109                                       !
Sanje malega Mirčka
ill!itam'ca' ¦'az sem ze^° zasPan' a'i smem iti spat?" "^gp rekel je nekoč mali Mirček svoji materi. Mati mu je to rada dovolila in mu rekla: ,,Le idi spat, dete, toda moliti moraš še poprej in Jezusčka poljubiti ter se priporociti angelu varuhu, da te bode po noči va-roval vsega hudega na duši in na telesu." Mirček je storil, kar mu je mati velela, namreč pokleknil je in začel moliti lepo molitvico, katera se tako-le glasi:
^Ljubi angel varuh moj, Varuj zvesto me nocoj, Pred vsem hudim me obvari, Celo noč pri meni ostani!"
Nato je šel spat ter je sladko zaspal. Po noči se mu je pa sanjalo: da se je igral na zeleni trati, trgal rožice in lovil metuljčke. Naenkrat pa je prišel k njemu krilat angelček, ki mu je rekel: BDragi Mirček, pojdi z mano k ljubemu Bogu, da boš videl, kakšno veselje te čaka po smrti, ako boš priden." Mirček je šel z angelom po lepi, s cvetlicami posuti poti v nebesa. Ko pa prideta pred nebeška vrata, potrka angel na nje in sv. Peter jima jih odpre. Kako se je začudil Mirček lepoti, katero je zagledal, ko je prestopil nebeški prag. Tu je videl razne lepe vrtiče, tam zopet lep travnik in lepo jezerce, ob katerem so se igrali angeli.
Med tem, ko je to opazoval z velikim začudenjem. sta prišla z angelom do božjega prestola. Tu je videl Mirček največjo krasoto, kakoršne še ni videlo člo-veško oko.
Bog mu reče: ,Dragi Mirček, ker si bil vedno priden in si rad molil, dano ti je bilo, da si smeš za nekaj časa ogledovati nebeško kraljestvo, kamor bodeš po smrti prišel, če bodeš vedno priden in rad molil. Zatorej bodi priden, ter rad moli!"
Ko se je Mirček v tem prebudil, se je ves rado-veden oziral okoli sebe, toda ni videl nič več one ne-beške krasote.
110
Ostal je pa priden in je rad molil, zato ga je pa Bog rad imel že v življenju, po smrti ga je pa vzel k sebi v nebesa.
Zatorej tudi vi, dragi otročiči, radi molite, da bo-dete prišli, kakor Mirček, v nebesa, kjer bodete videli Mirčka in se ž njim veselili pri Bogu.             Leopold