiti imperialističnim klikam njihove naklepe in njegovo uveljavljenje z običajnim preglasovanjem 1 :6,
dvomljive izglede za trajnost svetovnega miru.
Ljudstvo vsega sveta pa ji .odločno proti novim vojnam.
V tem primeru smo prav mi .prvi da preprečimo naklepe reakcionarno imperialističnih klik in tako očuvamo mir. “Pri tem* nas bodo vodile izkušnje iz borbe proti fašizmu.
Tako združeni bomo preprečili, da bi kdorkoli krepil svoje položaje na račun sporov med raznimi strankami in strančicami in jih z uveljavljanjem preizkušenega kolonialnega načela „divide et impera" se razplam-teval.
Samo tako bomo preprečili, da bi se peščica, ki je umela vedno obračati plašč po vetru, pririnila do novih „guvernerskih" korit in skupno z guvernerjem sedla na vrat ljudstvu.
Samo tako bomo rešili vprašanje, ali bomo, (čeprav bi imeli guvernerja) sami gospodarji svoje usode, ali pa po zapadnih razlagah „svobodni" ljudje kolonialnega tipa.
rJlevamost numbetškel ■----- razsodbe -----1
še so nam dobro v spominu govori raznih „človekoljubov11 za-padnega sveta v prvih dneh nuernber.skega procesa, ki so v imenu krščanske ljubezni in odpuščanja prosili milosti za naj-večje krvnike in idejne pobudnike nacijašisticnega zločinstva y minuli vojni.
Slaba propaganda za guvernerje
V Indoneziji so napisali: VGN MOOK (holandski gUVemer) kaj deloš tukai?
Politika zapadla na Balkanu
Francoski časopis tHumanité* pr inaia izjave Georgija Dimitrova, ki jih je dal francoskemu novinarju. Med drugim p^e takole: Ali se svominjate septembra, meseca leta ms? Neki človek se je takrat zoperstavil poiigalcepi Reichstaga, ki so čili navadni Hitlerjevi zločinci in katerih moč je takrat narasčcdn iz dneva v dan.
Sedaj je Dimitrov star 64 let in je ostal Se vedno močan kot je 6« nekoč, ko se je zoperpostavU Gpcringu na procesu proti komunistom v Leipzigu.
V razgovoru o Franciji je dejal, da mora ona prevzeti v Fvi*>-pl svoje staro zgodovinsko meslo. Ohraniti si mora svojo neodvisnost in ne sme podleči gospodarjem dolati a all sterline Skupaj s
ap sterlinga. ■	■ '
Sovjetsko itveeo, dmr
gimi demokratičnimi državami Evrope in vsega sveta naj Francija ustvari predstrazo svobode in demokracije
O anglo-arnerikanski pomoči grškim monarhistom, je Dimitrov dejal, da ne more razumeti, kako moreta angleška in amerikanska demokracija podpirati monarhijo in reakcijo v Grčiji, M ob vsaki priliki napada in Zali demokratično Bolgarijo.
Dotaknil se je tudi vprašanja bo. dote balkanske in podonavske konfederacije. Na vprašanje, ali je res, da sta Anglija in Amerika prepovedali Jugoslaviji in Bolgariji ustvariti federacijo, je odgo-voHl: «V kolikor vem, liista Amerika in Anglija odkrito tega prepovedali, toda če bi do tega pri.' ito, t>i njihova prepoved nikakor
ne zadostovala, če bi narodi sklenili, da to store. Smatram, da čo - nadaljnji potek političnih dogodkov na Balkanu pripomogel k u. stvaritvi združitve vseh Slovanov v SlrSi konfederaciji balkanskih in podonavskih drZav.,
O bolgarski opoziciji in vmešavanju tujih držav je izjavil, da je delavska stranka pustila tudi opoziciji, da se je udeležila volitev. V bodoče pa opozicijskim strankam ne more zagotoviti, da bodo lahko sodelovale pri volitvah, če bodo se naprej, delale po navodilih tujih držav. T.ahkg se pripeti, da bi se opozicijske stranke potem, tfije države izrabile po navodilih iz inozemstva, kar bi lahko potem, tuje države izrabile za ponoven napad na demokra-tiino Bolgarijo.
Svetovni demokratični tisk je takrat te govore označil kot prvi poizkus svetovne reakcije, vplivati na potek razprave proti voditeljem nacistične armade in na njem končni izid ter na ta način ohraniti mednarodnemu fašizmu korenine za njegov ponovni nastop, na katerega fašisti niso prenehali misliti.
Na ta poizkus je javnost vsega onega dela sveta, ki ga je zmagoviti zaključek strašne vojne z zmago velikih zaveznikov rešil propasti v nacističnem suženjstvu, odgovorila s tako odločnostjo odstraniti v temeljih osnove fašizma in njegovega ztfl, da so morali glasniki mednarodnega fašizma v nuernberštd razpravni dvorani utihniti in se lotili druge, prikritejše taktike zavlačevanja.
Morda bi končno razprava i-mela drugačen zaključek, kot ga je imela, če ne bi milejša obsodba fašizma kot nosilca napadalnosti, zločinstva in barbarstva (kar za demokratični svet dejansko predstavlja zaključni proces) vendarle ne bila prestrdhotna izdaja milijonov prostovoljnih žrtev proti fašizmu in če ne bi bdi na razpravi prisotni sodniki Sovjetske zveze, ki so imeli pai razumljivo največji interes, da se to fašistično jedro uniči in tudi naj večjo odločnost, da ga uničijo.
V kolikor je bilo to z izidom razprave doseženo, predstavlja prav gotovo veliko zmago združenih zaveznikov v nadaljevanju zavezništva v boju proti ostankom poraženega fašizma. V ko-Ukor pa ni bilo, se ne moremo z besedami predsednika ZDA Trumana, da j( bila to najpravicnejša sodba in največii uspeh.	1	1
Trije zločinci, trije enako od-i* voditeljske bande na-čistilih hierarhov, so bili spoznani za nedolžne in ostali ne-kaznovani. To je dejstvo, ki jem-lje razsodbi, poleg protesta sovjetskega zastopništva, značaj nje-, ne popolne obsodbe fašizma. To je dejstvo, ki danes ob, zaključku procesa potrjuje naš vtis ob njegovem začetku, da so bile na delu sile, ki so v nuernberški dvorani delovale proti interesom ljudstev, ki so delovale proti novemu miru.
Notorično dejstvo je, da s po-razom na bojišču fašistična zver ni bila odstranjena s sveta. Ilija Threnburg ni zaman ugotovil, da mrliški smrad propalega fa-• šizma še vedno kuži svetovno o-zračje.
(Se nadaljuje na 2. str4
Stmù
#	» UaieùU
0	(C t/iedno-
uwtUMiaU
ZDA
Zadovoljstvo nad Niimbergom
O nuernberški razpravi je predsednik Truman dejal, da je bila pravilna m da je bil njen rezultat eden izmed najboljših, ki so jih dosegli po vojni.
Nova stavka ameriških mornarjev
V	velini pristanišl v Združenih državah je zaradi stavke mornarjev že drugil v štirih tednih zastalo delo. Po polnoli vle-raj je v pristanišlih vzhodne o-bale zapustilo delo nad 25 tisoi ljudi. Polovica je elanov Ameriške delavske zveze, polovica pa llanov C.I.0 (Congres industriai Organisation). Oboji zahtevajo znatno zvišanje mezd.
V	newyorškem pristaniška zaradi stavke ne more od/duti okoli 400 ladij.
Patterson o močni ameriški vojski in jugoslovanski krizi
Radio London je javil, da je ameriški vojni minister Patterson v svojem govoru v San Franciscu zahteval, naj bi imele Združene države moina aktivno in rezervno vojsko, ki bi štela okoli 5 milijonov mož. Pod orožjem naj bi bilo okoli 1 milijon mož, od katerih 400.000 v zrakoplovstvu. Vojni minister je pripomnil: „Slabost je najkrajša pot in bi nas vedla naravnost v vojno...
Radio London je nadaljeval svoje porolilo z naslednjimi besedami: O nedavni „jugoslovanski krizi" je ameriški vojni minister Patterson izjavil: „Vojaška slabost ne pomeni nic drugega kot to, da vas razni lastihlepni diktatorji suvajo na desno in levo. Neoborožena prevozna letala je lahko napadati in sestreliti, toda z Melimi trdnjavami je stvar drugačna."
ŠPANIJA
Vodja španskih komunistov aretiran
Kakor poroča španska policija, je bil aretiran Jose Isisa Olai-zola, predstavnik komunistične stranke in poveljnik protijrankov-skih ilegalnih let. Razen njega so aretirali še 84 komunistov. Policija javlja, da ie bil ubi! pred nekaj tedni Jesus Baon Gonzales, znan pod imenom „Major Carlos", ki je bil baje glavni tajnik španske kotmtni-stilne stranke in poveljnik armade Estremadura. Policija je prepričana, da je s temi aretacijami dobila v svoje roke glavni stan uporniških let.
ITALIJA
Tudi Gambara oproščen
Porotno sodišče iz Brescie je oprostilo generala Gambara, ki je bil obdolžen kolaboracionizma. Gambara je bil šef glavnega stana v lasu neofašizma in je poveljeval fašističnim letam v španski državljanski vojni.
Oprostili so ga, ker ie izjavil, da je njegova armada v najbolj kritičnem lasu sodelovala proti Nemcem. Seveda nihče ne ve, kdai naj bi se bilo to zgodilo.
Gambara je bil tudi poveljnik italijanskih okupacijskih let v Sloveniji.
Kaj delajo ameriške čete na Kitajskem?
Ozadje brezkončnih bojev na Daljnem Vzhodu
Pred letom dni jó japonski napadalec bil poražen in prisiljen sprejet: brezpogojno kapitulacijo. Tako so bili dani pogoji za vzpostavitev trajnega miru na Tihem Oceanu. Toda državljanske vojne na K tajskem, nedotaknjene pozicije staro vladajoče oligarhije na Japonskem, borbo v tndonez'ji, dokazujejo, da narod: Daljnega Vzhoda še niso dosegli miru. Zakaj? »World news and vie\vs« odgovarja na to vprašanje- Ključ za razumevanje dogodkov v Vzhodni Aziji leži v pravilni oceni osvajalne politike, ki jo vrši angleški in amerikanski imperializem na tem delu sveta.
Namesto da bi ameriški kapitalisti pomagali Kitajski, da obnovi svoje gospodarstvo, so so vrgli na osvajanje kitajskega tržišča in se e tem okoristili, ker je odstranjen glavni konkurent — Japonska in ker je o-slabljena konkurenca Anglije in Francije. Amerikanski monopo'ni kapital se trudi, da spravi gospodarstvo Kitajske pod svojo kontrolo: od tod zadržanje Zedinjenih ameriških držav do reakcionarnih krogov v Kuo-mintangu, ki so pripravljeni, snraviti zemljo v odvisnost od inozemskega kapitala, samo da b: obdržali pozicijo veleposestnikov, finančnih in špekulantov.
Prve tedne po kapitulaciji Japonske so se pojavile na Kitajskem ameriške čete in pomorska pehota pod službenim izgovorom, da nudijo pomoč kitajsk’ vladi pri razoroževanju in repatriaciji japonskih čet V strahu, da se na teritoriiih, ki so bili pod japonsko okupacijo, ne upostav' demokratski red, so kitajski reakcionarji pristali 1. 1915. na direktno sodelovanje z japonskimi četami in jim dovolili, da z orožjem vzdržujejo red in mir, dokler ne dospejo trupe Kuomintanga.
Ameriške čete pa niso šle samo v kraje, kjer je bilo treba razorožiti japonske edini-ce, ampak tudi v severno Kitajsko, kjer so kitajsko narodno-revolucionarne čete že zlomile odpor Japoncev in jih razorožile. Po poročilu časopisa »World news and vievvs« z dne 2. marca 1945. je skupno število ameriških vojakov na Kitajskem znašalo 70-80 tisoč. Istočasno pa so ameriška transportna letala prevažala četo Kuomintanga v severno Kitajsko. Po izjavi štaba ameriških čet v Šanghaju z dno 13. julija je znašalo število vojnih ujetnikov določenih za repatriacijo preko luk severne Kitajsko okrog 550 000, a število ameriških vojakov v severni Kitajski 53.000. Repatriacija ic trajala 10 mesecev, torej jo imel vsak ameriški vojak na mesec opravka z enim Japoncem
V severni Kitajski so čete Kuomintanga začele dc'ovati skupno z Japonci proti na-rodno-republiknnskim četam; pri tem so jim zvesto pomagali predstavniki ameriške komande. Po Izjavi nekega ameriškega dopisnika jo general Jan Si Šan uporabil 40.000 poraženih Japoncev v borbi proti narodno-revolucionarni armadi. Drugi ameriški dopisnik pravi, da je nek ameriški oficir izjavil: Ti Japonci bodo naši soborci v prihodnji vojni, oni govore v istem jeziku kot mi. Ude-eživši se borbo proti kitajsko revolucionarnim četam, so ameriško čete pripomoglo državljanski vojn: na Kitajskem do še večjega razmaha, obenem pa izzvale globoko nezadovoljstvo, ne samo kitajskega, ampak vsega svetovnega demokratičnega mnenja. Dočim so se sovjetske čete umaknile dne 3. maja I. 1940. iz Mandžurijo, se ameriške četo še danes mudijo na Kitajskem in pomagajo Kuomiotangu v državnem boju proti narodno-revolucionarnim četam in vsaka armada Kuomintanga v Mandžuriji je dobila po nekaj sto oficirjev.
Po sporočilu tiska, so ZDA dale Kitajski veliko število avionov. V Hankovu vzgajajo ameriški inštruktorji letalce dveh eskadril bombnikov, od katerih šteje vsaka 48 bomb-, nikov in 10 specialnih letal za vežbnnje.
Od 10. januarja do 2. avgusta t. 1. so ameriški avioni — sedaj last kitajske vlade — bombardirale 297 krajev na ozemlju demokratskih oblasti, med drugimi tudi mesto Jan San, kjer je štab narodno-revolucionar-nih čet Po pisanju ameriškega časopisa »Kation« so ZDA izročile vladi Kitajsko tudi 231 vojnih ladj. Ameriški častniki pa né vodijo samo čet Kuomintanga, nego so po vc-večini tudi v službi kitajske armade.
Ameriška vlada še vodno zalaga Kitajsko z vojnim materialom in po nedavnem načrtu predvideva še reorganizacijo kitajske armade, vzgojo in preskrbo z orožjem, kakor
tudi, da se pošlje na Kitajsko ameriška svetovalna vojna misija. Službeni predstavniki ameriške vlade motivirajo to s potrebo, da se napravi red 'n da so iz Kitajske repatriira-jo japonske čete. Ta načrt je naletel na ostro kritiko poedinih članov Kongresa in ameriškega tiska. Tako n. pr. poziva list Chicago, aai Kongres odbije projekt o vojni pomoči Kitajski, rekoč: »Ta načrt bi spravil Kitajsko pod vojni protektorat Amerike in jo pretvoril v sestavni del oboroženega bloka, proti Rusiji« Tako bi tudi res bilo.
Tjonšinski dopisnik lista New-York Times
poroča, da gradi ameriška pomorska pehota namesto začasnih barak stalne vojašnice, kar dokazuje, da nameravajo ameriške čete delj časa zadrževati so na Kitajskem.
Iz navedenga razberemo, da jo današnja politika ZDA na Kitajskem nasprotna sklepom Moskovske konference ministrov za zunanje zadeve. Ne samo kitajski narod in demokratična javnost vsega sveta, temveč tudi napredno javno mnenje ZDA izraža nezadovoljstvo nad ameriško politiko na Kitajskem.
Manjšinski problem
Češkoslovaške in Madžarske
Po prvi svetovni vojni je ostalo v mejah češkoslovaške republike madžarska manjšina, kj je štela okoli 800.000 ljudi. Uživala je vse manjšinske pravice in zaščito. Tria-noška pogodba in poseben statut Društva na-
Srečni parijci ---------------------------
V Indiji je bombayska zakonodajna zbornica odobrila zakonski načrt, ki ukinja položaj družabne podrejenosti parij-cev. Od zdaj naprej bodo parijci. poselali javna zabavišča, restavracije, hotele in se posluževali prevoznih sredstev. Ko je ministrski predsednik v zbornici komentiral zakonski nalrt, je dejal, da ima ta nalrt znalaj darila, podarjenega Gandiju, ki je slavil 77. rojstni dan.
(Po Glasu Zaveznikov)
Srečni parijci, ki se bodo po načelih ravnopravnosti smeli zabavati in celo voziti.
Kaj neki bi dovolil guverner nam v Trstu, le je že v daljnji Indiji tako dareljiv.
rodov ji je zagotovil še posebne manjšinske pravice.
To manjšino je izkoriščala fašistična klika na Madžarskem. Med prvo in drugo svetovno vojno je bila povod napetemu stanju med obema deželama. Po monakovskem sporazumu je Madžarska okupirala znatne dele Slovaške, ki je bila do leta 1939. v sestavu Češkoslovaške republike in tedaj so fašisti začeli z vso krutostjo preganjati napredne in narodno zavedne Cehe ter Slovake in jih zapirati.
Zato tudi zadnja Češkoslovaška vlada sicer prizna, da se je politično stanje na Madžarskem izpremenilo, vendar ni prepričana, da so izgubili na vlado ves vpliv tisti elementi, ki so pred vojno vodili revizionistično politiko napram Češkoslovaški. Začela so se češkoslovaško-madžarska pogajanja, po katerih je češkoslovaška vlada zahtevala brezpogojno izselitev vseh Madžarov. Ti so pa zahtevo odbili, češ da bi sedanja Madžarska ne mogla sprejeti tolikšne množice ljudi ter so hoteli zemljo z ljudmi vred. Pogajanja so se razbila, ker Češkoslovaška ni pristala.
Po prekinitvi pogajanja, je češkoslovaška začela urejevati manjšinski problem na svoj način. Vsem Madžarom so odvzeli državljanstvo. Zopet so si ga lahko pridobili le tisti, ki so lahko dokazali, da niso prekršili svojih dolžnosti do Češkoslovaške republike in da so aktivno sodelovali v narodno osvobodilnem gibanju. Vsi ostali pa, ki so sodelovali z okupatorjem in so po okupaciji prišli na ozemlje Češkoslovaške, so se morali v kratkem roku izseliti.
Konec januarja 1946. pa so se pogajanja začela na novo. Prišlo je do sporazuma med c\ema vladama. Po tem sporazumu bo iz Češkoslovaške priseljetf h na Madžarsko toliko Madžarov, kolikor se bo Čehov in Madžarov javilo prostovoljno za izselitev iz Madžarske na češkoslovaško. Ta je dobila na osnovi sporazuma možnost, da lahko propagira meti Madžari izselitev. Tako bo izmenjanih med Madžarsko in Češkoslovaško okoli 100.000 prebivalcev.
Toda s tem še ni rešeno vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem, niti ni
češkoslovaška vlada zadovoljna s to rešitvijo in vztraja na radikalni rešitvi manjšinskega problema.
Madžarska je hotela dobiti podporo v pogledu tega vprašanja pri velesilah. Delegacija madžarske vlade je odpotovala v Pariz, Washington in London. Češkoslovaški delegaciji pa so v Moskvi obljubili, da bodo na mirovni konferenci podpirali njihovo stališče, glede Madžarske.
Na mirovni konferenci v Parizu bosta obe Čiržavi skušali doseči čim bolj udobnejšo rešitev vsaka zase. Češkoslovaška si bo prizadevala dobiti dovoljenje za izselitev Madžarov iz češkoslovaške, potegovala se bo za manjše korekture madžarsko- čehoslovaške meje. Na drugi strani bodo pa tudi Madžari skušali doseči korekture v pogledu mad-žarsko-češkoslovaške meje. Vsekakor je vprašanje madžarsko-češkoslovaške meje ostalo odprto tudi v osnutku mirovne pogodbe, ki so jo izdelali štirje zunanji ministri v Parizu.
Glede na miroljubnost politike Češkoslovaške in tudi nove Madžarske pa je pričakovati ugodne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja.
Načrti
okrog Abesimie
Pet let je že minilo, odkar so ilalijaii.sk' fašistični okupatorji morali zapustiti Abesi-nijo. Pod izgovorom, da se v Afriki vojna nadaljuje, da je francoska Somalija podrejena Vichyskj vladi, da grozi nevarnost od Japoncev, je angleška vrhovna komanda okupirala dve abesinski pokrajini in sicer Oga-den in sosedno pokrajino, ki jo poznamo pod imenom »Rezervna cona«.
Po izjavi abesinskega cesarja leta 1949 je bilo to ozemlje predano samo začasno. Angleži pa mislijo drugače.
V obeh pokrajinah so razmestili svoje južnoafriške trupe ter uvedli strog kolonialen režim, prilagojen tamkajšnjim prilikam; obenem pa so začeli s propagando sovraštva in mržnje proti Abesiniji.
Prisotnost angleških čet na jugovzhodu Abesinlje, katero se ne more več opravičiti z interes splošne varnosti, je zelo škodljiva za Abesinijo tako v gospodarskem oziru, kakor tudi v pogledu zunanjo trgovine.
Kakšen namen imajo Angleži? Njihov načrt, je, ustvariti v Afriki »Veliko Somalijo«, ki l)o pod njihovim vplivom. V sestav Velike Somalije pa bi prišli tud: pokrajini Ognden in »Rezervna zona«, seveda na škodo Abe-sinije. Po vsem teni ni nobenega dvoma, da hoče Anglija razširiti svoj kolonialni imperij v severovzhodni Afriki in sicer na škodo Abe-sinije, ki je članica Združenih narodov in s« je borila na strani zaveznikov proti fašističn Kaliji.	* ”	" v -
CONA A
GORIŠKI FESTIVAL
IZRAZ NENEHNEGA HREPENENJA PO JUGOSLAVIJI
Že ves teden pred pričetkom festivala je trošila ZVU bencin za kamione, ki so ljudstvo avarili pred izražanjem njegovih političnih teženj na festivalu dela, predvsem pa so skušali prikazati ta festival kot nadaljevanje fašistične »Feste dell'uva« oblatiti to prireditev kot ponavljanje plehkih fašističnih cirkusov in zatajiti globok kulturni in moralni značaj te manifestacije.
Parada dela — to ni fašistično rajanje ob proslavi trgatve. Manifestacija dela, opozarjanje javnosti na vrednost in pridnost našega delovnega prebivalstva, populariziranje mo ralnega pomena produktivnega dola — to je izražanje nove miselnosti spoštovanja ljudskih naporov in to manifestacijo s naše ljudstvu ni dalo prikrajšati z ničemer.
•lasno je, da vse ono, za kar so se borili slovensk: in furlanski kmet. delavec, rokodelec in tehnik, vse to ima tudi svoj politični izraz, ki ga to ljudstvo ni moglo zataj’ti. Gre Za bratstvo med narodi, ki ne pozna šovinistične zagrizenosti, za ljudsko oblast, kot se inore dandanes svobodno razviti v naši bližini le v Jugoslaviji. Zato je naše ljudstvo tem bolj bolelo, ko so oficirji ZVU na dohodih v mesto skrbno cenzurirali vsako najmanjšo politično težnjo v napisih in slikah ter zato izločili številne od najlepših vozov. Najhujši pa je bil strah teh častnikov pred zastavami z rdečo zvezdo. Videli smo celo kapetana FSS, ki je pred Ljudskim domom osebno stopil med vrste sprevoda in aretiral dekle, ki je nosilo pod pazduho zastave, čeprav so bile te zložene in nihče z njimi ni manifestiral.
KAJ J E P O K A ZA L FESTIVAL
Po vsem mestu so jugoslovanske zastave in nepregledne množice pozdravljale pairado dela in se ji pridružile. Le na Korzu se je zbrala gruča organiziranih fašističnih pretepačev, ki so z metanjem petard, žvižganjem na piščalke in podlim napadanjem poedin-cov izzvale histerijo nekaj našminkanih bivših pripadnic GIL-a ter izzvali splošen kon-ceit žvižganja in zasramovanja festivala. Poročila vseh domačih kakor tujih angleških in ameriških novinarjev (izjemo tvori le »Voce Ibera« in »kamerati«) so si edina v tem, da se je ta skupinica vedla na ogabno faši-, stičen in fanatičen način. Spričo civilnih policistov, ki se sploh niso ganili, so pozdravljali po fašistično in delali najnespodohnejše kretnje. Tega so se udeleževale tudi šovinistične damice, ki so s posebnimi pišča'kami manifestiralo svojo dvatisočletno kulturnost. Culi smo eno od njih: »Slabo je napravil Hitler, da ni obesil vseh s’ciavovl« Modrejšo Pripombo za voz, ki je v festivalu prikazal v podobi dveh SS-ovcev in obešene žrtve preteklo trpljenje našega ljudstva, res nismo mogli pričakovati. Videli smo, kako je civilna policija aretirala poedince, ki so jih obkolili ih tepli fašisti, nismo pa videli, da bi bodisi ameriški bodisi civilni polic'sti aretirali one-
ga samega napadalca. Tri garibaldince, ki so morali pobegniti pred skupino kakih petdesetih zblaznelih fašistov, je civilna policija, ustavila, da so se oboroženi divjaki mogli vreči nanjo, ranjene pa je potem še aretirala. Skozi ves ta gnoj dvajsetletne zaslepljenosti se je pomikal festival dela mirno in dostojno in se s prezirom 'zognil vsaki provokaciji. Vozovi, ki so predstavljali bovško mlekarstvo, briško sadjarstvo, viničarstvo in trpljenje kolonov, les In oglje, cement iz Anhovega, vozovi s simboli elektrarn, kraških in vipavskih ruševin — žrtev za svobodo, alegorični vozovi furlanskih kolonov in rokodelstvo, dekleta v narodnih nošah, na čelu povorke pa fizkultumjki v telovadnih oblačilih in xelo skupina smučarjev — vso to je hodilo mirno in odločno svojo pot. Niso reagirali na nesramnosti kopico zaslepljencev na Korzu in niso v zanosu zrahljali svojega discipliniranega nastopa ob manifetacijah veselja in odobravanja po vsem ostalem mostu.
Poleg , pomena parade dela nam je festival pokazal še nekaj: odločnost našega ljudstva na eni strani, šovinistično poži vinjenost, kateri je dala ZVU, da se razbohob po Gorici, pa na drugi. Vsi ti napadi so bili očitno pod vodstvom organiziranih tolp, ki b: jih vsaka dobra policija zdavnaj lahko polovila, ako bi to te hotela. Še pozno v večer so mlečnozobi novoškvadristt ki so se razcvetu pod gonško ZVU, z rezili in drugim zahrbtnim orožjem v gručah napadal poedince, samo zato, ker so čuli, da govorijo slovensko ali videli, da so delavsko ali kmečko oblečeni. Dobili smo’ Jasen pouk, kaj bi se zgodilo z našim ubogim ljudstvom, ako bi znova prišlo pod Italijo. Videli smo kam privedejo sistemi »medna-rodnega demokratičnega pokroviteljstva«; naučio nas je tudi, da se naši ljudje ne dajo izzvati od vreščanja histerične drhali, da pa so pripravljeni tem odločneje poseči v borbo kot so to z orožjem v roki pokazali za časa narodnoosvobodilne borbe.
CONA B
VSE ZA SREČNI BOM ___ZA JUGOSLAVIJO____
V nedeljo jo bil v Ajdovščini festival udarnikov. Bili so odlikovan' junaki Titovega tro-mesečnega tekmovanja, ki so razumeli Titovo priporočilo: »Junakom borbe naj sledijo junaki dela«.
Med temi junaki dela so bili mladi in stari, moški In ženske, Slovenci in Italiani.
Kaj pravijo ti novi junaki o sebi?
»B:la sem zelo mlada, 17 let mi je bilo ko je začela vojna. Živeli sva same z materjo, oče m' je umrl že leta 1938. Ob polomu Italije so mi fašisti odpeljali mater, ki se ni nikoli več vrnila. Ostala sem sama in sem za-ložda vse svoje sile v borbo za osvoboditev. Bila sem kurirka, pomagala som organizirati dobavo brano, eanitetskega in drugega materiala za našo partizansko vojsko. Danes, po končani vojni, dajem vse svoje moči za našo gospodarsko osamosvojitev. Bila sem pomočnik komandanta Gradnikove mladinske delovne brigade; organizirala sem mladino in ji pomagala v njenem gospodarskem, političnem in prosvetnem delovanju. Največja moja želja je, z delom prispevati k gospodarskemu dvigu naše domovipe, k popolni osvoboditvi Trsta, Gorice, Tržiča z vsemi našimi kraji,« nam je dejala udarnica tovarišica Žužek Rina iz Juršč pri Knežaku.
Ko smo zvedeli, da je med udarniki tudi ena uradnica, smo se obrnili tudi do .nje, in jo vprašali, kako je postala udarnica.
Tov. Kočevar Darinka, uradnica Avtopod-jetja v Ajdovščini, je bila kmetica ob pričetku narodno osvobodilno borbe. Že zgodaj se je vključila v O. F. in pričela delovati kot terenka. Delala je vse, kar so delale ostale na-
šo junaške kurirke in terenske aktivistke. Večkrat je bila v smrtni nevarnosti. Z novimi potrebami v osvobojeni domovini so rasile tudi njene odgovornosti. Postala je uradnica in danes uspešno vrši svojo uradniško dolžnost v Avtopodjetju v Ajdovščini.
Tov. Darinka je skromna in zelo nerada govori o sebi: »Napravila sem vedno le to, kar mi je velevala vest, pa so mi rekli, da sem s tem zaslužila udarniško čast« nam je skromno dejala.
Tretja udarnica je tov. Bizjak Ida iz Predmeje, ki pa nam ni hotela povedati ničesar. Kar smo mogli zvedeti od nje, je bilo le to:
»Delala sem«.
Ko sino se napotili malo dalje, smo našli dva tovariša še precej »v letih«. Bila sta to Idrijčana Jereb Anton in Logar Franc. Skupaj sta delala v idrijskem rudniku in skupaj sta tudi sedaj prejela največje odlikovanje iz rok tov. generalmajorja Hojjevca, komandanta vojne uprave.
Tov. Crossilla je Italijan. Že dalj časa dela v tovarni Sicla v št. Petru. Zadovoljen je in pravi, da se zelo dobro počuti med slovenskimi tovariši tako pri delu kot v družabnem življenju.
Tov. Bončina je kmet, ki je na svojem posestvu dosegel velike uspehe in si je na ta način zaslužil priznanje oblasti in tovarišev.
Vsi: rudarji, delavci, kmetje, intelektualci, moški, ženske, Slovenci in Italijani nadaljujejo novo tekmovanje: »Tekmovanje priključitve k Jugoslaviji« z istim elanom kot v Titovem tromesečnem tekmovanju.

I	a UaiuiU
»	je vredno.
la&nisitaU
MADAGASKAR
Kolonija
zahteva neodvisnost
Separatisti Madagaskarja so sklenili, da bodo tudi z orožjem v rokah branili neodvisnost svoji dežele To izjavo so izdali takoj po incidentu, ko so razburjene množice začele žvižgati francoskemu visokemu komisarju za Madagaskar, ki je imel govor na neki uradni slavnosti. V pretek-klih dneh je bilo več avtomobilov napadenih in okna na javnih u-radili so bila razbita.
EGIPET
Stavka v Kairu
Mesto. Kairo je bilo danes dopoldne brez tramvajskega in avtobusnega prometa zaradi „hitre stavke“, ki so jo sinoči proglasili uslužbenci mestnih prevoznih podjetij. Izjavili so, da se ne, bodo prej vrnili na delo, preden ne dobe ukaza od svojih voditeljev in dokler policija ne bo izpustila skupine uslužbencev mestnih prevozov, ki so jih včeraj aretirali pri demonstraciji pred vladno palačo. Uslužbenci so zahtevali zmanjšanje delovnega časa, zvišanje plače in plačan dopust.
Nadaljevanje s 1. strani
In zato ni prav nobenega dvoma, da ta oprostitev ne predstav^, Ija najmanjšega koraka k iztrebitvi fašistične mrhovine, ki širi ta smrad. Obratno. Ta oprostitev največjih zločincev daje upe v uspeh njihovega zločinskega delovanja celi vrsti manjših, ki so našli svoje zatočišče pred sodbo men območja onih držav, ki na vsakem koraku dokazujejo, da so resnično odločne zatreti fašistično kal.
Toda vse prestrašeno je bilo trpljenje ljudstva, po krivdi Uh zločincev, da bi se moglo spri-jazniti s politiko varovanja fašističnih ostankov za interese velekapitala. Njegov največji interes je živeti v miru in ker po Strašnih izkušnjah ve, da je ravno fašizem rušitelj miru, je trdno odločeno boriti se proti njemu do iztrebitve njegovih poslednjih korenin.
HpRED 80. IYKTI
levsti k v trstu
Objavili bomo nekaj odlomkov iz zgodovinskega romana »Pogine naj pes!«, ki ga piše dr. Anton Slodnjak. Roman, ki govorti o življenju in delu prvega slovenskega realista in demokrata Franceta Levstika, bo izšel še letos v založbi Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani.
IZ POGLAVJA: LEVSTIK V TRSTU
»Vsi ljudje pač ntmajo vašega spomina,« je skušal Levstik zavrniti Kaliatra.
Starec ga je pozorno pogledal. »Za druge se ne trgam. *ted pa mora biti pri vsaki hiši. Nikar se ne lotite s to stvarjo Gorjupa ali mladega Kalistra. Tukaj imamo dru-Sačne skrbi,« je rekel in urno stopil k vratom, ne da bi Me bil ozrl na gosta. Tam je rahlo sklonil glavo in čakal z napol priprtimi očmi. »Ne utegnem,« je rekel nenadoma z blažjim glasom, ko je Levstik dospel do vrat. »Moram d°l h Kanalu, da’vidim, kako grade moji ljudje starover-sko cerkev.«
Levstik ga je pazno pogledal in videl ria njegovem obrazu sled velike skrbi, tako da ni mogel biti nanj nejevoljen, čeprav mu je spodnesel zadnje, plaho upanje.
Zdaj, v pristaniškem vrvežu, ga je še bolje razumel. Tu J® ostro čutil staro resnico, da narodi ne žive od besede
in pesmi, marveč da je med gospodarskim bojem za obstanek in med kulturnimi snovanj: nekega ljudstva čudna, pa trdna zveza. Domneval je. da opravlja stari Ka-1 is ter s svojim vztrajnim in strastnim gospodarjenjem veliko delo za slovenski narod, četudi se tega niti sam ne zaveda.
Potopljen v te in podobno misli, ki so mu razkrivale življenje človeštva z drugačnih strani, kakor jih je slutil v pogovorih s stricem Jožetom ali pa spoznaval o dosedanjem svojem boju za resnico in pravico v slovenskem slovstvenem življenju, ni mogel precej časa doumeti, kaj je počenjal tik pred njim sklonjeni pristaniški nosač, kateremu je nekdo pretrgal preprano mornarsko srajco preko vsega hrbta, da mu je igralo razgaljeno bronasto oplečje in mišičevje, kakor da bi se krepelile neznane, gibčne živali pod napeto kožo. Nekaj mu je reklo da je pristopil k čudnemu možaku, ki se je odtrgal iz’verige svojih tovarišev, nosečih v egiptovski vrsti velikanske košare premoga na umazan obrežni parnik. Nagnil so je nadenj in ostrmel. Njegova sonca je vzdramila moža in vanj se je ozrl od potu in premogovnega prahu umazan obraz kakega pet in štiridesetletnega človeka z velikim poraslim jabolčkom na goltancu, ki mu je smešno sililo navzgor. Ril je širokega, pa mršavega obraza z medlimi, sivkastimi očmi in truci bini, skoraj bridkimi črtami' okrog debelih ustnic, ki pa niso mogle skrivat' silnih, krivih zob, razjedenih od gnilobe in Umazanih od tobaka! V šapastih, grčastih rokah jo držal umazan kos papirja. Levstik se je sklonil prav do neznančevih rok in navzlic žarkemu pomladanskemu soncu ga je naenkrat stresel mraz. Nosač je držal v roki kos Bleìweisovih Novic Ne-
premagljivo mu je zaigralo v duš: in čutil je, kako mu nekaj razganja prsi. Z drhtečo roko je posegel po delava čevi desnici in jo krepko stisnil. Nosač se je začudeno skolebal na noge, vrgel Novice stran, jih mimogrede poteptal in pljunil, kakor da bi padli iz goščeta, stresal Levstikovo roko m blebetal nekaj nerazumljivega v m* šamc. laških, nemških in slovenskih besedi.
»Kar po domače jo dejva, saj si Kraševec, če ne celo Dolenjec!«
,!'oSk,cga P0‘0ka «em pa res, prelato ne bodi!« Je ekel človek in utripal naglo e trepalnicami, kakor da h mu bila padla smet v oko. »Za božjo voljo, kako ete me vendar -zvohali«, je pristavil topleje in posegel vnovič po Levstikovi roki. »že nad deset let sem v tem laškem Jabilonu, pretoto ne bodi, pa še nisem srečal kranjskega sknoa. Pa kaj se bomo takisto menili, saj Se ribniške gospođa, ki je v primeri s tržaško — kakor jaz z vami govori nerada po domače.«
Med delavci pa je mnogo naših ljudi?«
»Takisto vam rečem, gospod, če se jutri ne bi nri-
Dolenief't k ^ nt>ben KraSevec> Notranjec Itt .1 c, tako naj gospoda ostane lepo v postelji in al „TT Odejo «. g,av„, ,tcr j, „„ J lrIbaPt'“
Piti, ne računah in goljufati, pretoto ne bodi!«
«irimvi beft°,^e n kaj odgovoriti in Levstik se Ja sklonil tor pobral zamazani košček Novic.
V ZLATO PRAGO
1 Bilo je lepega jesenskega popoldne, ko smo ee zbirali na ljubljanskem kolodvoru za odhod v Prago na prvi tamkajšnji velesejem po vojni. Zasedli smo svoja določena mesta, si uredili sedeže in prtljago. Poslavljali smo se od svojcev, kakor se pač poslavlja ob taki priliki in s četrturno zamudo je vlak odpeljal proti Zidanemu mostu in dalje.
Bilo je to prvo »polizletno« potovanje, ki ga je priredil »Putnik« v inozemstvo po dolgi '•n uničujoči vojni, ki je kot mora tlačila ves svet, posebno še Evropo. Ker nam naši zavezniki niso dovolili prehoda čez Gornjo Štajersko, ki jo imajo zasedeno, smo morali napraviti velik ovinek čez Kotoribo, Veliko Ka-nižo,. Sombotelj. Šopron, Dunaj itd. Ta ovinek nam je podaljšal potovanje za nekaj ur. za kar. pa nam ni bilo žal. ker smo si tako o-gledali t ’ de! Ogrske. Tako smo lahko primerjali življenje pri nas z onim na Ogrskem, v Avstriji in na Češkoslovaškem. Po vsem, kar smo videli in doživeli drugod, posebno na Ogtlskem in v Avstriji, smo se vrnili ponosni in zadovoljn', da pripadamo Titovi Jugoslaviji. Jugoslavija je bila najbolj prizadeta med vojno; imela je porušenih 90% mostov in velik % železniškega omrežja, da ne omenjam uničenih tovarn, javnih zgradb in naselij. Pri nas opažaš iz dneva v dan napredek, tako v privatnem in javnem življenju, kakor doma, zunaj, in povsod. Ne moremo pa tega reči o Avstrijcih in Ogrih. En sam bežen pogled iz vlaka nam je nudT sliko o njihovem sedanjem stanju. Njihove postaje, proge in poslopja v Šopronu, Dunajskem Novem mestu, na Dunaju in drugod so še v takem sta-nju, kakor jih je pustila vojna; primerjati sedanje Ogre z nekdanjimi ponosnimi in ošabnimi »magyar ember« ter današnjega 'Avstrijca, ki prosi za košček kruha in za cigareto z včerajšnjih »Hermvolkom«, b: bilo tudi odveč, če primerjaš vse to z nami in s Čehoslovaki, se ti zdi ta razlika, kakor med dnevom in nočjo. Ko smo prišli na Češkoslovaško, smo imeli občutek, da smo prišli k svojim bratom, v bratsko državo, ki sj ravno tako kot mi prizadeva, da čimprej obnovi svojo domovino in tako dvigne raven življenja .preprostega državljana. r’oCfeSka je valovita kotlina, obdana na jugu s>ì;ÒéSkim lesom, na vzhodu z Visokim Moravskim, na severu po Sudetih in na zahodu po Rudnih gorah. Sredi te kotline, jfe.rejri, yitavi, se razprostira na valovitem svetu zlata Praga, Meka bivših jugoslovanskih kulturnikov in Sokolov Po svoji legi in okolici je precej podobna Mariboru. Zato se tudi ne zdj tako tuje, ko prvič vstopiš v to » mesto. Poleg tega je tudi govorica tako podobna naši, da z malo pazljivostjo razumeš z lahkoto vsakega Čeha.
Praga ima polno starinskih in modernih cerkva, ki so pa po stilu različne od ljubljanskih. Znamenite so posebno cerkev sv. Vida na Hradčanih in Kraljeva Višegradska cerkev. Obe stari okoli 600 let. Večina starej-- ših praških cerkva je zidana v gotiki.
Praga se ponaša tudi s Karlovo univerzo, ki je najstarejša v Srednji Evropi. Poleg tega ima vse polno zgodovinskih najdb, ki pričajo o slavni preteklosti češkega prestolnega mesta.
Priljubljena izletna točka Pražanov in najvažnejši zgodovinski predel mesta, oziroma njegove okolice in vse Češke so brez dvoma H r a d č a n i, grič na levem bregu Vltave. Na vrhu griča stoji poleg drugih vil, palač in državnih stavb ogromen grad, v katerem so živeli in vladali češki kralji. Tu stoje spomeniki, e katerih bereš zgodovino češkega naroda. Tu stanuje prezident Češkoslovaške dr. Beneš. Poleg svojih uradov ima prezident dvorano, kjer sprejema inozemske odposlance in notranje zastopnike. Po vojni je sprejel kot prvega tujega zastopnika ruskega _ generala Žukova. drugega generala Konjeva itd. V nekem stolpu tega gradu so shranjeni biseri in dragocenosti kron čeških kraljev, kj so zanrti pod sedmimi ključi. Te ključe pa hrani 7 češkoslovaških ministrov, ki so soodgovorni za zaklad. Tu je cerkev sv. Vida, kraljeva cerkev. Zidali so jo okoli 600 let in so jo končali šele pred 17. leti. V njej so shranjeni ostanki čeških kraljev, tako tudi ostanki prvega češkega kralja in češkega svetnika sv. Vaclava. Tu je dvorana, kjer se je sestal prvi parlament in kjer so izvolili dr. Bencša za predsednika Češkoslovaške. Na drugi strani je največja reprezentančna dvorana v Sred-n;' Evropi (48X24X12 m) z ravno streho, ki so jo gradili italijanski arhitekti. Med vojno so to dvorano uporabljali Nemci za kasarno.
Z gradu je krasen razgled na Prago z njenimi obilnimi cerkvami in tovarnami, ki jo obkrožajo ter na Vltavo. po kateri plovejo parniki in barke, kar te spominja na domačo Dravo s to razliko, da na Pravi ni parnikov. Od tu vidiš tudi cerkvico, pri kateri je bil ubit lleindrich, protektor Češke in Moravske. Njegovo smrt pa je plačalo 18.000 Cehov.
Ko hodiš po mestu, srečaš nešteto okrašenih prostorčkov. To so sveta mesta za vsakega Ceha. Na teh mestih so umirali češki talci in borci za svobodo proti nacifašistom. Češki narod polaga na ta mesta šopke in vence in prižiga lučke za večni mir tistim, ki so tu padli. Vsem tem junakom nameravajo Čehi postaviti enotne spominske plošče, ki bodo
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA)
spominjale tudi poznejša pokolenja, da so na teh mestih dali življenja za svojo domovino najboljši sinovi češkega naroda
Na Štefanikovem trgu, na levem bregu Vltave, stoji na masivni podlogi prvi ruski tank, k: je prodrl v Prago. To je živa zgodovina, ki bo poznejšim rodom pričala, da je ruska armada izgnala iz Prage nemške osvajalce.
Praga je kulturno, politično in gospodarsko sred'šče češkega naroda. Zato srečaš tu vse mogoče ustanove, zavode, znanstvene inštitucije in šole; vidiš ogromno trgovin, knjigarn, bank itd. Tu je središče industrijskih in trgovskih tvrdk in glavno prometno križišče. Ko si ogleduje trgovine, dobiš vtis, da je tu že davno minula vojna in da imaš vsega na razpolago, kakor nekdaj pred vojn 3. Na Češkem ne dobiš niti najmanjšega koščka blaga ali koščka kruha brez nakaznice. Sicer so te nakaznice ali točke le forma'tiega značaja, da dobijo vsi enako količino živ-jenjskih potrebščin.
Na severnem robu mesta, na levi strani VHave, so si Pražani postavil: — v boljših časih — velesejmski prostor, ki se deh na 3 dele: Palac veletržni, Veletržni bùdovy in VystaviSte.
»Palac veletržni« obsega prostor za dve tržaški vladni palači (prefektura). Ima 6 nadstropij in na strehi okrepčevalnico. V pritličju te palače so razstavljeni in tudj v pogonu stroji težke in lahke industrije, ki so osnova današnjega življenja. Tudi v prvih nadstropjih je nekaj strojev, toda čim bolj greš navzgor, tem bolj prevladujejo izdelki.
Lužišlco-srbslci časopis izhaja na CSR
Izšla je prva številka lužiško-srbskega časopisa »Naše Novviny«, ki ga izdaja »Sćbovv-ka«, društvo lužiško-srhskih visokošolcev v Pragi. Časopis, ki izhaja dvakrat mesečno, tiska lužiško-srbska tiskarna v Rumburku na severnem Češkem, na meji Češkoslovaške Republike in Lužice. Uredniški krog, ki mu na-čeljuje Jurij Mčrčink, seznanja svoje čitatelje in prijatelje z lužiško-srbskim problemom, ki je zlastj danes zelo težak. Časopis hoče zopet dvigniti in preroditi lužiško-srbsko novinarstvo, ki je bilo v I. 1937 zatrto Nemški šovinisti so v tem letu ustavili edini lužiško-srbski časopis »Serbske nowiny« ki je že 105 let izhajal v Budišinu Poseben članek je posvečen spominu vseh uničenih knjižnic na ozemlju obeh Lužic in požaru narodnega doma, kulturnega središča lužiških Srbov v Budišinu. Toda narod, ki si je ohranil več kot tisoč let svoj jezik, bo korakal odslej poleg ostalih slovanskih narodov v lepšo in boljšo bodočnost, časopis objavlja celo vrsto pesmi, kulturne vesti in poročila o splošnem političnem in gospodarskem položaju lužiških Srbov.
Zakaj oblaki ne padejo na zemljo?
Vsakdo ve, da so oblaki sestavljeni iz prav majhnih delov: iz vodnih kapljic in ledenih ali snežnih kristalov, ki plavajo v zraku v različnih višinah od 2000 do 6000 metrov.
Te vodne kapljice imajo izredno majhen premer (okrog 2 desetinki milimetra) 'n so izredno lahke (povprečno 4 desetinke miligrama). Tudi kristali so zelo lahki, čeprav so nekoliko večji.
Čeprav so tako majhni, težijo t: delci, kot vsako telo z lastno težo. k tlom.
Toda zrak, kot vemo iz izkušenj (posebno če smo kolesarji) nudi vsakemu gibanju odpor, ki raste s hitrostjo gibanja.
Tako zrak zadržuje padanje kristalov in kapljic. Odpor, kj ga nudi, je sprva manjši, raste vedno bolj e hitrostjo in naglo postaja enak skrajno majhni teži delov.
Zadostuje hitrost 1 cm v sekundi za kaplje in 1 mm v sekundi za kristale (njihova oblika je manj aerodinamična), da se ustvari v zraku enakost v teži in odporu.
Od tega trenutka ima h'trost zaradi ravnotežja mod obema silama majhno vrednost.
Zadostuje torej le najmanjši zračni tok nvzgor, da oblak ne pade in se nasprotno še dviga. Na prav istj način se razlaga pr-sot-nost prašnih drobcev in mikrobov v zraku, ki jih m: vdihujemo.
Vse, izloženo blago v tej palači je postavljeno po nekem sistemu. V nižjih nadstropjih vidiš reči, ki so nujno potrebne za vsakdanje življenje, više pa razstavljajo stvari, ki so manj važne, toda brez katerih danes še težko izhajamo.
Vsak oddelek ima svojega zastopnika, pri katerem lahko reflektanti naročijo, kar potrebujejo.
V	III. nadstropju in na strehi je okrepčevalnica za obiskovalce. Palača ima na desni in levi strani po eno navadno in po eno tekoče dvigalo. V pritličju so poleg drugih prostorov še urad za informacije, urad za stanovanja. poštni urad, trgovska pisarna itd. V kleti pa je dvorana za kino predstave
V	»Veletržni budovy« so bili razstavljeni predmeti, kj so v tesni zvezi z elektriko in njeno uporabo pod geslom »Elektra Tesla«.
Zelo bogat in pester je bil tretji razstavni prostor »VystaviSte«. Pri vhodu se ti odpre ogromno dvorišče, v katerem so razstavljen: vsi mogoči poljski stroji in orodje'od traktorja, neštetih sejalnikov in plugov, bran in kombajnov, trierjev itd. pa tja do preprostega srpa. lopate in motike. Razstavljeni so bilj vsi mogoči stroji in posode za kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo. Nekaj popolnoma novega za javnost je bil avtohladilnik za prevažanje mleka na razdalje. V desni lopi so bili razstavljen: vsi mogočj sestavnie deli za vse industrijske stroje od navadne šivanke pa do sestavnih delov aviona. Kakor v razstavni palač; tako so tudi tu zavzemal: prvo mesto stroji iz Škodovih tovarn. To so najvažnejše za težko industrijo na Češkoslovaškem. Tekstilni stroji so tud: zavzemali vidno mesto v tej lopi.
V	levi lopi, ki zavzema zelo veliko površino, so bile razstavljene športne potrebšč'ne, lesni izdelki, igrače, pisalni in računski stroji, marmelada, konzervirano sadje in podobno. Ena polovica to lope pa je bila določena za inozemsko razstavo. Od inozemskih paviljonov je bil najimpozantnejš; sovjetski, a najokusnejši holandski in švicarski
Češkoslovaška, četudi je pretežno industrijska država, razstavlja tud; svoje poljske pridelke, ki ji delajo čast in ne zaostajajo za pr'delki drugih evropskih držav.
Na VystaviSkem dvorišču je poleg drugega odlično funkcionirala tudi poštna služba, ki je bila nameščena na avtobusu.
V	oddelku za izboljšanje življenjskih pogojev je rtatistika osvetlila konzum in pridobivanje dnevnih kalorij ter prehranjevaln' položaj v posameznih državah. Iz tega je razvidno, da so Italijani na najnižji stopnji pri zauživanju dnevnih kalorij: v konzumu sladkorja so na najvišji stopnj: Holandci.
Letošnji praški velesejem je pokazal, da je češki narod politično, kulturno in gospodarsko na zavidn: višini, da zavzema njihova industrija prvo in vodilno mesto v Srednji Evropi. Češka industrija bo velike važnost’ v bodočnosti pri obnovi in Izgradnji porušene Evrope, saj je že v prvem letu dosegla predvojno višino proizvodnje. Naravno, da tudi Jugoslavija hiti z velikimi koraki za brati Čehi in upamo, da ni daleč čas. ko bomo tudi mi prebredli vse težkoče, ki so nastale v razvoju našega gospodarstva zaradi vojne vihre.
Babič Jožko
Lov na tjulnje v Kaspiškem morju
Vsako zimo prihajajo iz južnega dela Ka-spiškega morja v severni ogromne jato tjul-njev. Tu se na ledenih ploščah razmnožujejo, hranijo mladiče in na pomlad, čim se plošče začno topiti, ponovno odplavajo na jug,- v predele globoke vode. Tjulnjeva koža in mast se uporabljata v industriji; krzno tjulnjev starih 2 tedna ali en mesec je velike vrednosti. Vsako leto ujamejo v Kaspiškem morju približno nekaj desettisočev tjulnjev.
Kakor javlja sovjetski tisk, je to zimo sodelovalo pri lovu 48 lovcev — kolhoznikov obalskih rajonov. Vsj so se najprej posebej vežbali v streljanju.
Oboroženi z lovskimi puškami velikega «n malega kalibra, so šl; lovci na lov z motornimi čolni in specialnimi jadrnicami, ki jim pravijo tjulenjke.
V severnem Kaspiju je bilo zaposlenih 72 parnikov z neštetimi čolni — kar celo bro-dovje; dva aviona pa sta oskrbovala lovce.
Nov geološki zemljevidi SSSR
Pravkar dokončujejo petdeseti list nove geološke karte evropskega dela SSSR. Pri tej karti j sodelovalo preko 100 geologov in več ko 50 listov bo obsegala razlaga tega zemljevida. Prav tak zemljevid bodo napravili tudi za azijski del SSSR. V ta namen se priprav Ijajo posebne ekspedicije; prva bo kmalu odšla v Jakutska	' r ‘'	' ' i
Nekai zanimivih \ \ pogledov v mzlic-i ne vede
; Ura za vse. Švedski urar David S ; Olson si je napravil za kratek čas ; ! uro, ki je pravi čudež. Izdelek slo- ■ S ni na zadnjih pridobitvah v tehniki, J J elektriki in radiu. Številčnica kaže i ; ure, minute, sekunde, vsakokratno S
•	mesto sonca in lune na nebu, nada- ; i lie koledar. Ura se da zvezati z ra- j ! diom; če io nastaviš na določen čas, S ; se radio sam sproži. Ura, zvezana S S z električnim loncem, deluje kolikor ■
■	minut hočeš. Ce hočeš mehko kuha- « ! no ialce, se ti zveza po štirih minu- S ; tah sama pretrže in iaice ie kuhano. S
Plavajoča opeka. V Ameriki izde- ; S luiejo opeko, petkrat lažjo od na- jj ; vadne. Opeka le napravljena iz po- •
•	sobne gline, plava po vodi, obrani to l
■	svoistvo skozi leta, je iukniičava, ; S trdna in ie dober gorkotni izolator. ;
■	Ker ie toliko iažia, gradnja z nio hi- ■ ; treie napreduje.
; Sladkor v malti. Ameriški list poro- ; ? ča o uspehih, ki so bili doseženi, ko ; S se ie dodal sladkor apneni malti. S S Apno in pesek so zmešali z vodo, ki ■
■	je vsebovala 3% cenenega riavega :
•	sladkorja. S tem se ie trdnost bistve- ■
■	no povečala, dosegla ie ceto trdnost jj ! cementne malte. Trdnost ie traina. ■
* r
! Astronomske številke :	Najbolj 'oddaljeno spiraftio megjo :
: ie odkril astronom Baadc v ozvezdju ; ; Velikega voza. Megla ie oddaljena od !
■	nas 300 milijonov svetlobnih let S 5 (svetlobno leto — 9. biliionov km). ; j v km izračunamo torci 2850 trilionov S
km.	f
* :
; Zdravi zobie
S Na otoku Tristan de Cuba ležečem S ; v Južnem Atlantiku živi 163 pre- I ; bivalcev (90 moških in 73 žensk). En- J ; krat na leto pride k nlim ladja z ži- ■ ; vili. Zadnjič se ie preiskalo prebi- ! S valcem zobovie. Od 4t)60 zob ie je 5 ; bilo le 75 načetih, 119 iiii le bilo iz. |
■	padlo. Glavni živež prebivalcem so •
■	ribe, krompir, laica In mleko. Kruha 5 ! ni, ker ni žita. Tudi sladkorja ni ne . S soli, zelenjave je le malo. Zdravniki g J sklepalo, da pospešuicta zobno gnilo- •
■	bo krnh in močnata jed.
: *
Zvezdam«
Š	Po nalnoveiši statistiki ie na	sve-	•
! tn približno 200 zvezdam, naiveč S
*	jili j« v ZDA, namreč ŠS. Na teh : S debile okoli 250 zvezdoznancev. Ste- * ; vilo vseh velikih daljnogledov znaša ; i 430.
*
Najvztrajnejši stradač
•	Med vsemi bitii lahko strada	klop	■
■	naidel časa in to nič mani ko 18 let. jj S Zavisi od slučaja, kdai pride kak plen jj ; pod drevo ali grm, na katerem tiči :
■	klop, da se spusti nani. Klopi imajo ■ ! zelo razvit voh, sami so namreč slepi ? i in gluhi krvosesi. Plen spoznalo edi- ! J no le po masleni kislini, ki izhaja iz ; J kožnih žlez vseh sesalcev.
*
S	Naistarclša kimrgična knjiga
jj	Ameriški egiptolog Brcasted ie iz-	;
■	dal papirus Smith. Gre za listino, ki S ; io ie leta 2800. pred Kr. spisal dvorni jj
■	in volaškl zdravnik v Starem Eglp- ■ ; tu. Listina obravnava 48 primerov iz ; 5 kirurgije ran z ugotovitvijo, določit- ! ! viio in zdravlicnicm. Leta 2500. pred S ; Kr. ie dostavil tei listini neki razla- S ; galee še 69 opazk in se skličeva! na ; ! druge, še stareiše kirurgične knjige, jj S ki so se pa izgubile.
*
;	Prvi popis smotke
Menih Las Casas ie spremljal Ko- t ; lumba 1. 1492. na potu v Ameriko. On S jj ie prvi, ki e popisal smotko, kakršno ; ; so kadili domač! Indijanci: »Nekai po- ; ! sušenih listov, zavitih v posušen list. jj ! vse skupaj ima obliko muškete.« I
*
5	Nova tvarina
jj V zadnjem času se ie pojavila v jj i trgovini nova tvarina uvnžcvania S
■	vrednih lastnosti. Gre za tako Ime- ; ; novani »trolitul«, kemično umetno *
■	tvarino, spojino ogljika in vodika, ki jj i ie prozorna in se da zliti v razne s
■	oblike, v katerih se strdi. Predmeti E jj iz te tvarine se teže razdrobe ko ; | stekleni. Trolitul ie lažii od stekla j : in aluminija, uporaben le posebno za 5
■	izolatorje.
GOSPODARSTVO
Razvoj tržaškega prometa
Začetek tržaškega brodarstva sega dalel nazaj v dobo jadrnic. Za njegov razvoj imajo predvsem zasluge Dalmatinci in otocani našega Jadrana. Trst je postal zaradi svojega zemljepisnega položaja najvažnejša luka zapadne obale Jadrana in zato ni ludno, da je pritegnil tudi gospodarsko aktivnost hrvaških pomorcev. Imena tržaških paroplov-nih družb, tudi v dobi, ko je bilo tržaško pomorstvo na vrhuncu svoje moli, nam jasno kažejo poreklo njegovih pomorščakov.
Trst je postal važno središče pomorske aktivnosti zgolj zato, ker je njegovo zaledje potrebovalo izhod na morje za svoje potrebe. Zaradi tega je posvetila Avstro-ogrska monarhija, ki je bila gospodar ozemelj sedanje Jugoslavije, Češkoslovaške, Madjarskein Avstrije, veliko pozornost tržaškemu pomorstvu in ga na vse načine podprla.
Leta 1836., torej dvajset let pred zaletkom graditve nove luke, je bil ustanovljen „Avstrijski Lloyd.“ Nastal je z domačim privatnim kapitalom, toda kmalu ga je avstrijska vlada podprla In tudi potegnila akcije v dunajske kase.
Druga polovica zadnjega stoletja je doba, v kateri je Avstrija začela podvzemati ukrepe za razvoj tržaške luke in prometa. Nastale so mnoge paroplovne družbe večjega ali manjšega obsega, tako da jih je imel Trst na koncu stoletja že lepo število. Te družbe so vezale Trst z drugimi pomorskimi središči sveta, predvsem z bližnjim in daljnim vzhodom ter Južno in Severno Ameriko.
Leta 1904. je bila ustanovljena „Austro-Americana''. Od tega leta pa do prve svetovne vojne je tonaža trgovske mornarice zrasla za 75 odstotkov.
Iz pomoči in investicij ki jih je Avstro-Ogrska porabila za subvencioniranje Lloyda in Av-stro-Americane, vidimo, kakšno važnost je tržaško zaledje polagalo na razvoj svoje mornarice. Ti dve družbi sta dobili na leto več kot 14 milijonov kron, poleg nagrad, H jih je vlada dajala ladjam za preplavljeno razdaljo. Poleg teh je vlada oprostila vse ladje, ki so bile zgrajene v domačih ladjedelnicah, vseh davkov, kar je presegalo 20 milijonov kron na leto.
Zaradi tega so se razvile v Trstu številne paroplovne družbe, Jd so imele leta 1913. že 269 oceanskih ladij in- ladij velike kabotaže s skupno tonažo 650.000 • BTO. Tega leta je imel Trst nar slednje važnejše paroplovne druž-
Lloyd Austriaco	66	ladij
Tripcovich & Co	16
Soc. An. Tripcovich 33 Nav. Libera Triestina 11 Qerolimich	10	“
Rachch	10	( _
in manjše: Kosovič, Martlnohch, Tarabocchia, Istria-Trieste, Bije-Polič, Cosulich, Topich, Jankovič in druge
zmanjšalo. Iz „Lloyd Austriaca" je nastal „Lloyd Triestino," a iz „Austro-Americane" „Cosulich." Te družbe so absorbirale nekatere manjše, toda ostale so še Oe-rolimch, Martinolich, Nav. Ubera Triestina, Premudai Istria-Trieste.
V prvih povojnih letih so bile prevoznine zelo visoke in zaradi tega so popravile paroplovne družbe svoje finance. Kmalu pa so morale prebroditi velike krize. Italija je favorizirala italijanske družbe nasproti tržaškim trdne organizacije in mednarodnega u-gleda, ki jim je ostal še iz predvojnih časov.
Ze leta 1932. je moral iskati Lloyd Triestino" finančne pomoči pri Società Marittma di Genova. Leta 1932. je bila izvršena spojitev najvažnejšeh tržaških družb z genovskimi. Mnoge ladje so bile prepisane v pomorske registre drugih italijanskih luk. Tako so tržaške družbe izgubile svoj čisto tržaški značaj.
Do naslednje spremembe je prišlo leta 1937. ko so bile reorganizirane z zakonom nekatere važnejše družbe trgovske mornarice. „Cosulich" in „Navigazione Ubera Triestina" sta prenehali obstojati. Italija je ustanovila štiri veUke paroplovne družbe, od katerih je bila ena v Trstu. Istočasno so te družbe prešle v državno last preko IRI-jeve delniške družbe „Finmare". Tonaža ladij, ki so bile vpisane v Trstu, je padla na 552.000 BRT in se do druge svetovne vojne zmanjšala na 524.000 BRT. Te ladje pa niso pripadale več tržaškim paroplovnim družbam, temveč zgoraj omenjenim državnim podjetjem, ki so imela v Trstu samo svoje podružnice.
Fo
važnosti sadjarstva
Jugoslovanski delavci 'obnavljajo velik mosf
Tržaška mornarica je pretrpela med vojno težke izgube. Ladje, ki so bile registrirane v Trstu, so izgubile 415 tonaže. Sedaj znaša tržaška tonaža samo še 103.000 BRT. Nekdanji ponosni Lloyd ima danes vsega še 3 ladje od 30, Tripcovich 3 od 25, Martinolich 2 od 9, Qerolimich in Premuda nobene, Istria-Trieste 5 od 13, Italija 4 od 23, Adriatica 1 od 8.
Obnova tržaške mornarice je odvisna od rešitve tržaškega vprašanja. Če bo postal Trst zopet luka svojega naravnega zaledja, bo obnova zagotovljena. Ako pa ga bodo odrezali 'od zaledja z nemogočo ureditvijo, ki je Jugoslavija ne bi mogla sprejeti, bo na tržaških pomolih še rasla trava, kakor pod Italijo.
Že večkrat smo pisali o tem, da se sadjarstvu pri nas posveča premalo pažnje. In vendar je sadjarstvo važna in zanimiva panoga v našem kmetijskem gospodarstvu. Ne samo važna in zanimiva, ampak tudi donosna.
Naši kmetovalci sami priznavajo, da bi imeli od sadjarstva večjo korist, ako bi posvečali malo več pažnje nekim vrstam sadja, na pr. hruškam in breskvam. Na Očitek, zakaj tega ne delajo, se izgovarjajo /s pomanjkanjem časa. Mislimo pa, da n; toliko važno pomanjkanje časa, kot dejstvo, da se plašijo predolgega roka, katerega zahteva neko sadno drevje, da postane donosno in pa pomanjkanje strokovnega znanja. Priznati moramo, da za časa 28 letnega suženjstva naš kmetovalec ni imel strokovnega pouka, razen malih izjem posameznikov, ki so se iz lastne pobude posvetili sadjarstvu. Kfir plaši naši kmetovalce, posebno v neposredni bližini mesta, so pa dvonožni škodljivci.
Ti škodljivci začenjajo že v zgodnji spomladi delati škodo po sadnem drevju, in sicer s pojavom prvega sadnega cvetja. Predvsem meščani preradi lomijo cvetoče veje posebno mandeljnom, breskvam, češnjam, pa tudi drugo sadje ne uide temu vandalskemu početju. Z dozorevanjem sadja se pa pojavijo drugi škodljivci, nič manj nevarni od prvih, ki so često otročje naivni ali nevedni v kolikor niso puhli, ki pobirajo čestokrat še nezrelo sadje in pri tem lomijo veje v strahu, da jih ne zasači lastnik. Res je, da je sadje drago in da si ga ne more vsak privoščiti, treba je pa pomisliti. da tudi kmeta stane od-goi sadnih dreves in da je sadje plačilo za njegov večletni trud, kot, ie ob sobotah delavska mezda za delavca.
Vse to izvira iz pomanjkanja in razsodnosti pri cenitvi vrednosti dela in njegovih sadov. Sadje je neobhodno potrebno za vsako-
Letošnje izkrcavanje UNRR=inega blaga v tržaškem pristanišču
Mesec	Jugosl.	Avstrija	Čehosl.	Madžar.	Albanija	Poljska	Italija
Januar	(50.104	« *		—	—	—	*=
Februar	73.807	•J—	—	—	'v	—	—	■ 	
Mai c	89.1(52	12.191	5.024	—			 * 1	
Apiil Mai junij Julij	94.494 54.940	15.317 52.071	14.415 9.698	817 J .660			 .1	__
	52.000	43.249	6.958	2.706	113	—	5.283
	44.978	j	03.828	1.908	773	51	34	71
Slupno	474.491	180.650	• 37.998	5.656	104	. |	34	5.304
N. 15. - Pod rubriko Italija 5.233'ton jejpremog.
S CtOSJPOlP-^ilRgTrVO 1J<> SVETU j>
Azbestna industrija v ZSSR
Bilo je leta 1720. V nekem poročilu, ki so ga z Urala poslali velikemu reformatorju Rusije Petru Velikemu, je bilo omenjeno, da so v bližini Jekaterinburga našli nahajališče azbesta ali »planinskega ledu«, kakor so ga tedaj imenovali. Naslednje leto je Ni-kita Demidov organiziral v mestu Nevjansku proizvodnjo izdelkov iz azbesta.
Na zahtevo iz Petrograda je Ni-
kita Demidov poslal vzorec ne-„Lloyd" je imel linije s Črnim zgorljivega azbestnega platna. Pe-morjem, Levantom, Indijo in Dalj- ter veliki se je za stvar zanimal
nim vzhodom, „Austro-Americana" z Americo, „Tripcovich z Alžirom in Marokom itd.
Trst se mora zahvaliti za ta velik polet parobrodstva svojemu bogatemu zaledju. Kaj Je Pomenila izguba tega zaledja za tržaško brodarstvo in vse njegovo gospodarstvo, nam pove^ padec v dobi italijanske okupacije.
Po vojni so prišle družbe v sistem italijanske trgovske mr narice. Mnoge so šle v likvjacijo in tako se je njih število zelo
in uvidel veliki pomen nove panoge rudarstva. S posebnim ukazom je odredil njen nadaljnji razvoj.
Tako se je pred 225 leti začela proizvodnja azbesta v Rusiji. Toda v tistem času je bila v začetnem razvoju. Šele koncem 19- stoletja, ko so našli veliko baženovsko nahajališče (danes rajon mesta Azbasta), se je proizvodnja azbesta povečala. Poleg ruskih trgovcev, ki so bili lastniki azbestnih
nahajališč, so se tudi tujci ukvarjali 8 pridobivanjem te rudnine. Azbest so v, glavnem izvažali v inozemstvo in ga primitivno obdelovali.
Po veliki oktobrski revoluciji se je stanje v rudnikih azbesta popolnoma spremenilo, ko so bila vsa. rudniška podjetja podržavljena. Pridobivanje azbesta se je odtlej neprestano večalo in zdaj zavzema sovjetska azbestna industrija drugo mesto na svetu. Rudniki in tovarne azbesta na Uralu so opremljeni z najmodernejšimi napravami in stroji. Začenši s kopanjem rude in vse do njene odpreme uporabljajo najmočnejše stroje ekskavatorje, električne vlake, razbijače itd.
Bivše naselje, ki je zdaj spremenjeno v mesto Azbest, je dobilo popolnoma drugo lice. Zgradili so-na stotine večnadstropnih hiš za delavce in inženirje. Namesto .preprostih koč stoje lepo urejene vile. V mestu so poleg drugih šol rudarska tehničrta šola, obrtna šola, dve polikliniki, sanatorij zn ' otroke in druge znanstvene ustanov«.
Letošnja svetovna produkcija sladkorja
London, 27 — Po predvidevanju se bo na koncu letošnje sladkorne kampanje razpolagalo na vsem svetu z 24,1 mililoni ton sladkorja. Letošnja letina bo večja od lanske (23,5 milij. ton), vendar pa še daleč ne doseza normalnih (predvojnih) letin: 30,9 milij. ton v letu 1939. in 1940.
Od celokupne količine, predvidene v tem letu, ie 18 milij. ton sladkorja iz slakor. trsa, a nekaj več kot 6 milil, ton iz sladkorne pese. Zato se bo moralo tudi letos, kot javlja »Combined Food Broad« racionirati porabo sladkorja. Za prihodnje leto pa se predvideva zasaditev večjih kompleksov sladkorne pese, čemur se bodo predvsem posvetile: Češka, Poljska in Nemčija. Ravno tako bodo povečane plantaže sladkornega trsa.
Sovjetsko namočilo kabljev
Pra^a (IP) — Sovjetsko ministrstvo in-dustrije in narodnega gospodarstva je natočilo pri narodnem podietju »Kablo« na Kladnu za 200 milijonov Kčs kabljev vseh vrst. Podjetje »Kablo« dobi iz Sovjetske Zveze potrebne surovine, vsega 500 vagonov. Prvi vlak s surovinami ie že zapustil sovjetsko ozemlie. To naročilo predstav-, ija delo narodnega podjetja »Kablo« za leto dni.
?ar, vendar pa uničevanje sadnega drevja in tatvine sadja povišajo njegovo ceno, zaradi česar bo siromašnejšim slojem še teže pristopno. Vojna vihra in fašizem sta odpravila poljske čuvaje, ker so se vlastodržci bali dati orožje v roke ljudstvu, tudi* samo formalno za obranabo svoje lastnine. Okupacijska oblast je še bolj stroga v tem pogledu in ne ukrene ničesar za obrambo sadnih nasadov in gozdov.
Na pritožbe in zahteve kmetovalcev, da se zaščitijo gozdovi, so okupatorji ostali gluhi, danes pa trošijo milijone za pogozdovanje. Slično se bo moralo v dogledni dobi zgoditi tudi s sadjarstvom in vinogradništvom, če bomo hoteli zagotoviti mestnemu prebivalstvu dovolj svežega sadja iz neposredne bližine.
Nikdar ne bo dovolj, da se vplivne osebe povsod in ob vsaki priliki zavzemajo za razvoj sadjarstva in njegove obrambe ter prispevajo s svojim znanjem in nasvetom. Potrebno je tudi povsod poučevati ljudi, da je trganje cvetja in lomljenje vej škodljivo razvoju sadnega drevja in da kraja sadja ne samo do-prinaša gmotno škodo, ampak tudi ubija vsako voljo do smotrnega dela za razvoj sadjereje. Dokazati je treba predvsem, da čim večji bo pridelek sadja, tem nižja bo cena in tem laže bo dosegljivo tudi siromašnejšim slojem.
Kadar se bodo odpravili navedeni uničujoči učinki, se bo naš kmet gotovo jel bolj zanimati za sadjerejo ter se ji bo posvetil z vso svojo dušo, ker bo gotov, da mu bo trud poplačan. Takrat bo pa dolžnost naših strokovnjakov, ćla z nasveti in praktičnimi zgledi priskočijo na pomoč sadjerejcem. Država in občine se pa bodo morale pobrigati za sredstva, ki bodo v danem trenutku potrebna za obnovo sadjarstva.
Da je sadje človeku potrebno in to ne samo otrokom, ampak tudi odraslim, so bile napisane že celo knjige. Sadje se ne uporablja ali uživa samo sveže, ampak se da pripraviti na razne načine. Suši-Vno ga, iz njega delamo mezgo, kompote, sadne šoke, mošt, žganje itd. V raznih krajih so šc razne posebne navade za predelavo sadja.
Sadjereja je važna tudi z ozirom na bilance v narodnem gospodarstvu. Razvoj sadjereje preprečuje uvoz sadja iz drugih držav, njegov izvoz pa doprinaša držaji dobiček, ker si z izkupičkom lahko nabavi v inozemstvu stvari, ki jih doma nima.
, Sadjereja je važen činitelj v narodnem gospodarstvu vobče.
Suetaualec adrjoujzKja. :
Vprašanje:
Rad bi vedel, kakšen kemičen proces so ie dogodil v tem slučaiu: Kmet ie žgal tropine, da bi dobil tropinovec; iz kotla pa mu je začela teči namesto žgania bela tekočina, nenavadno kislega okusa. Ali le ta tekočina uporabna v katerikoli namen?
(M. A„ Nabrežina)
Odgovor:
Pogreška ni bila storjena pri destilaciji tropin, ampak že pri shrambi teh in najbrže celo že prei pri kvašenin vina. Alkohol, ki ie bil prvotno v tropinah, se je spremenil v vinski kis, ker so se tropine preveč ugrele v dotiku z zrakom. Ko odtočimo mošt izpod tropin, moramo te ta-koi dobro shraniti v zdravo posodo, kad ali sod, kateremu smo odvzeli eno dno. Pri shrambi tropin moramo paziti predvsem na to, da prideio čim mani v dotiko z zrakom. Zato moramo tropine čim boli stlačiti v posodi in iih potem dobro pokriti ali celo zamazati z ilovico.
Vašega destilata ni mogoče več popraviti. Kvečjemu bi se izplačalo neutralizirati kislino z apnom, če ie količina produkta znatna. To operacijo pa more izvršiti le izvežban strokovnjak. Ako ie množina Vašega kislega destilata majhna, tedaj uporabite produkt doma kot domači kis s tem, da ga po potrebi razredčite z vodo.
I. DEL
Monet gro/ffi
JfKonteàrìsta
Stanovalci enske mestne ječe, nekaj nad petdeset po Številu, so bili skoraj brez izjeme solidno zasidrani, kriminalni kaznjenci. Vendar pa ne bomo pretiravali, ako trdimo, da so bili ' nravstveno veliko nad čistokrvnimi Arijci, ki so zasedli to mestece nekega septembrskega večera. In v resnici, spričo predstavnikov «junaške» nemške vojske so bili vsi ti sleparji, pridaniči in konjski tatovi prej podobni porednim gojencem otroškega doma kakor pa kriminalnim zločincem.
In prav tistega septembrskega večera je težka nemška granata gladko odrezala ogel jetnišničnega poslopja. Omamljeni od prostosti, ki se jim je tako nenadoma ponudila, so se jetniki zbrali pri vratih ječe, ali prav za prav pri tistem, kar je osta'o od vrat. Njim nasproti sta goreli dve hiši, ki sta se bili vneli od izstrelkov topov. V škrlatnordečem odsevu ognja so švjgalj mimo kakor na filmskem platnu temni obrisi ljudi, bežečih iz mesta. Grmenje artilerijskega ognja in pretrgano regljanje strojnic se je družilo z rjovenjem živine, ki so jo ljudje odganjali proti vzhodu. Nemci so nepričakovano zasedli bliž-. nje dohode k mestu in prebivalci se niso utegnili pravočasno umakniti.
Po izpraznjenih ulicah so Inajprej pridirjali nemški motociklisti. Neprestano in na slepo so stregali iz avtomatskih pušk, ki so bile pritrjene na krmilih njihovih strojev. Na križišču je eden med njimi naglp stisnil zavoro in skočil s kolesa ter planil k neki ženski, ki je bežala z otrokom in vlekla s seboj culo. Nemec je nekaj vpil v svojem jeziku in si prizadeval iztrgati ženski culo iz rok. Deklica, kj jo je ženska držala za roko, je zajokala in pomagala materi, ki ni hotela dati iz rok svojega imetjai Nemec se je obrnil k otroku in mu zdrobil lobanjo s puškinim kopitom.
To se je zgodilo hipoma pred očmi mnogih jetnikov, ki so se še vedno gnetli pri vratih jetnišnice. Mnogi med njimi so dobro poznal} to deklico. Stanovala je nasproti ječe in pogostoma se je igrala na ulici. Jetniki so vedeli, da je deklici ime Ženja in v ječi so znali vsi na pamet besedila smešnih otroških pesmi, ki jih je deklica prepevala. Včasih, ko je Ženja začela fieti, so se jetniki v sobah pridružili napevu.
Pa tudi Ženja je poznala stanovalce te čudne hiše z zamreženimi okni. Alj bolje rečeno, vedela je; da je ta hiša ječa, da v ječi sedijo tatovi in da so tatovi slabi ljudje. Da povemo po pravici, ti tatovi so bili Ženji, bog ve zakaj, všeč. Ko so se z obrazi primaknili k okenskemu omrežju, jih je gledala in se jim nasmihala brez vsakega očitka.
In to deklico je zdaj ubil plavolasi nemški feldvebel. Zenjina mati je tako strašno, tako presunljivo zakričala, da je njen krik zagluši! 'pokanje avtomatskega orožja in grmenje topov. Kakor da je ta krik presekal v temo toneče mesto in prevpil vso zemljo.
In v tistem hipu so jetniki planili na feldvebela brez pomisleka, brez dogovora in ne da bi se ozrli okrog sebe. Še nj utegnil dvigniti puško, ko se je zruš'1 pod dvojnim udarcem v sence in srčno žličko. Bil je to mojstrski udarec, ki mu ga je zadal jetnik, ki je bil v mestu znan pod vzdevkom »grof Montekrist«. Ta vzdevek si je sam dal in pri tem izpustil bog ve zakaj v priimku junaka Aleksandra Dumasa zadnjo črko »o«. Bil je večkrat obsojen zaradi klateštva in tepeža in reči je treba, da je bil specialist v svoji stroki. V teku minute plavolasega feldvebela ni bilo več, zakaj mrtvi ne poznajo činov. Čistokrvni Arijec je bil zdaj samo navaden pokojnik.
Jetniki pa so se napotili proti vzhodu.
»
Napotili so se proti vzhodu prav tako, kakor so planili na feldevebela, brez pomišljanja, brez dogovora, brez preudarka. Korakali so v vrstah kakor vojaki, načeloval pa jim je po vojaško »grof Montekrist«, čeprav ni nihče med njimi izpregov.oril besede in čeprav so bili različni po starosti in po preteklosti ter obsojeni zà različne zločine, so šli organizirano, strnjeno kakor en bataljon, kakor mala, toda krepko povezana, složna .združba.
Šli so skozi goreče ulice, po poljih, ki jih je sovražnik pregazil in poteptal, skozi obstreljevane gozdove, po cestah, razritih od granat. Šli so skozi okrvavljena naselja in požgane vasi, po oskrunjeni, izmučeni in zdaj tihi zemlji, ki je bila njih zemlja in njih domovina.
Da, domovina. Čeprav si ni nihče upal izreči te besede na glas, je zbudila v njih novo, nenavadno čustvo, ki jim je trdo in ukazovalno velelo korakati naprej, na vzhod. Čepra/v so bili prepuščeni sami sebi in bi mogel sleherni med njimi svobodno in brez kazni ubrati svojo pot, odločiti o svoji nadaljnji usodi in si prebrati novo življenje, so kljub temu korakali skupaj v strnjenih vrstah...
Opoldne so prišli v glavno mesto okrožja ter se uvrstili pred poslopjem državnega pravdništva. »Grof Montekrist« i0 gei v kabinet prokuratorja in v kratkih besedah pojasnil stvar
—	Državljan prokuror, — je rekel, — poročati vam moram, da so prišli jetniki iz enske poboljševalnice.
Prokuror je pogledal skozi okno in zagledal skupino ljudi, ki so nestrpno prestopali z noge na nogo in gledali v okno njegovega kabineta.
— Kdo ste pa vi? — je vprašal prokuror in radovedno! ogledoval »grofov« zadirčni obraz z zavihanim nosom, njegovo zaprašeno jadrevinasto haljino in obilni, podjetno zavezani turban iz stare rogoznice na glavi.
—	Pooblaščenec, —- je rekel »grof« dostojanstveno, ne da bi trenil z očesom. — Njihov pooblaščenec. Pišem se Miškin, člen 74., drugi odstavek.
—	Rok? — je kratko vprašal prokuror, ki je takoj vedel, da ima opraviti z izkušenim človekom, ki ga bo razumel-brez nepotrebnih besed,-
—	»Petuh«, — je odgovoril Miškin. — Imam »štiri repe«.1
—	Zakaj so vas obsodili prej?
—	Vselej zaradi iste stroke, — je vedno enako resno odgovarjal »grof«. — Samo zaradi tepeža, državljan prokuror. Samo to je moja bolezen. Z mladih let trpim na tem. Roke me srbijo in če mesec dni ne česnem kogaj po ušesih, mi živci ne strpe, častna beseda... Celo glava me začne boleti. Bil sem tudi pri zdravnikih, toda vse ni n;č pomagalo... »Sodobna medicina, mi pravijo, — še ni prišla do vaše bolezni, če boste imeli tuberkulozo ali kamne na jetrih, kar pridite, radi vas bomo zdravili, — mi pravijo, — proti neugnanim rokam pa je znanost š» brez moči.
—- Kje pa je potna! dovolilnica, spremni list? — ga je prekinil prokuror.	i
—	Dovolite, da vam javim, da spričo vojnega položaja, ni bilo mogoče dobiti potne dovolilnice. Kdor je bil v jet-nišnici, so ga ubile granate, drugi so se rešili. Tako smo bili prosti, čeprav ne po svoji volji. Prišli smo peš sami. Seveda brez dovolilnice je nerodno, toda kje naj bi jo vzeli? Razen tega smo v vojni, kaj bi torej dlakocepili. Vendar pa smo kar dobro prebili potovanje. Izgub in ubežnikov ni bilo. Samo eden je ostal z Nemci in sicer parasit...
—	Priimek? — je vprašal prokuror.
—	Moj ali parasitov? — je vprašal Miškin.
—	Njegov, — je odgovoril prokuror.
—	Trubnikov, — je rekel Miškin, vzdihnil in dodal: — Kaj pa boste zdaj ukrenili z nami? Kam nas boste namestili?
»Grof Montekrist« se je rodil, rastel in se vzgajal v istem mestecu, kjer ga je vojna zalotila kot stanovalca mestne kaznilnice. Zadnja okoliščina ni kdo ve kaj vzne-
mirjala »grofa«, ker se je v zadnjih letih temu že privadil. Čeprav je bil »grof« šele dvajset let star, je presedel že štiri kazni in se je navadil kaznilniškega življenja. Popolnoma je obvladal besedišče zločincev, si usvojil nazore in običaje svojih sobnih tovarišev in je odličnol poznal psihologijo malih kriminalnih zločincev. Čeprav se »grofu« ni upirala taka družba, vendar se je vedno zavedal, da ni v svojem življenju nikoli zagrešil kake tatvine, temveč je bil štirikrat obsojen zaradi svojega čezmerno veselega značaja in neugnane strasti za poulični tepež. Izmed vseh -členov kazenskega zak-ona je Miškin priznaval zase samo člen 74., ki se je v njem odlično spoznal.	i i I I
»Eno je, — si je dejal Miškin sam pri sebi, — če sediš zaradi prepirljivosti ali zaradi poštenega tepeža, zaradi rogoviljenja v klubu, ali zato, ker si razbil kakšno šipol ali slekel hlače upravniku, nekaj docela drugega pa je, če se vdaš kraji ali ropu, ako odpelješ komu konja ali kravo in sploh, če se dotakneš tuje lastnine. To je podlo in zelo grdo.
V ječi so imeli »grofa« radi zaradi njegovega ostrega jezika, ker je znal izredno zabavno pripovedovati vsakovrstno vesele zgodbe, a kar je glavno, ker je bil mož beseda, ker se ni nikoli prilizoval predstojnikom, ker ja vse delil s tovariši in bil neizprosen e podleži.
»Imeniten dečko, — so se s priznanjem izjavljali o njem zločinci, — poštenega srca je, ve, ka/j je vreden, in ne pusti, da bi se komu godila krivica. Naše stroke seveda, ne bo nikoli, vedno sedi zaradi nestrpnosti rok, tepe se brez smisla, vendar pa mu ne moreš reči, da je pretepač.«
V Ensku je bil Miškin nekakšna mestna znamenitost. O njegovih pustolovščinah in tem sledečih sodnih procesih so nastajale legende. Pa tudi ni bilo tepeža brez njegove soudeležbe. Kadar koli so v mestno bolnišnico pripeljali kakšnega ranjenca z izpahnjeno čeljustjo, z razbitim nosom ali z ušesom razklanim do mečice, je doktor Epštajn, stari domačin in ljubljenec mesta, prevezujoč poškodovanca, govoril vedno enako:
—	Da, bratec, ni kaj reči... Hudo so vas zdelali. Takoj vidiš, da je to »grofovo« delo. Ta nepridiprav ima zlate roke! To ti je kirurg, častna beseda, kirurg!
Načelnik mestne milice tovariš- Bistrih, ki so mu mestni zločinci' nadeli vzdevek »Lenivec«, je razdraženo skočil pokonci, kadar koli je kdo samo omenil grofovski naziv.
—	Nesreča mojega rajona! — se je jezno izrazil o Mi-škinu. — Socialno nevaren in docela zločinski element. Al Kapone je v primeri z njim ščene, otroče! To ti je som v zločinskem svetu!
Da ne bomo krivični, je treba povedati, da je tovariš Bistrih sovražil »grofa Montekrista« v glavnem zato, ker je Miškin, ki je bil že večkrat obsojen, popolnoma obvladal vse juridične potankosti in poznal kazenski zakon bolje kakor načelnik mestne milice. Komaj je milica priprla Miškina in začela z natančno preiskavo njegove zadeve, se je Miškin maščeval s številnimi pritožbami, dolžeč tovariša Bistriha vsakovrstnih »procesualnih prekrškov«.
—■ Papirja! — je vpil z upehanim glasom, komaj so ga vtaknili v sobo. — Že zopet ta nesramna samovolja! Pritožujem se proti nezakonitemu postopku po členu 115. kazenskega zakona. Kje je prokurorjeva sankcija za moj pripor v skladu z Ustavo, člen 113?! Kje je ovadba poškodovanca, Herodi! Ako že zapreš izučenega jurista, Lenj-vec, tedaj drž} se zakona! Tri leta si že načelnik milice, pa ne poznaš kazenskega procesualnega zakona, bulica trda.	-	1	i
—	To ti je mrha, prekanjena živina! 7- se je iskreno čudil načelnik milice. Poklical je načelnika poizvedovalnega oddelka in mu zabičal, naj »vodi zadevo po vseh predpisih in oprezno«.
—	Previdno ravnaj, — ga je opozarjal, — da ne bo komar slona razdražil. Saj veš, kakšen klient je to. Ako bi ne bil rogovilež, bi mogel po svoji izobrazbi in juri-dičnem mišljenju predavati na vseučilišču knaensko pravo. Ta bi prekosil akademika Trajnina!
—	Bodite brez skrbi, Vasilij Petrovič, — je odgovoril podrejeni mu uradnik. — Sam sebi ne bom škodil. Tak pravdač bi 'nam utegnil izposlovati ukor pokrajiaske uprave. Še včeraj, komaj sem dobil nalog, naj ga primem, sem vzel zakonik in ga vso noč študiral. Pripravljal sem se. Komaj smo negodnika posadili, že ti maže tožbo, naslovljeno naravnost na prokurorja republike. Na pamet t; drdra vse člene, pri tem pa uporablja še neke posebne izraze. O nekih garancijah govori in da ne razumema občih prevencij, kaj vem.
—	O občih prevencijah? — je ponovil načelnik milice in mrzel pot ga jé oblil. — Česa se ne domisli, podlež, da bi ga zemlja požrla! Samo na priliko čakai, da bi nam vrat, zavil. Obtožbo predložite, kakor je predpisano, v štiri in dvajsetih urah, da no bo niti minute zadržka! Spreha^ janje trikrat dnevno, ne manj kakor po trideset minut... V sobi naj ne bo niti praška. Tako naj sedi pri nas, kakor b> bil v raju... Ste me razumeli? Kakor da bi bil pr' mami...
—	Da, kakor bi bil pri mami, — je odgovoril načelnik poizvedovalnega oddelka in potrt šel, iz kabineta tovariša Bistriha.
Miškin pa je medtem že zaključeval svojo obširno in prav strupeno pritožbo.
»Ne oziraje se na nesramni prekršek nedotakljivosti moje osebe, — je prepričevalno izvajal zaključke in od vneme iztegnil jezik iz ust, — ne morem molčati. Dejstvot je, da so me sneli na ulici, brez sankcije, in se samo čudim rajonskemu prokurorju, ki je poklican čuvati nad zakonom in mojimi procesualtiimi garancijami... Čeprav sedim točno eno uro pet in dvajset minut, nisem bil še zaslišan, obtožnica mj ni bila predložena, zapornega povelja pa niti od daleč nisem videl, čeprav bi ga moral podpisati, kakor določa kazenskj postopek.
Tudi ne morem zamplčati zanemarjenega vzgojnega-dela z mojo osebo v skladu s. predpisom obče prevencije zločinskih .dejanj od moje strani. Načelnik milice Bistrih ne skrbi za kulturno delo v sobah, kakor so kino, dama, poučne knjige in žoganje... «
Nihče ni vedel, da je imel Miškin tudi nesrečno ljubezen. Sam je to skrbno prikrival, sam sebi ni hotel priznati, da ima podobo Galje Soboljeve prepogosto nred očmi. Galja je bila inštruktorica enskega rajonskega* komiteta komsomola. Miškin jo je že davno poznal, še z otroških let, v isti ulici sta skupaj rasila in se igrala.
Galja je bila tedaj temnopolta, uporna deklica z zavihanim nosom. Vedno je bila v družbi z dečki, s katerimi je spretno lezla na drevesa, vdirala v tuje vrtove in se peljala daleč po roki na ribji lov z mrežami. Dečki so jo cenili zaradi njene drznosti, vztrajnosti in poguma, še več pa, ker ni imela navade kakor druga dekleta da bi opravljala in se cmerila za vsako malenkost
Zaradi tehničnih ovir smo bili prisiljeni prenehati s priobčevanjem dosedanjega romana.
Prepričani smo, da bo naš novi roman naše čitatelje popolnoma zadovoljil.
UREDNIŠTVO
!
KUL T U RA
dva àveiova dva filma
Pred vojno in med njo v Trstu in Julijski krajini nismo videli sovjetskih filmov. Prve so vrteli šele po osvoboditvi, t. j. po prvem maju 1945. Jugoslovani so prinesi: svobodo in prvi pokazali sovjetske filme, ki se po svoji vsebini in idejni osnovi razlikujejo od filmov, ki jih producirajo v kapitalističnih državah.
Fašistčna oblast je skrbno pazila, da ne bi prikazovali ljudem filmov, ki ne bi bili v njenem interesu. Tako so prepovedali tudi uvoz amerikanskih filmov in uvedli strogo cezuro nad filmi tujih produkcij.
Po osvoboditvi smo videli v Trstu in v coni A Julijske krajine že najrazličnejše filme. Pri pregledu sporedov kinopred-stav pa moramo ugotoviti, da sovjetski filmi niso tolikokrat na sporedu, kakor bi morali biti zaradi svoje priljubljenosti med širokimi ljudskimi množicami. Naj si bodo vzroki kakršnikoli, eno je gotovo: zadnje predstave v Domu pristaniških delavcev so vedno razprodane in gledalci ne morejo prehvaliti sovjetskega filma. In če poslušate komentarje preprostih ljudi, lahko slišite, kako si želijo videti sovjetske filme, ker zapuste v človeku nekaj lepega in ga uče. Tako čuti in misli preprost človek, ki mu propaganda fašističnih filmov ni pokvarila okusa.
V Trstu imamo tako dve vrsti publike, ki je vsaka na svoj način sprejela sovjet-sovjetske filme. Velika večina Slovencev in Italijanov jih je sprejela s simpatijami. Manjšina, po večini meščani, so se izrazili odklonilno. Sovjetski filmi ne odgovarjajo meščanski.,, miselnosti teh ljudi, ki so še prežeti s fašistično ideologijo. Meščan, vajen le brezdelja, ne misli rad, niti se ne ukvarja rad s problemi, ki mu jih nakazujejo ti filmi, zlasti se pa težko sprijazni s tistim realnim svetom, ki ga prikazujejo sovjetski filmi. Zato jim bolj ugajajo lahki zabavni filmi brez problematike, ki so po svoji ideologji in težnjah blizu njihovi miselnosti.
Do sedaj smo videli prav malo, filmov tako amerikanskih, angleških in drugih kapitalističnih proizvodenj, ki bi bili na-napredni. V kapitalističnih državah izrabljajo filme več ali manj v protiljudske namene, svoj višek je pa to izrabljanje doseglo v fašističnih državah, kjer je film postal premišljeno propagandno sredstvo v rokah fašističnih klik, katere so izrabljale film za zaslepljevanje množic, za potvarjanje resničnosti ter za vzgajanje sovraštva v množicah.
Vendar tud^po zlomu fašizma lahko trdimo, da posamezne družbe v kapitalističnih državah še vedno izrablajo film v čisto espekulativne in protiljudske namene. Razni bogataši odločujejo, kakšne filme bodo producirali in kakšna naj bo njih vsebina. Pri vsakem filmu lahko ugotovimo težnje in želje ter sploh mišljenje družbe, ki ga je producirala. In če potem ocenimo vrednost teh filmov za napredek širokih ljudskih množic, pridemo do za-kjučka, da so protiljudski, ker izražajo miselnost nazadnjaške družbe. Ker je film v kapitalističnih državah blago na trgu, kot vsako drugo, ne odločajo pri izdelavi interesi ljudstva, temveč velikost profita.
Velik procent teh filmov obravnava^ izmišljene zgodbe, odmaknjene od resnično-zavajajo na stranpota, da delovni človek sti. V človeku ustvarjajo svet iluzij in ga ne more najti prave poti za izboljšanje svojega življcnskega položaja, niti mu ne pomagajo reševati življenskovažnih problemov.
V kolonijah prikazujejo primitivne filme, prilagojene kulturni stopnji kolonialnega naroda. Kuliju prikazujejo zgodbo « pridnem delavcu na planatazi, ki Je P°' koren svojmu gospodarju in pridno dela *er si na ta način lahko ustvari „lepo in ndobno življenje." V deželah z višjo kul-terno stopnjo pa prikazujejo, kako Si de tevec pribori izobilje le če v tovarni p -*®nša svojega gospodarja, npira k ^im mezdam, ne stavka itd.
Ne bi pa bili objektivni,č e bi mislili, da v kapitalističnih deželah ne proizvajajo dobrih in naprednih filmov. Poznamo razne družbe, ki so se uprle proizvajanju
nazadnjaških filmov. Najbolj klasičen primer je Charlie Chaplin v Ameriki, ki se je spopadel z reakcionarno filmsko gospodo. Poleg Chaplina imamo še več poizkusov ustvariti filmske družbe v kapitalističnih državah, ki bi proizvajale napredne filme, toda večina izmed njih je propadla, ker so se vrgli nanje kapitalisti ter jih uničili, ponekod jim je pa pomagala še reakcionarna državna oblast.
Edina dežela na svetu, kjer ni tako je Sovjetska zveza. Tam so iztrgali proizvodnjo filmov ^ iz rok nazadnjakov n posameznih družb. Kakor so postale tovarne in rudniki skupna last ljudstva, tako je tudi filmska tehnika last vsega naroda Pri proizvodnji sovjetskih filmov ne odloča profit ali kakršnikoli interesi posa-meznh družb kakor v kapitalističnih državah, temveč samo nteresi širokih ljudskih množic. Film služi svojemu namenu. Po-
slal je vzgojno srdstvo, ki pomaga človeštvu k napredku. Prav v tem se Sovjetska filmska umtenost v bistvu razlikuje od vse buržuazne kinematografije, ker je globoko idejna in mogočno srdstvo za izražanje naprednih idej.
Sovjetska zveza je edina država, kjer je filmska proizvodnja last vsega ljudstva in edina dežela, kjer je filmska proizvodnja zelo razvita. Zato lahko govorimo, da so edino sovjetski filmi, ljudski filmi, ki služijo za preoblikovtnje ljudi v smislu napredka, pomagajo ljudem v borbi proti mračnjaštvu ter se bore za zmago pravice nad krivico v svetu.
Prav zaradi tega bi hoteli, da bi dobili sovjetski filmi prvo mesto v kinodvoranah v Trstu in v coni A Julijske krajine, ker je taka želja večine ljudstva.
—~-a.	rtAa
Dva prizora iz sovjetskega barvnega filma „Kameniti cvet/; W m W
Martin Andersen Nexò
Nedavno se je mudil v Jugoslàvij: znameniti danski pisatelj M. A. -Neko, ki gas zaradi visoko iiierarne vrednoštj njegovih, del, prežetih z naprednimi, demokratičnimi idejam:, štejemo med najboljše pripovednike današnjega časa. Kot iskren prijatelj in soborec delovnega ljudstva, je o svojih vtisih pri nas povedal sledeče:
»Res je, da živimo v resnih časih. Objektivno so ti časi resni, subjektivno pa je to lep čas. To, kar sc danes dogaja v Sovjetski zvezi in prj vas — to je rojstvo :n pri rojstvu vedno teče kri. Vendar to je življenjski sok. Moj vtis jo,, da je jugoslovansko ljudstvo radostno. Ne teži vas več pritisk, kajti ta pritisk ste odvrgli. Mi, ki živimo še v kapitalističnih deželah, pa smo pod pritiskom. Zato je za nas krepilno videtj vse to in doživeti, kako zgrabi stvar ljudstvo, ki je samo svoj gospodar. Pesniki in pisatelji v kapitalističnih deželah posedajo po salonih in pisarijo stvari, ki so daleč od življenja. Toda če imajo pesniki in pisatelji kako poslanstvo, potem je to poslanstvo v tem, da hodijo spredaj, da kažejo pot. In ravno tu pri vas vidim, da zavzemajo književniki vodilne položaje v javnem življenju. Čestitam vam, da ste vse to dosegli!«
M. A. Noxó se je rodil 26. junija 1869 kot proletarski sin v starem, ubožnem predmestju danske prestolnice Kodanja. Že zgodaj si je moral sam služiti kruh. Ranašal je časopise, bil za hlevarja, 6 let čevljarski vajenec, nato tudi mizarski delavec. V prostem času pa je prebiral knjige, obiskoval tečaje in v 1. 1891—92 ljudsko visoko šolo v Askovu. Ko je dobil službo učitelja, je od vseh naporov nevarno zbolel in s podporo neke dobrotnice odpotoval v Italijo in Španijo. Iz te dobe izvirajo njegovi pivi dopisi za danski dnevni tisk; po vrnitvi na Dansko je po enoletnem tečaju na učiteljski visoki šoli postal učitelj danščine. V letu 1798 je izdal novele »Sence«, po 1. 1901. pa se je popolnoma posvetil pisateljevanju.
Med njegova dela sodijo:	»Pokora«,
»Mati«, dalje roman »Obilje«, ki je nekak obračun s pesimizmom in pozivanjorh k sočutju; kajti odslej prevladuje v njem spoznanje, da je sočutje premalo in borba vss.
Med krajšimi deli poznamo Slovenci njegove »Proletarske novele«, potopise »Po sončni Španiji« in roman »Družina Frankovih«. Nexojevo ime pa sta ponesla po vsem svetu monumentalna proletarska romana »Pelle Osvajalec« (1906 1910) n »Sirota Slina« (1917-1921), ki tvorita poleg
romana v »V božji deželi« (ki je nekak danski vojni roman), osrednje življenjsko .delo pisateljevo. V romanih 1 o : Pelleju in Stiiij je opisana težka - pot proletarskega človeka od siromašne mladosti do zrelih let. V Pelleju je pisatelj izpovedal svojo necmajno vero v zmago proletariata. Roman je zanimiva pestra slika zapadnoev-rppekega delavskega gibanja v pretek’om in v začetku novega stoletja.
Da ni pisatelj, ki se je po prvi svetovni vojni pridružil Leninovi zmagoviti partiji, zadovoljen s koncem svojega romana, priča to, da je v času druge svetovne vojne pisal nadaljevanje tega romana, kjer postavi Pelleja v novo revolucionarno aktivnost. To nadaljevanje še ni izšlo.
Ko so se v sedanji vojni začela na Danskem huda preganjanja, so 72 letnega Nexòja Nemcj vrgli v ječo. Bolnega so prepeljal: v sanatorij, od koder je pobegnil na Švedsko; tam je pisal Pelleja in s članki duhovno mobiliziral javnost protj fašizmu. V zimi 1944-45 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je dočakal v Moskvi zmago ter se vrnil na Dansko.
KUJLXUSIVI — Z-PUPISKI_____________________
P-ab&i:
V	kratkem bo dotiskan obširen zgodovinski roman, najboliše delo o velikem vseslovenskem kmečkem uporu proti graščakom 1. 1515.
V	»'Maliji Gorjanu« je poosebljen slovenski puntar, ki živo spominja na partizane. Tudi ves razvoj upora nas spominja na potek osvobodilne borbe. Podrobnosti iz upora so pogosto presenetljivo podobne dogodkom v borbi naših dni.
Roman ima do 40 različnih izrazitih osebnosti, poleg njih imajo odločilno vlogo ljudske množ.ice. Delo je polno dejanja, zato tudi zanimivo, napeto.
»Matija Gorjan je izšel v Slovenski Matici v Ljubljani leta 1040. Zato v Slov Primorju skoro ni poznan. Leta 1941. je bil nagrajen z banovinsko nagrado, kmalu nato pa prepovedan.
Roman je po temeljitih zgodovinskih študijah napisal Jože Pahor.
☆
(jAety(x\cu.*iUi &ala<iha u IshVu
bo izdala letos svoj koledar za leto 19.57. Imel bo nad 160 strani z bogato in zanimivo
vsebino 7. gospodarskega, političnega in kulturnega področja.
Cena koledarju je Lir 90 Naroča se v knjigarni Stoka v Trstu ali pri Prosjveijuem. društvu, oziroma poverjeniku v vsakem kraju cone »A« in »b». Kot dodatka ge
Med dvema vojhaiha	-'n!
France Bevk:	'	fiLJ
Kaplan Čedermac . po Lir'
Jože Pahor:	'msd .;i,
Matija Gorjan ... po Lir 180.—
Primorci, posezite po svojem doledarjut
☆
ft-ecU'/i aufrleilce kuliuKe u P^agl
Mesec oktober bo služil češkoslovaško-an. gleškemu zbUžanju in medsebojnemu spoznavanju. Koncem septembra in v prvih dneh meseca oktobra bo v Pragi angleški filmski festival, ki bo .prikazal češkoslovaški javnosti najnovejšo britansko filmsko proizvodnjo. Od 5. do 15. oktobra bo nastopilo v Pragi angleško gledališče, ki bo predvajalo v angleškem jeziku svoj repertoir. Iz Prage po gledališče s svojim osebjem odšlo v skoraj vsa glavna evropska mesta na gostovanje. od 11. oktobra do 2. novembra bo v praški Narodni galeriji razstava angleške umetnosti iz minulega polstoletja Izbora najlepših slik iz londonske Tate Galery bo prikazala razvoj, ki je pripeljal na današnjo stopnjo vso angleško umetnost. Na razstavo bodo prišli kulturni predstavniki iz Anglije, med njimi tudi sir Eric Mac Lagan, nekdanji ravnatelj londonskega Victoria and Albert Museum, ki bo imel več predavanj o angleški umetnosti. Poleg tega bo v Prago prispel tudi oboist Leon Goosson^ Ki je letos nastopil na praškem glasbenem festivalu in jmei več samostojnih koncertov.
k(iue latfifre
V Moskvi sta pred nedavnim izšli dve novi knjigi Rje Ehrenburga: »Pota Evrope« in »Drevo«. Delo »Pota Evropo« je Ehrenburg napisal, pod vtisom svojih povojnih potovanj po evropskih državah —s Romuniji, Bolgariji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Albaniji in Nemčiji. Več strani tega dela je posvečenih borbi, ki jo demokratične silo teh držav vodijo proti ostankom fašizma.
Delo »Drevo« nam odkriva Ilijo Ehrenburga kot pesnika. Zbirka obsega pesmi, Ki jih je Ehrenburg napisal v Španiji med špansko državljansko vojno, pesmi iz Francije, kjer je Ehrenburg doživel nemški vdor, in pesmi, ki so nastale med veliko Domovinsko vojno.
I)R. STRI KKL.7 SLAVKO
■
Rak je ozdravljiv
Zdravnik naleti v svoji vsakdanji praksi neštetokrat na paciente, ki bolujejo na raku :n za katere je tragična usoda že zapisana, edinole zalo, ker so se prepozno zatekli k zdravniku. Po statistiki je ugotovljeno, da je takih bolnikov 60—70%.
Vzrok je bodisi v nepoučenosti ljudstva, bodisi v zahrbtnosti te bolezni: prvi znaki te bolezni so namreč tako neznatni da se večkrat zgod: da je v dvomu tudi zdravnik.
Kaj je rakovina? V vsakem našem organu se lahko začenja nekaj celic pomnoževatj popolnoma atipično, anarhično, s čimer se u-stvari novotvorba, ki ž vi in raste po popolnoma svojih načelih, ki se ražlikujejo od fizioloških. Zakaj se to dogaja, nam je še na žalost neznano: morda je prav to vzrok, da nima današnja veda specifičnega zdravila proti raku. S tem pa še ni rečeno, da nima zdravnik nobenega uspešnega sredstva na razpolago. Ljudsko mnenje, da je rak neozdravljiv, je torej napačno. Treba je le. da se začne rak pravočasno zdraviti.
Sredstva, k' jih danes v prvi vrsti uporabljamo so: kirurški nož, Roentgenovi žarki in drobne igiice. napolnjene z rad iem Kirurški nož bije neizprosen boj že stoletja zoper vsakovrstne rakovme na človeškem organizmu: njega uspehi pa zavise od stadija, v katerem se bolezen nahaja Znano je, da se rakovina na obolelem organu širi in razvija jako počasi v območju ožilja. V tem Stadiju raka lahko izločimo z operacijo; njegove meje so ostre in tako ozko začrtane, da se nam ga posreči z nožem popolnoma odstraniti iz zdravega tkiva, kamor še ni segla razdiralna sila. Ta Stadij označujemo kot Stadij zgodnje operacije: v tem primeru bolnik sigurno in trajno ozdravi. Če pa bolezni pravočasno ne zajezimo, se rakovina širi od svojega prvotnega ognjišča poč as' dalje po limfatičnem ožilju od žieze do žleze in prične istočasno tvoriti nova gnezdišča v oddaljeni okolici; tudi v tem Stadiju kateremu pravimo »pozni Stadij obolenja« žanje kinirg nekaj uspehov,- čeprav ponovitev raka ni redka Kó pa prodre rak iz limfatičnega v krvno ožilje, se lahko neovirano širi po vsem telesu v najrazličnejše organe, v katerih prične ustvarjati nova, samostojna ognjišča, katerim pravimo »metastaze«. V tem primeru je oporacja brezuspešna.
Iz tega razvidimo, kako važno je, da poučimo ljudi o pravilnem spoznavanju in razumevanju posameznih znakov obolenja za rakom.
Na kratko vam bom torej opisal zgodnje znake nekaterih najpogostejših vrst raka: Najlaže ugotovimo raka na ženskih prsih; ta oblika raka sicer niti moškemu ne prizanaša, a je pri ženski zastopana z 98%.
Po statistiki je ugotovljeno, da dobijo pogosteje in prej raka ženske, ki so dojile; prav tako je dokazano, da pospešujejo raka na prsih udarci al j pritisk1, kakor tudi kronična vnetja v žlezi. Vsako zatrdimo v prsih smatrajmo torej za nevarno, za sumljiv znak, četudi ne povzroča bolečine; saj je prav pomanjkanje bolečin karakteristika raka. Posebno ženske nad 40 leti naj se pazijo
Npvotvorbo na maternici pa je možno spoznat: takoj v njenem začetku, le če ženska opazuje sama sebe, in sicer: če opazi premalo ali preveč krvavitve, strjeno kri, gnojni tok, prevelike bolečine in nerodnost v menstruaciji, pomeni, da nekaj v njenih spolnih organih ni v redu. Ženska naj tudi ne pozabi, da so omenjeni pojavi, četudi jih ne spremljajo bolečine, zadostni znak: za raka.
Če je rak na prsih' in spolovilih redkejši pri moškem, jo pa pri njem vsaj dvakrat pogostejši na prebavilih, posebno 'na želodcu, na katerem obolijo navadno starejši ljudje. Spoznavanje zgodnjega Stadija želodčnega raka je zelo težko, kajti v tem Stadiju bolniki večkrat ne čutijo nobenih posebnih težav.
Ako vestno izprašamo bolnika po začetku njegove bolezni, zasledimo največkrat malenkostne znake želodčnega obolenja že v davni dobi. Eden prvih znakov je občutek prenapolnjenega želodca; pri najmanjšem zaužitju hrane bolnika stalno napenja in pritiska v želodcu; kmalu nato izgubi tek, odklanja jedi, predvsem meso, v ustih pa ima neprijeten okus in duh. Tako stanje lahko traja po več mesecev ali let, sledi tudi trdovratno črevesno zaprtje. Zaradi tega in zaradi nezadostne prehrane bolnik vedno bolj slabi in hujša. Bole-
čine nastopijo navadno precej pozno, sprva s kratkimi presledki, pozneje so stalne in prično izžarevati v hrbet. Večkrat nastopa tudi bruhanje in blato kaže znake krvavitve.
Še nekaj besed o raku na požiralniku. Kakor vse ostale vrste raka je tudi ta v svojem početku jako potuhnjen. Prvi znaki se kažejo v otežkočenem požiranju kompaktnih jedi, ki prvotno težko prehajajo po pož ralniku nato se pa prif-no ustavljati, sprva zastaja trdna hrana, počasi pa tudi tekoča Kot eden najbolj zgodnjih znakov tega raka je prekomerno zbiranje sline v ustih. Bolečina ne nastop' vselej.
Rak na debelem črevesu pa se javlja v najrazličnejših oblikah, včasih kot neznatna črevesna indispozicija, kakor na pr. proliv ali pa zaprtje, včasih kot popolno zaprtje.
Omenil sem samo nekaj primerov rakovih obolenj, toda zavedati se moramo, da se rak lahko vgnezdi skoraj v vseh delih našega telesa.
Številke raznih statistik nam govorijo, da je rak v nekaterih državah v večji meri razširjen kakor tuberkuloza; tudi pri nas je rak tako pogost, da ga moramo smatrati za enega na j več j h če ne sploh največjega sovražnika življenja poedinca in s tem tudi za najhujše zlo za narodno zdravje.
ALI SLABOUMNI LAHKO OZDRAVIJO?
Francoski zdravnik Philippe Pinél . (1745— 1826), ki je črpal svojo znanost iz Enciklopedije XVill stoletja, je bil prvi, ki je izjavil, da zahteva zdravje slaboumnih bolnikov mnogo več pažnje in potrpljenja kot uri navadnih bolnikih in da je dolžnost zdravnikov pomagati jim, da čim prej ozdrave Pinél, ki je vršil svoj poklic v bolnici B:cetre, je prepovedal kaznovati al] pa vezati slaboumne, ker se po njegovem mnenju na ta način njih stanje ne more izboljšati Po Pinélu so je znanje psihiatrije mnogo bolj izpopolnilo, tako da so zdravniki že z lahkoto ugotovili različne duševne bolezni in jih začeli zdraviti Prišli so do zaključka, da obstaja več vrst duševnih motenj in psihičnih bolezni. Slaboumnež na primer, ki st domišljuje, da je Napoleon ali pa Sveti duh, je po mnenju psihiatrov človek, ki se po svojem obnašanju in miselnosti razlikuje od drugih ljudi.
Psihiatrija se je dolgo bavila samo s proučevanjem različnih vrst norosti, v začetku tega stoletja pa so se začeli zdravniki vedno bolj baviti s terapijo. Po prvi svetovni vojni so dosegli že lepe uspehe in možnosti ozdravljenja so se povečale. Danes na primer lahko dosežejo ozdravljenje takih slaboumnežev, katerih stanje je bilo obupno in ki lahkoi začnejo po ozdravljenju normalno življenje. Uspešno je zdravljenje s tako- imenovanim »električnim šokom«, ki ga uporabljajo že od leta 1938. Takrat so zdravniki prišli do zaključka, da so duševne bolezni prav tako ozdravljive kot pljučne ali sifilis
Električno zdravljenje
Sicer še ne vemo, kakšni so prav za prav vsi učinki električnega šoka, vendar so zdravniki ugotovili, cla povzroči električni tok, ki ga spustu skozi možganske celice lahno izboljšanje zdravstvenega stanja bolnika in da bolezen počasi izginja. Seveda pomaga v nekaterih slučajih še bolj operacija, pa tudi zdravljenje z električnim šokom je učinkovito; uporabljanje električnega toka (raja vsakokrat samo sekundo Bolnik pri takem zdravljenju ne občuti bolečin, temveč samo zaspi približno za deset, minut, po prejemu električnega toka. To se ponavlja trikrat na teden. Po preteku štirih tednov se stanje bolnika izboljša, v nekaterih primerih bolnik ozdravi. Vendar ne smemo misliti, da se z električnim šokom zdravi vse duševne bolezn. Električni tok zdravi lahko samo napade.
Psihiatri so iznašli še drug način zdravljenja in sicer, v slučajih epilepsije ali pa paralize tako imenovano »lanarh'čno analizo«.
Duševne bolezni so torej skoraj v vseh primerih ozdravljive. Ti bolniki niso izobčenci, kot se je to dolgo mislilo, temveč so ljudje, ki potrebujejo skrbno nego in lahko s pravilnim zdravljenjem popolnoma ozdrave.
(Folopripovedka)
a
3
ua. medvedek
MAŠA JE ŠLA S TOVARIŠICAMI V GOZD PO JAGODE; ZAŠLA JE IN PRIŠLA K MEDVEDKU V NJEGOVO IZBICO
~
=.
=3

=
m
-3
m

«I
'M
3
igU

1

n
1P
■
JOKALA JE MAŠA, JOKALA, TODA PO-	M
MOČI NI BILO: OSTATI JE MORALA PRI	1§
MEDVEDKU
MEDVEDEK JE VELEL MA I, NAJ PRIPRAVI OBED IN NAJ POSPRAVI SOBICO
MAŠA JE MISLILA, MISLILA, KAKO BI POBEGNILA OD MEDVEDKA IN SE KON-,	ČNO TUDI DOMISLILA

O lK» Csrk^Jii, JJL ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od W. do 10. (Govori slovensko)
TRST, ul. Torrobianca 43 - (vogel ul. Carducci)
KAKO PEREM
Najbrža no drugače kakor drugi Jjudje. Perilo narnoCim, izperem, položim v gorko vodo, namilim, zdrgnem, jzperein, skuham, izperem v 3—4 vodah in obesim suSU. Morda je vredno omeniti, da nekatere žene ne izpirajo perila do Čistega, kajti v tem po. giedu perilo ne more postati belo in ves naš trud je bil zaman. Marsikatera žena tudi izpirati ne zna. Perilo, ki ga je vzela iz luga, vtakne v čisto vodo, ga vzame ven in ovije. Ce tako postopa, ostane v perilu še milnica, v njej pa raztopljena umazanija. Ko simo perilo skuhali, ga najmanj pol dne pustimo, da se ohladi. Ohlajenega še enkrat zdrgnemo na deski, preden ga ovijemo in začnemo izpirati Dobro je tudi, Ce ga zdrgnemo na deski iz prve vode. v vsaki novi sveži vodi vsak kos popolnoma zrahljamo in stiskamo v vodi tako, da nam prehaja voda skozi blago in prste. Sel« v zadnjj vodi smo lahko malo bolj površni, če imamo že čisto votlo.
Toda ni to, kar hočem povedati Pri srcu nij je uporaba mila, ki se danes tako težko dobi. m vendar ne mila, ampak tis;o vode, v kateri je milo raztopljeno. Pri pranju imamo tako vodo trikrat. Prvič tisto, v kateri smo najprej namilili in izprali perilo, drugič lug in tretjič, prvo vodo po lugu. Ni malo primerov, ko gospodinja vrže proč lug, da ne govorim o drugih Se mastnih vodah. Ali ni to vnehovpijoč greh? Kaj vse lahko še operemo v teh vodah, sedai ko nula tako manjka. V tisti prvi vodi res ne moremo oprati bogve kaj, ker tista voda ni cista, je pa še mastna in še bi lahko kaj oprati v njej. Kaj pa? Premislimo dobro. Ali je pri hiši res vse čisto? Ali bi morda ne bilo dobro oprati cunje za brisanje pralni in parketov, ali pa tudi cunje, ki nam služijo za pomivanje kuhinje a;i kaj drugega. Ne bo se opralo snežno belo, o. oprano Im čisto, potem pride lug. Vanj namočimo barvasto perilo, i nih tkanin v lugu ne peremo. Kam pa potem z lugom? Ozrimo se malo po našem stanovanju; Ali so prane blazine" vse čiste? Pa zavese na oknih in n a poticah, razna pregrinjala, pr proste bombažaste odeje, preprosta pralna preproga, pregrinjalo na katerem likam pa razne torbe in nazadnje predpražnik? Vsakokrat operemo po en ali dva kosa v lugu ali v trsti vodi, v kateri smo perirò prv č izprali, pa imamo vedno vse lepo in cisto in oprano z majhnim trudom.
Posebno pogornost moramo posvetiti tistim stvarem, ki služijo bolnim ali zelo starim ljudem. Take stvari perfino zelo pogosto. V obph primerih se tkanine navz-m jo nekeea čudnega dulia, ki ga odpravimo je s pranjem in sušenjem na Čistem zraku in soncu. A ker manjka mila, jih moremo oipr-itj le na ta naf in, da izkoristimo vsako vodo, v kateri je se kaj mila.
PRAKTIČNI nasveti
Shranjevanje zelenjadt in sočivlja za zimo
Krompir shranimo, ko je dobro osušen, v lesene zaboje; večje množine stresemo v kleti na kup in ga potresemo s premogovim pepelom, kat prepreči prezgodnje poganjke. Tudi žgano apnu v prahu je dobro namesto pepela.
Korenja porežemo liste, ga zložimo v p ast: v kleli in zasujemo s suho prstjo ali mivko.
Hren hranimo prav tako, kakor korenje, toda poganjke odrežemo pri vrhu, da ne začne poganjati v prsti ali mivki, s čimer 1>: izgubil svojo moč.
Peteršilju odrežemo vse zelenje, pustimo le srček in ga posadimo pokonci v lesen, primerno globok zaboj ter ga zasujemo s prstjo do srčka, iz katerega požene novo zelenje, ki ga potrebujemo pozinr Izberemo močne, gladke korenine, da požene močne liste. Zabojček postavimo v najbolj svetal in zračen prostor v kleti. Važno je, da suhe ali porumenele liste sproti odstranjujemo tik pri korenini in da ga po potrebi zalivamo.
Peteršiljevo zelenje in liste zelene posumimo na soncu dodobrega in posušeno zdrobimo v prah, hranimo v vrečici ali kozarcu. kakor majaron, da imamo za zimsko uporabo.
Čebulo, česen in šalotke dobro osušimo na soncu, spletemo v kite in obesimo v suh, hladen prostor, kjer na zmrzuje. V kletj je kolikor toliko toplo, zato prehitro požene; bolje je, da ga obesimo v podstrešje, na pomlad pa prenesemo v klet, kjer je tedaj hladneje.
Ohrovtove in zeljnate glave zvežemo pri kocenu po dve in dve skupaj in jih" obesimo v kleti preko droga.
Cvetače odrežemo tako da ostane kakih 10 cm dolg štreelj pod rožo. Odstranimo vse večje liste, zadnje liste pa zavihamo navzdol proti peclju in cvetače posamezno obešamo na vrvici na drog.
Uki naših športnikov
Danilo Žerjal - večkratni rekorder
Danilo Žerjal se je rodil 1919. leta v Dutovljah pn Trstu kot sin preprostih staršev Njegovo telesne sposobnosti so ostale dolgo časa neizrabljene, kajti bil jg sm zavednih slovenskih staršev in zaradi tega ni bil deležen od fašisUčnih vzgojiteljev nobene pozornosti. Niegova mladost je potekala v ozračju zaničevanja slovenskega življa, kar pa ni omajalo njegove zavednosti.
Od doma
Leta 1939, ko je fašizem najbo:j dvigal glavo, so Danila žerja.a poklicali, da odsluži vojaški rok. Poslali so ga v Rim, kjer je bil daleč od svoje domovine-nenevaren in^ neškodljiv fašističnemu režimu. 2e v mladih letih je imel veselje do lahke atletike In y Rimu se ji je posvetil. Leta 1941. je na italijanskem prvenstvu zmagal v metu. dtska v drugi kategoriji, v metu krogle.pa je bil drugi. Leta 1943 pa je vrgel disk 47.17 m daleč. 'Upal je, da bo še isto leto vrgel disk preko 49 metrov, kar mu pa zaradi političnih dogodkov ni uspelo.
Na fronto in v ujetništvo
Približno'mesec dni pred kapitulacijo Italije je Danilo odpotoval s svojo ed nico čez Jadransko morje v Jugoslavijo. Na Kosovem polju v Srhiji je 9. septembra 1943 prišel v ’ nemško ujetništvo. V Nemčiji pa je ostal le do decembra meseca. Takrat se mu je
Rešitve iz prejšnje številke
Kvadrat: 1. Azov, 2. Zora, 3. orel, 4. valj.
Dve posetnici: 1. kolar; 2. kovač.
Dopolnjeval kn:	namera, znanje, Panama, mornar.
Kozina.
Kvadratna dvojica
12	3	4
1	A	A	1 A	i A		
2	A	A	A	l-A		
3	A	B	B	1	5 6	7
4	1	1	I	»	Ki“	M
			5	M	MjP	p
			6	R	r|r	R
			7	R	R \ s	s
Vodoravno in	5 f				-«1''.	
tračnica,
listek z napisom, karantanski knez, letoviški kraj ob Jadranu, mesto v Srbiji, srorstvo v Evropi.
Pregovor
kakao, površnik, april, mola, letak, sobota, plašč, umetnost.
iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke!
itUstl a tiuò&u*L
1.	Kora blizu Ljubljane,
2.	judovski učitelj,
?. pritok Zapadne Morave,
4.	urad pri Trstu,
5.	torba za spise,
6.	egipčansko božanstvo,
7.	pasma.
Dopola jevalka
T	1	—	_	—	_
-Tj	-	—	—	—
-----------  T	I	—
-------—	—	T	1
Namesto črtic postavi črke: AA.AÀAACEEE
ohiijkkmnnnooopprrrt.
HUGO:
Ljubezen sen budi, slo po življenju, vero, razgreva z onim žarkom nam srce. ki ga ima od slave več za eno mero — a žarku sreča je ime.
Xf'UdsUd fnfrduisi i/ fiACg&V&teU
Narava ima svoje postave.
Narod brez narodnosti je telo brez kosti.
Ne bodi vsakega metla.
Ne boš ti meni na glavi orehov tolkel. Ne. bo zmeraj led, bo tudi med.
Ne daj volku koze pasti.
Ne. gredo jasli k volom, amoak voli k jaslim.
Ne hvali dneva pred večerom Ne kupuj maika v vreči.
jed*l pt,UVai v skledo’ iz katere si se na-Nt stori kruha moka, marveč roku.
Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorske^a dnevnika. Trsi
ponudila edinstvena prilika, katero je takoj izrabil. .Prostovoljno» se je javil v no vo organizirano fašistično vojsko v Italiji. Komaj je prišel čez mejo je Pri prvi priložnosti odvrgel razsebe osovraženo fašistiC no uniformo in dne 3. januarja 1944 leta odšel k partizanom, prvič v svojem življenju y svobodo.
Uspehi ■ v domovini
Takoj po osvoboditvi se je pričel vaditi in dosegel zmago za zmago. Naiprej v Trstu, potem v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, zo’ pet v Ljubljani itd. Na lahkoatletskih tekmah je vzbudil vso pozornost mladenič, visoke rasti. Vsakega je presenetila njegova tehnika v metanju diska. Z vsakim metrom je disk letel dalje, najprej čez 40 metrov, potem 42 in nato čez 45 metrov Tako daleč ni v Ljubljani diska še nihče vrgel.
Posebno velik uspeh pa je dosegel na tekmovanjih «Dneva brigade» v Ljubljani, ko je postavil nov jugoslovanski rekord z metom 47.36 metrov Svoj rezultat je še popravit na nekaj centimetrov manj kot 48 metrov. Nedvomno pa bo Danilo postavil se mnogo boljše rezultate in se bo uvrstil riied najboljše metalce diska na svetu.
Športne zanimivosti
Kolesarsko prvenstvo Julijske krajine za pokal Boris» Skrlavaja
V nede.jo dopoldne je bila na progi 70 km kolesarska dirka za pokal Borisa Skrlavaja. Sodelovali so vsi najboijgj kolesarji Trsta in Julijske krajine, start jc bil v Barkovljah, cilj na Opčinah, iz Barkovelj s» vozili proti Proseku, kjer je bil vmesni cilj, nato pa proti Sežani, kjer se je skupina štirih dirkačev odcepila od ostal ili In vozila proti cilju na Opčinah, v konCnem sprintu je zmagal Turilo, pred Svetino in Kuretom. Rezultati; 1. Torito Mihael, KD OpCina v 1.35 ure, srednja hitrost 39 km na uro, 2. Svetina Bruno, kd Sv. Ivan, za dolžino prednjega kolesa, 3. Kuret Karel, KD Sv. Ivan, 4. Makor Elzi, Gorica itd. Men moštvi pa je zmagal Sv. Ivan. Po dirki je zmago-v valeč Turi to položil venec cvetlic na grob padlega partizan» Borisa Skeriavaja.
Celje - Montebello (jj v oedetjo je v Celju gostovalo tržaško nogometno moštvo «Montetoallo». Igralo je pi o ti reprezentanci Celja in Trbovelj, ki je zaigrala ki ko kot že dolgo ne. Zmaga jo popolnoma zaslužena, vendar previsok» in hi bil lio i j ustrezajoč rezultat z razliko dveh golov. Urea pričetkom igre je tajnik mestnega odbora pozdravi! tržaške goste m poudaril slovensko italijansko bratstvo, v vod-idvo so prišli Tržačani v dò konca polčasa pa so nat» Celjani dosegli 4 gole v drugem delu p» ge dva.
Drobne zanimivosti
l'kn,u mea lokomotivo ix Za.jreba in Kvarnerom iz Keke za jugoslovansko nogometno prvenstvo, se je na Reki končala z zmago Lokomotive z rezultatom 5:0.
jelena ^obilica
(P. Bažov)
»Čuj, kako kriči Egonka — on si bo zapomnil in ti si boš tudi zapomnil! Si boš? Poglej me v oči!«
1*0 prestani kazni sem 5el na skedenj, (kjer sem imel svoje poletno ležišče.
Petka, s svojim starejšim bratom Grinšo, je ♦ udi spal poleti na seniku. Poslopja so se držala skupaj. Napravili smo si prehod in skozi odprtino smo se lahko selili iz enega senika ha drugega. Tokrat je prilezel Petka 'k meni 'n mi pošepnil:
»Grinša je tu. On spi. Govori potihoma, da he bo slišal. Kaj si rekel, da si bil na Voršinki?«
»Ne. In ti?«
»Tudi ne. S kom so te?«
»Z nekakim protoni. Pa ni nič bolelo. A tebe?«
»Z očetovim pasom. Širok je kot dlan, dola Veliko šuma, a na telesu se ne občuti. Poglej, kaj imam!« in Petka mi je pomolil nekaj tik Pod nos.
Po ostrem duhu sem takoj spoznal da im ržen kruh, vendar sem ga še otipal z’ rokam »Tega — večjega — mi je dala Afimša manjšega Tajutka. Ona spi skupaj z mamic Ko sem zatulil, se je prebudila, vstala s svojeg ležišča in mi dala tale košček kruha: »Ni vzemi, Petenjka!« takoj nato se je zleknila i' zopet zaspala. Mamica se je zasmejala- »Ah potuha!« Jaz pa sem se drl še naprej Pod Ion mi je še Afimša dala tale kos. Vidiš, — je dc jala — sedaj je stvar v redu! Lahko se naiei Pri nas še niso šli spat. Nisem nič jedel Ta jutkin kos bova sedaj lepo pojedla, a večjeg bova spravila. Dobro tako?«
Zavidal sem mu. Petka je res srečen! On im-i štiri sestre. Tajutka je najmanjša, pa je tudi preskrbela svoj košček. Meni pa niso niti jesti dali!
Tedaj so se tudi pri nas na dvorišču zaslišali drsajoči koraki. Petka me je dregnil v bok-»Tvoja babica je šla ven!«
Kako je smešen Petka. Kakor da sam tega ne bi vedel. Drsanje korakov ie prenehalo uri vratih v lopo. Vrata so zaškripala. Minuto ali dve jo bilo vse tihoj nato se je začul glas:
'-«res, aonro je,
Petka mi je pošepnil:
uims Danico!
-—	unsepnu:
snp'TSarm/hlastai’ S»Glcj
lo?o BaS ezal * rnika •« » *Ke“
vo 7 drne- J Z •e,)° 10kn pobožala mojo g ’ d,Ug° *,a mi J« dala velik kos kruha
rodno J!J’ detc moje! Postal « lačen, jeli? > da‘ti krnham° 8	kruha ves dan. Gl
1 11 x No- kar jej!« dezno mS Ct,ko'em hRsvetu in začel na'
«afel ^.atvaii!4 '' ^ ^ ,n oben™ «
»vi!Libabica’ a,i si videla mojo ribo?« »Videla sem jo. videla.. Velika e Ti *, • Jo bomo pripravili.«	a Je‘ Jutl1
^gotovo*im
ribolovm« ^	pri dobre,
»Kuki)'vdt u^? hibo.... Ali si videla?«
.1 ne bi videla? ...Vse sem si ogledal
(Nadaljevanje sleč
•rigu. :