Celje, 8. decembra 1961 Leto XI. štev. 46 CENA IZVODU ao DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEI.OVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LETNA KONFRENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA CEUSKI OKRAJ V DUHU NOVE USTAVE: Občani naj odločajo o vsem v torek, kmalu po deveti uri, se je v veliki dvorani Na- rodnega doma začela redna konferenca Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za celjski okraj. Razen 342 delegatov je predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Lubej v uvodnem govoru pozdravil še podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška, predsednico Glav- nega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, predsednika Okrajneja odbora SZDL Novo mesto Viktorja Zupančiča, predsednika Okrajnega odbora SZDL Maribor Zvonka Cajn- ka, zastopnika Okrajnega odbora SZDL iz Krapine ter pod- predsednika Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov tov. Stancerja. Po sprejemu poslovnika konference in izvolitvi njenih organov, je o delu in zlasti še nalogah organizacij Sociali- stične zveze pri nadaljnjem utrjevanju komunalnega sistema govoril predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Lu- bej: Pri tem se je zavzemal za pre- mišljeno politiko razvoja zaosta- lih področij, kjer naj bi v prvi vrsti razvili sodobno kmetijsko proizvodnjo. Stališča, ki zagovar- jajo razvoj industrijskih podjetij v teh predelih, so manj sprejem- ljiva, saj s seboj prinašajo celo vrsto drugih bremen za družbo, zlasti pa ogromne komunalne zahteve. Precejšen del svojega poročila je tov. Lubej posvetil kmetij- stvu, ki bo na omenjenih področ- jih tudi vnaprej ena od poglavit- nih skrbi SZDL. Resno se bo tre- ba zavzeti za rešitev dolgoročnih programov razvoja kmetijstva na ravni, ki bo dokončno odpra- vila tudi vzroke za ugotavljanje nesorazmerja v gospodarski raz- vitosti. Močno se bodo morale organi- zacije SZDL vključiti v boj za dosledno izpolnitev tistih skup- nih investicij, ki jih je treba iz- vršiti v okviru skupnosti komun. V poročilu je predsednik Lu- bej obširno obravnava! še števil- ne druge naloge organizacij So- cialistične zveze delovnega ljud- stva, kar je med delegati vzbudi- lo močno zanimanje. IZ GOVORA TOVARIŠA LUBEJA Na temelju bogatih izkušenj k no\Mm nalogam v uvodu je predsednik Lubej dejal, da so organizacije SZDL od V. kongresa tudi v celjskem okraju pridobile ogromno izku- šenj pri poglobljenem delu, ki ga določa nov statut Socialistične zveze. Socialistična zveza je opravila veliko delo pri utrjeva- nju našega sistema neposredne demokracije, katere težišče je bilo preneseno na komune kot osnovne družbeno-ekonomske celice, kjer se vsklajujejo in za- dovoljujejo številne težnje obča- nov v naj različnejših samouprav- nih organih. J'rcdsednikovo poročilo je v nadaljevanju vsebovalo napotke za nadaljuje delo Socialistične zveze. Ko je govoril o uveljavljanju novega gospodarskega sistema in s tem v zvezi o novih proizvod- nih odnosih ter delitvi dohodka po vlo/cncm delu, je dejal, da so gospodarske organizacije že premagale začetne ležove in da so lelos le naloge dosegle širino. Pri Icm je opozoril, da pravilni- ki o delitvi dohodka ne smejo l)iti logi. da jih je treba prila- gajali izkušnjam v vsakdanji prnksi. Na Icm področju, po besedah predsednika Lubeja, čakajo or- ganizacije SZDL naslednje na- loge: 9 Skrb, da se v organih sa- moupravljanja poleg principov gospodaronja razvije tndi raz- pravljanje o merilih nagrajeva- nja. Pri Icm je treba vedno in povsoti vključevati ves kolektiv, ne samo izvoljeni samoupravni organi. 0 Od razlaganja in pojasnje- vanja novega sistema je treba preiti h konkretizaciji nalog, ki naj temeljijo na izkušnjah in konkroti nadaljnjega razvoja socia- ističnih odnosov. Velik pomen tretjega plenuma CK ZKJ ni v tem, ker je dal smernice in pravila za delo ko- munistov. To ne bi niti ustrezalo ■jegovi vlogi. Plenum je dal v resnici analizo stanja in pK)javov V Zvezi komunistov glede na da-^ 'aašnje pogoje; nadalje je odgo-i Toril na mnoga vprašanja, ki jih-; je postavilo življenje; dal pa je, tudi predloge in mišljenja, ki bo-| do postala kažipot za delo orga-' nizacij ZK in njenih članov I Na tretjem plenumu CK ZKJ I i"e najbolj prišla do izraza vloga; omunistov kot družbenih poli-; tičnih delavcev, ki naj s svojimi, mnenji in stališči ter s svojimi delom pomagajo pri uresničeva- nju politike socialističnega raz- voja. Vloga Zveze komunistov se v sedanjih pogojih družbenega razvoja, v pogojih samoupravlja- nja, nove delitve dohodka in •svobajanja človekovega dela ne zmanjšuje, temveč prav nasprot- no — raste. Prišli smo v novo fazo razvoja, v kateri so nastali mnogi novi objektivni pogoji, ki vodijo k socializmu. Toda, prišli smo tudi v fazo, ko novi procesi porajajo tudi mnoga nasprotja, icžave in podobno. Zato je prav, Če v tem času pride še bolj do izraza zavestna socialistična ak- cija, ki ima svojo glavno silo r Zvezi komunistov. Razumljivo je, da plenum nI odredil neke nove vloge Zveze komunistov v naši družbi, ker je hya ta vloga nakazana že na še- slcm in sedmem kongresu ZKJ. J lenuni je samo bolj konkretno olnielal smernice in metode dela organizacij Zveze komunistov ia njenih članov v današnjih pogo- jih. Te smernice se kažejo v idej- no političnem vplivu na družbe- ni razvoj, v proučevanju tega razvoja, v usmerjevanju vseh naprednih sil in v borbi proti vsemu, kar je nesocialistično in kar zavira nadaljnji razvoj. za čas od 8. do 19. decembra Vseskozi zelo nestalno vreme • postopnimi deloma močnimi padavinami. Sprva mrzlo, kasne- je otoplitev, a v drugi polovici decemlara zopet ohladitev. Dr. V. M. ORGAlillZACIJE ZB pred občnimi zbori Pred dnevi se je sestal plenum Okrajnega odbora Zveze borcev , v Celju, na katerem so predvsem obravnavali delo organizacij ZB v pripravah na občne zbore. Kra- jevne organizacije bodo imele občne zbore že v decembru, v januarju bodo občinske konfe- rence, v začetku marca pa pred- videvajo konferenco Okrajnega odbora Zveze borcev. Predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Ivan Kovačič- Efenka je uvodoma pojasnil po- men združenja vseh borbenih organizacij — organizacije Zveze borcev, organizacije vojaških vojnih invalidov in rezervnih oficirjev in podoficirjev — v enotno organizacijo. Te organiza- cije se bodo združile v okrajnem merilu, medtem ko bodo v občini in na terenu še naprej delovale vsaka zase kot doslej. Nato je obširno govoril o na- logah organizacij Zveze borcev v skrbi za borce in pri izpolnje- vanju vsakodnevnih nalog, ki jih terja naš družbeni razvoj. V tem >ogledu so letos organizacije ZB, djub nekaterim pomanjkljivo- stim, veliko napravile. Zlasti so vidni uspehi na področju prido- bivanja kvalifikacij bivših bor- cev. V celjskem okraju je bilo v začetku leta še vedno 1.579 borcev nekvalificiranih in pol- kvalificiranih. Za pridobitev kva- lifikacije se je prijavilo 942 bor- cev, od teh pa je doslej uspešno opravilo izpite za kvalifikacijo 550 borcev. V podjetjih, kjer so k temu vprašanju pravočasno in resno pristopili, so tudi rezultati več kot zadovoljivi. V nekaterih podjetjih pa so to vprašanje za- nemarili in ga začeli reševati še- le v zadnjem času. V Železarni Store so temu vpra- šanju posvetili vso pozornost in je doslej 81 borcev opravilo izi» 5ite za kvalifikacijo, v Cinkarni, -.IP >Savinja«, Žični, tovarni Aero, Toper in v nekaterih manjših podjetjih pa bodo mora- li pohiteti in nadoknaditi zamu- jeno. Veliko skrb temu vpraša- nju sta posvetili Okrajna trgo- vinska in obrtna zbornica, ki sta organizirali posebne tečaje za pridobivanje kvalifikacij borcev. IZ RAZPRAVE TOV. VIDE TOMŠIČEVE SZDL INSTRUMENT ZA AFIRMACIJO SOCIALISTIČNIH TEŽENJ OBČANOV Današnja konferenca, zlasti pa razprava, je na začetku dejala tov. Tomšičeva, sta pokazali, da je Socialistična zveza v vašem okraju že postala tribuna za ob- ravnavanje vseh problemov. S tem ste tudi dokazali, da stopa SZDL celjskega okraja priprav- ljena v razpravo o smernicah in vsebini nove ustave. To bo usta- va, ki bo nadaljevala napore v poglabljanju samoupravljanja državljanov. To ne bo ustava dr- žave, ampak ustava človeka, ob- čine in samoupravljanja. Bistvo samouprave pa se kaže v dveh značilnih točkah: v krepitvi ma- terialne osnove ter v odločanju človeka, kako in zakaj bo po- trošil ustvarjena sredstva. Nalo- ga Socialistične zveze pa je v tem, da pomaga človeku pri od- ločitvi o delitvi in združevanju sredstev. Ko pa je govorila o decentrali- zaciji ustvarjenih sredstev, je rekla, da gre ta proces sicer po- časi naprej. Ne glede na to pa se moramo zavedati, da morata tudi republika in federacija ime- ti določena sredstva za reševa- nje največjih nalog in načrtov. Mi se moramo strinjati, je na- daljevala, da bomo sredstva za razširjeno reprodukcijo čim bolj približali proizvajalcu. V nekaj etih bomo povečali udeležbo ko- mune in proizvajalca pri skup- nem dohodku. To pa hkrati po- meni, da se bodo morali proiz- vajalci tudi dobro odločiti, kam bodo vložili sredstva, ki jih bodo ustvarili. Razumljivo ie. da se bodo morale zlasti politične or- ganizacije zavzeti za to. da bomo s temi sredstvi krepili materialno bazo za povečanje produktivnosti dela. Socialistična zveza se mora pri- praviti na izpopolnjeni sistem sa- moupravljanja, ki bo dal več sredstev komuni; pripraviti se mora v tem smislu, da bo prav Socialistična zveza tista, ki bo odpirala občanom vpogled v vsa dogajanja znotraj komune in ta- ko vzbujala in krepila občutek, da so del celotnegktivov, ki vključujejo 1.634 mladih ljudi. Samo letos so ustanovili 7 novih aktivov. Podeželskih je 20 akti- vov, kjer so za delo svojstveni pogoji: materialno so šibki, po- l^g tega pa je tam še vrsta,pred- sodkov, tako da je potrebno pre- mišljeno iskati tiste oblike dela, ki so najprimernejše. ' j V preteklem letu se je pratr uspešno uveljavila oblika mla- dinskih delovnih akcij, v katerih je sodelovalo 667 šmarskih mla- dincev. Skupno so opravili 41.942 delovnih ur. Mladinska konferenca šmarske mladine je bila odločen obračun uspehov in tudi slabosti. Uspe- hov in napak, obojega je precej: to pa je samo dokaz, da niso dre- mali, temveč delajo sproščeno samoiniciativno, ob tem pa, se- veda, trčijo tudi ob nepredvidene ovire. Nov delovni program, ki so si ga zastavili, zajema široko fronto. Predvsem je potrebno razvijati klubsko življenje, ki ob podpori organizacij SZDL dobiva ugodnejše pogoje za razvoj. Ne gre pa samo za nove in pestrejše oblike, poskrbeti bodo morali tu- di za poglobljeno vsebino dela. | Pri vsem je potreben jasen cilj:^ mlad človek naj se razvija t olikanega, dobro vzgojenega in izobraženega socialističnega državljana — proizvajalca in upravljavca obenem. s j Petek, 1. decembJ-a V PLEVLJAH je b^la osrednja repub- liška proslava 20-lelnice revolucije iii znane plevaljske bitke. Na glavni črno- gorski proslavi se je zbralo nad 25.000 ljudi, govoril pa je predsednik ljudske skupščine LR Črne gore Blažo Jovanovič. Sobota. 2. decembra CliNTRALNI SVET Zveze sindikatov Jugovslavije je izdal teze o pogojih za organiz'ranje mednarodne konference sindikatov. Nedelja, 5. decembra V LJUBLJANI so ustanovili republi- ško Zvezo hortikulturnih društev Slove- nije. Za prvo predsednico upravnega od- bora so izvolili inž. Jelko Kraigher. Ponedeliek. 4. decembra V«0 '^T OVENnO io zajelo toplo" vre- me. V Celju in Mariboru je živo srebro DOskoČilo celo na 14 stoDinj nad ničlo. Trrek. 5. decembra DOBITNIK letošnje Nobelove nagrade za kriiii-pvnost Ivo Andrif je v sprem- stvu soproge in sekretarja Zveze knji- ževn>kov Jugos'.iviie cdpotoval v Stock- holm. kjer mu bodo 10. t. m. slovesu* podelili visoko priznanje. Sreda. 6. decembra NA GR\DB1SCU velikega beo^rai^kc- ga letališča zakl.iiiču jejo zadr>>a dela. Novo lo*a'''?'> v Siirčinii ho ,!,7'-ofr-Tin na- mnnu snnniladi nr^hof^nteij!) lota: oniopo- čalo na bo vzlet in pristanek najvrčjim letalom. FRANC LUBEJ PCNOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA, BOŽOLUKMAN SEKRETAR Na predlog kandidacijske komisije so delegati v celoti potrdili ne samo kandidatno listo, temveč so bili z javnim glasovanjem izvoljeni v nov Okrajni odbor SZDL Celje vsi predlagani tovariši ozi- roma tovarišice: Helena Bo- rovšak, Slavica Bobnar, Francka Bogataj, Rudi Baje, Damijan Bervar, Miran Cvenic, Lojze Cukala, Milan Crepinšek, Anica Čoh, Zvo- ne Dragan, Jožica Dimec, Tone Gregorič, Zdenka Go- ric, Peter Hlastec, Jože Jošt, Marija Jelen, Ivan Kovačič- Efenka, Jurček Krašovec, dr. Anton Kovač, Boris Kmet, inž. Branko Korber, Hermi- na Klačnik, Ivan Kovač, Ro- zalija Kobale, Zmago Likar, Milan Loštrk, Franjo Lubej, Božo Lukman, Joško Lojen, Jože Mrevlje, Gojmir Melik, Jože Marolt, Gvido Mraz, dr. Ivan Moser, dr. Joško Maj- hen, Franc Mrvar, Milica Osvaldič, Srečko Pratnemer, Miha Prosen, Franc Perše, Matevž Požarnik, Jože Pe- čenko, inž. Zvone Pelikan, Franc Rojšek. Marijana Ra- kun, Joško Rozman, Stane Selšek. Franc Svetina, Mi'a Stamejčič, Vojko Simončič, Franc Simonič, Vinka Simo- nič, Stane Sotlar, inž. Rudi Stromaier, Jože Šket, Marta Šlibar, Drago Špendl, Stane Tratnik, Slavko Verdel, Jo- že Volk, Aleksander Videč- nik, Vlado Plaskan in Štefka Zakrajšek. Takoj po konferenci so se k prvi seji sestali člani no- voizvoljenega Okrajnega odbora SZDL, ki so izvolili petnajst članov v izvršni odbor. Za predsednika so vnovič izvolili tov. Franca Lubeja. Medtem, ko so za podpredsednika izbrali Sta- neta Sotlarja, so za novega sekretarja izvolili Boža Luk- mana, za blagajnika pa Slav- ka Verdela. Za člane izvrš- nega odbora Okrajnega od- bora SZDL pa so izvolili: Zvoneta Dragana, Gojmira Melika, Srečka Pratnemerja, Jožeta Mrevljeta, Milo Sta- mejčič, Milana Loštrka, Iva- na Kovača. Voil^a Simonč'ča, Jožeta Jošta. Mirana Cvenka ter Jožeta Marolta. Za predsednika nadzorne- ga odbora so izbrali Staneta Škrlja, za člane pa: Cveta Pelka, Leva Tičarja, Toneta Masla ter Bosiljko Križnik. Božo Lukman Pogled po svetu Do pogajanj ho menda res pri- šlo. Na Zahodu so se zdaj neka- ko zedinili za to, da brez poga- janj o Berlinu ne more več iti. Ameriški zunanji minister je de- jal, da so šanse za koristne raz- govore zrele. ZDA se lahko pogo- varjajo s SZ o kontroli oborože- vanja, o raznih občasnih krizah in kako bi se teh izognili, sode- lovanje pa bi bilo možno tudi v znanosti in kulturi, posebno pa v astronavtiki in atomiki. Pravzaprav je do nekih poga- janj že prišlo in to konec novem- bra v Ženevi o prepovedi atom- skih poskusov. SZ je na zahodno iniciativo pristala, nastopil je od- dih, atomska mora je za hip po- pustila. SZ predlaga popolno ra- zorožitev. Zahod zanima pred- vsem nadzorstvo nad oborožitvi- jo. Nezaupanje med obema part- nerjema je popolno, drug druge- mu očitata take stvari, da nobe- den ne misli zares. Vendar, kljub nezaupanju stvarno stanje zahte- va razgovore. Grožnja z atom- sko vojno vznemirja svet, nobe- den ne kani tvegati napad. Cemu torej gledati brez besed drug mi- mo drugega? Ali ni bolje sesti za mizo in poskusiti spregovoriti be- sedo o miru in znosnem sožitju? Za razgovore govori tudi splošno razpoloženje v svetu, ki ga gra- de neblokovske države. Celo Ka- nada in Japonska sta v OZN gla- sovali za resolucijo o prostovolj- nem atomskem moratoriju. Toda mnogo je stvari, ki nam kale veselje nad tem, da bo do pogajanj vendarle prišlo;. Nem- ško stališče je ponovno opozorilo svet na nevarno rast nemške po- litične in vojaške moči. Adenauer je od Kennedyja ponovno zahte- val popolno atomsko oborožitev Bundeswehra, njegov minister Strauss pa je na ameriških uni- verzMh utemeljeval to zahtevo, češ, atomska oborožitev je danes kriterij suverenosti nekega naro- da. Ce že Nemčija ne dobi pravi- ce do tega orožja, potem naj ZDA privolijo vsaj v atomsko samo- stojnost NATO pakta. Ta Straus- sov predlog je samo na videz kom- promisen, saj je danes vsem ja- sno, da se nobena nacionalna voj- ska ne bi mogla braniti sama pred atomskim napadalcem. Zato je Strauss v isti sapi terjal večjo integracijo atlantskega tabora, češ ustanovi naj se Atlantska u- nija, ki bi bila trdneje povezana. Vsi pa vemo, kdo je v atlant- skem taboru vojaško najmočnej- ši. Kako pa je z nemškim revan- iz incidentov proti naši državi, šizmom, je svet izvedel ponovno Nanj je pokazal tudi S Z s priti- skom na evropskem severu. Hruščev je poklical v Novosi- birsk finskega predsednika Kek- konena. Vsa zahodna protikomu- nistična histerija je zagnala krik in vik, da gre za novo, nekrvavo Budimpešto, vendar se nič ni zgo- dilo, le Kekkonenu se je položaj utrdil, vojaške konzultacije med Finsko in SZ pa so izostale. V Moskvo je prišel tudi Norvežan Lange. Moskvi ne more biti vse- eno, če nemška integracija v svo- je vojaške načrte vključuje Dan- sko in Norveško, posebno če isto- časno Adenauer v deklaraciji če- trte svoje vlade ne pristane na nobeno razorožitev Bundeswehra, ampak proglaša njega k''epitev za prvo nalogo nove vlade. Nič prida ni položaj v Alžiru. Ravnotežje v svetu bi se močno premaknilo, če bi se uresničili ci- lji generala Salana, ki pred reak- cionarnim Zahodom opravičuje svojo subverzivno dejavnost zo- per de Gaulla in francosko repub- liko z bojem zoper komunistična državo, ki jo kani vzpostaviti Ben heda. Nahujskal je Evropce v Alžiru zoper Francijo in po vseh svojih metodah in nazorih spd- minja na fašizem. To ni dobro za Zahod, ni dobro za Francijo. To- da general Salan ima, vse kaže, močne zaščitnike, sicer ne bi mo- gel dajati izjave v vodilnih ame- riških časopisih. De Gaulle in nje- gov minister Debre bosta morala napeti vse sile, da se iz Alžira ne uvozi državljanska vojska v Fran- cijo, saj bi ta utegnila pomeniti tudi atomsko vojno za ves svet. Ce je Debre ob otvoritvi Riche- lieujevega muzeja slavil tega po- tentata Ludvika XIII., je to storil najbrž zato, da bi pokazal, kjie so poglavitni sovražniki Francije in demokracije. Po vranici sociali- stični leader Guy Mollet Salana in njegovo^.OAS imenuje družbo kri- minalcev. T. O. CELJSKI TEDNIK STEV. 46 — 8. decembra 1961 PO PRAZNIKU V niz prireditev in proslav, ki smo jih namenili počastitvi dvaj- setletnice ljudske vstaje, smo te dni zapisali še en praznik — 29. november, dan republike. Znova so se vrstile proslave in prireditve, svečanosti ob odpira- nju novih tovarniških prostorov, novih objektov, šol in podobno. To so bile zunanje manifestacije dela in splošnih prizadevanj za napredek. Toda, zdaj ni šlo samo za tovarniške hale, za nove stro- je in šole. Za temi novimi prido- bitvami so stali ljudje, tisti, ki so aktivno sodelovali pri postavljanju in gradnji novih objektov in oni, katerim so namenjeni. Nova pre- dilnica jute v Žalcu, nova elek- trična peč za žganje emajlirane posode v celjski Emajlirki, pa no- vi prostori Klime in nova šola v Libojah ... pomenijo napredek v proizvodnji, korak naprej v rasti šolstva. Vse to pa pomeni tudi po- večanje in zboljšanje proizvodnje, povečanje in zboljšanje družbene- ga standarda. Zato je tudi letoš- nje praznovanje dneva republike minilo v splošni skrbi za človeka, v težnji, da bi v novih delovnih prostorih in pri novih strojih pro- izvajal več in boljše in med dru- gim koristil tudi sebi. S tem je bil za ta praznik izpolnjen eden izmed glavnih smotrov ljudske re- volucije. Menda ni bilo večjega industrij- skega kraja, kaj šele šole, občin- skih središč in podobno, kjer ne bi pripravili proslave v počasti- tev dneva republike. Pri vseh se- dežih občin so bile osrednje pro- slave na predvečer velikega praz- nika.* Na njih so razan govorni- kov sodelovali še člani partizan- skih in prosvetnih društev. Na proslavi v Celju, ki sta jo pripra- vila odbor za proslavo 20-letnice vstaje ter Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov, je v prepolni veliki dvorani Narodne- ga doma govoril predsednik Ob- činskega odbora SZDL Drago Spendl. V drugem delu slovesno- sti pa so sodelovali člani skoraj vseh sekcij železničarskega pro- svetnega društva »France Preše- ren"^. Praznik republike so v sloves- nem razpoloženju pričakali tudi člani delovnega kolektiva šošta- njske termoeelektrarne. Na pro- slavi, ki se je je med drujim ude- ležil tudi tov. Franc Simonič, jim je član republiškega Izvršnega sveta tov. Tone Bole izročil viso- ko odlikovanje — Red dela rdeče zastave, s katerim jih je odliko- Broz Tito za izredne zasluge pri predčasni dograditvi novega ob- jekta termoelektrarne. Tik pred praznikom pa so sla- vili tudi v žalskem Juteksu, saj so ob navzočnosti člana Izvršne- ga sveta LRS Rika Jermana ter inž. Viktorja Kotnika, in pod- predsednika OLO Celje Cveta Pelka izročili namenu novo pre- dilnico jute, edini tovrstni objekt v Sloveniji. V njej bodo proiz- vedli okoli 1400 ton jute; dohodek podjetja pa se bo na račun nove- ga obrata povečal za sto odstot- kov. Rojstni dan nove države je le- po počastil tudi kolektiv celjske ga kovinskega podjetja Klima, ki je izročil namenu nove prostore v Gaberju. Pomembna je bila tudi sveča- nost v okviru kolektiva celjske relejne radijske postaje, ki je v dnevih pred prazniki izročil v ob- ratovanje nov, 55 metrov visok antenski stolp na Golovcu. Hkrati pa so odprli nove prostore na Go- lovcu, kamor so namestili pred letom dni nabavljeni dva kilovat- ni oddajnik. Po zaslugi novega antenskega stolpa se je ne samo zboljšal sprejem radijskih oddaj, temveč tudi povečala slišnost celjske potaje. Praznik republike pa je bil tu- di praznik najmlajših. Tako so skoraj na vseh šolah pripravili slavnostne sprejeme cicibanov v pionirsko organizacijo, drugod pa tudi sprejeme starejših pionirjev v organizacijo Ljudske mladine. M. B. Drušfvo gradbenih delovcdij v Cei[u Društvo pr?>dbeii'h iiiženiripv in lehiii- k()\ okraia Celie ie v letošnipm mese- cu tehnike vključilo v svoj delovni pro- gram tudi ustanovitev Društva gradbe- nih delovodij. Zamisel, vključiti gradbene delovodje iz vseh okrain^h prndbeiiih nrd-etij v stanovsko organizacijo, so le-ti zelo top- lo pozdravili. Ves povojni čas je nam- reč bila na tem poprišču očita vrzel, ki so jo močno občufli ne samo delovodje sami, temveč tudi vsa naša gradbena podjetja. To prav gotovo dokazujejo že osnovne naloge, zajete v društvenem' pravilniku, ki ga je soglasno sprejelo na ustanovnem občnem zboru dne 19. no- vembra preko 30 delovcdij ~ delegatov iz vseh večjih gradbenih podjetij v p- kraju. Te naloge so predvsem naslednje: — čimprej vključiti v društvo vse gradbene delovodje v okraju; — dvigati strokovno raven članov z or- ganizacijo raznih posvetovanj; — pomacati svojim članom pri nadalj- njem šolanju; — tesneje sodelovati z vodstvi gradbe- nih podjetij pri reševanju vsestranske problematike; — doseči status gradbenih delovodij. Novo društvo si je prav tako zadalo kot eno novih nalog, da bo poslalo pozir svo.vm stanovskim tovarišem v vseh o- stallh krai'h naše republike, nai tudi ti ustanovijo svoja okrajna društva. V pnveziinosti takih okrajnih društ"v bi bil' uspehi prav eotovo mnogo večji. Delegati so ob koncu ustanovnega zbo- ra izvolili 7- članski upravni odbor s predsednikom tov. klenovškom. ^ Ing. B. B. Nova šola za praznik republike Lepšega praznovanja dneva re- publike, kot so ga Libojčani ime- li letos, si sploh niso mogli za- misliti. Ni naključje, da se jim je prav ob letošnjem prazniku republike izpolnila več kot osem- desetletna želja — dogradili in izročili so namenu novo osnovno šolo. Morda bi otvoritev nove šole ne bila toliko značilna, če ne bi prav ta gradnja združila vse pre- bivalce Liboj. V Libojah so v le- tih, odkar se je pojavila upravi- čena zahteva po gradnji nove šole, imeH nešteto gradbenih od- borov, slišali so veliko obljub, pa tudi zavoljo načrtov so potrošili že nekaj sredstev. Vendar je vse ostalo le pri besedah. Ko pa je leta 1958 stopil na čelo gradbene- ga odbora tovariš Ivan Cokl. je stvar stekla po pravih tirnicah. Za delo so zagrabili domačini, ra- zumevanje pa je pokazal tudi Občinski ljudski odbor v Žalcu, ki je samo doslej prispeval 55 milijonov dinarjev, medtem ko so domačini z lesom, prostovolj- nimi deli, prevozi in podobno prispevali blizu dva milijona di- narjev. Veliko zaslug, da jd gradnja nove šole vendarle doča- kala svoj zmagoviti konec, pa je imela tudi ravnateljica zavoda tov. Tončka Ostruhova, da ne omenjamo velikega razumevanja delovnih kolektivov. Pri otvoritvi šole se je zbralo več sto domačinov, pa tudi pre- cejšnje število zastopnikov jav- nega in političnega življenja žal- ske občine in celjskega okraja. Slavnost je začela tov. Ostruhova za tem pa je tov. Cokl orisal pri- zadevanja domačinov za gradnjo šole. ki so se je nazadnje razve- selili ne samo otroci, atnpak tudi njihovi starši in ostali. Končno je spregovoril še podpredsednik ljudskega odbora žalske občine tov. Vlado Plaskan, ki je med drugim odkril spominsko ploščo. Novo šolo so namreč imenovali po dveh bratih Hrvatinih, doma- činih, ki sta žrtvovala svoji živ- ljenji v borbi za svobodo. Tako so v Libojah prav z gradnjo te šole postavili lep spomenik ne samo bratoma Hrvatinoma, tem- več tudi vsem ostalim, ki so pad- li v ljudski revoluciji. Nova šola v Libojah. Zgoraj na lavi — predsednik gradbenega odbora Ivan Čoki, na desni,— ravnateljica šole Tončka Ostrur hova Pol milijarde v Etolu Na robu Celja v Ipavčevi ulici stoji majhno industrijsko podjet- je, »ETOL«. Marsikateri Celjan ga še danes ne pozna, kljub te- mu, da je to podjetje znano si- rom po Jugoslaviji, predvsem v živilski in kozmetični industriji. Podjetje izdeluje esence in arome ter barve za živilsko in parfem- ska olja za kozmetično industrijo. Leta 1945 so tu izdelovali le ne- kaj artiklov, letni promet pa je tedaj dosegel pet milijonov di- narjev. Vsako leto so širili asor- timent in tudi promet je nara- ščal. Že leta 1952 je promet do- segel višino devetdeset milijonov. Takrat se je podjetje tudi ponov- no osamosvojilo, ker je bilo dve leti združeno z »Aero« Celje. Uvedba delavskega samouprav- ljanja pa je pripeljalo podjetje k še hitrejšemu napredku. Sledile so dve adaptacije zgradbe, zgra- jeni so bili modemi laboratoriji, asortiment se je razširil na pre- ko tri sto artiklov. Močno se ic začela uveljavljata parfumerija, katero prej še niso izdelovali. Ko- lektiv se je povečal za nekaj de- setin novih parov pridnih rok. Produktivnost je hitro naraščala. Leta 1956 je kolektiv sklenil do- seči v letošnjem letu promet pol milijarde, kljub temu, da je ta- kratni promet znašal šele 184 mi- lijonov. Nenehne skrbi članov kolektiva po izboljšanju kvalitete so rodile uspeh. Domača podjetja so začela pridobivati zaupanje v izdelke te- ga podjetja in zapuščati inozem- ska podjetja. Le-ta so tudi uvi- .a, da jim je to podjetje najtrši oreh na jugoslovanskem trgu. Danes lahko trdimo, da vloženi napori niso bili zaman. 21. okto- bra je bila dosežena realizacija pol milijarde. Tega uspeha se ve- seli ves kolektiv. To je še ena vzpodbuda in hkrati zagotovilo, da stopa kolektiv po pravi poti, in sicer doseči milijardo prometa v letu 1965. Na skromni proslavi se je ko- lektiv spomnil z malim prizna- njem tudi najstarejših članov ko- lektiva. Priznanje sta prejela Kari Ločičnik za 36-letno in Mar- tin Zaveršek za 33 letno službo- vanje v podjetju. Njima gre tudi priznanje, da ob osvoboditvi »Etol ni prenehal obratovati, temveč se je razvil v podjetje, ki razpo- laga danes z dobrimi strokovnjaki in velikim asortimentom kako- vostnih izdelkov. H. V. i Vojašnica Jožeta Meniha-Rajka Odslej bo ta vojašnica no- sila ime narodnega heroja in padlega komisarja legendar- nega Pohorskega bataljona Jožeta Meniha-Rajka, je v sredo dopoldne, na sam pra- znik republike med drugim dejal major Franc Fajdiga, potem ko je na slovesnosti ob odkritju spominske plo- šče prebral odlok sekreta- riata za narodno obrambo o imenovanju gabrske vojaš- nice v Celju po junaku, ki je žrtvoval svoje mlado živ- ljenje Y borjji za svobodo., v, Četudi je dežeyalo, sg je na proslavi zbralo nad tisoč ljudi. Med njimi so bili tudi najvidnejši predsta'*n'iki jav- nega in političnegaTŽivljenja celjske občine in okraja ter starši padlega heroja. Po otvoritvenem govoru major- ja Fajdige, ki je proslavo začel v imenu komande celj- ske garnizije JLA, je o liku padlega heroja in komisarja Pohorskega bataljona govo- ril sekretar Občinskega ko- miteja Zveze komunistov v Celju tov. Tone Skok. Zatem je tovariš Skok odkril spo- minsko ploščo, na kateri so vklesane besede o imenova- nji!"'gabrske vojašnice po narodnem heroju Jožetu Menihu-Rajku. Lepo slovesnost §p izpo- polnili še godba «a':pih.alži ter ' tftešahi pet^ski zbor že- lezniČarskega prosvetnega društva »France Prešeren« in mladi recitatorji. . mb IfDva posnetka s slavnosti ob ime novanju f^abrske vojašnice JLA v Celju v vojašnico Jožeta Meniha-Rajka. Na levi — sekretar Občinskega komiteja ZK Tone Skok, na desni — major Franc Fajdiga. Zraven njega komandant celjske garnizije, polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek Vsa pozornost borcem V zadnjem obdobju so na po- budo in s pomočjo Okrajnega od- bora Zveze borcev v vseh obči- nah začeli intenzivno in priza- devno reševati probleme izobra- ževanja borcev. Tako so vse ob- čine ob sodelovanju Delavskih univerz in vseh treh zbornic pri- redile več tečajev, ki bodo omo- gočili bivšim borcem in žtrvam fašizma, da lažje opravijo izpite za pridobitev višje ali visoke kva- lifikacije. Doslej so na tem področju dela imeli največ uspeha v mozirski in konjiški občini. Kaže pa, da tudi druge občine ne bodo hotele ob- viseti na repu lestvice pri priza- devanju za to široko akcijo. Podobno je tudi večina kolekti- vov gospodarskih organizacij skupaj z aktivi Zveze borcev v gospodarskih organizacijah ukre- nila vse potrebno, da bodo bivši borci in žrtve fašizma lahko o- pravili izpit za ustrezno kvalifi- kacijo. Sodijo, da bo to sicer res za- htevno delo končano do konca leta. In sicer toliko bolj, ker le- tos slavimo dvajseto obletnico re- volucije. Grajevredni pa so primeri, kjer se za to pobudo niso zmenili ah pa, da je niso vzeli dovolj resno. Ne zaradi pogorišča, v Savinjski dolini je bilo že dalj časa ču- titi pomanjkanje ustreznih in primernih skladišč za hmelj, ki je glavna panoga kmetijske dejavnosti v tej dolini. (Na sliki gradbi- šče novesa skladišča za hmeU v 2alcu.) ^ Še O reorganizaciji trgovin v zadnjem času je med kolek- tivi trgovskih podjetij v Celju precej razprave o reorganizaciji trgovin. Ponekod so se te razpra- ve o reorganizaciji zreduci- rale tudi na neumestne predloge in variante, ki ustvarjajo zmedo med člani kolektivov in zmanj- šujejo pravi pomen in namen re- organizacije trgovin. Za kaj pravzaprav gre? Reorganizacija trgbvin ima svoj smoter predvsem v združe- vanju in formiranju večjih go- spodarskih organizacij zaradi Uveljavljanja vseh prednosti, ki jih nudi taka organizacija na se- danji stopnji razvoja gospodar- stva. Zahteva je: večja koncen- tracija trgovske mreže; zato v njej ni več mesta razdrobljeni in slabo organizirani trgovini. Taka trgovina ne more razvijati potrebnih služb, kot so: pravna, kadrovska, kontrolna, boljša ko- mercialna in finančna služba in podobno. Znatne prednosti obsto- jajo tudi v združevanju skladov obratnih sredstev, možnosti več- jih nabav neposredno v industri- ji, predvsem pa uvajanje v pro- dajo v celoti prej embaliranega blaga. Vsako združevanje mora biti ekonomsko utemeljeno, brez formalizma in subjektivnih inte- resov. Po zadnjih razpravah na Trgo- vinski zbornici in sve+u za bla- govni promet pri Občinskem ljudskem odboru Celje, so bile predlagane kolektivom trgovskih podjetij naslednje variante: V živilski stroki trgovine naj bi obstajali dve gospodarski or- ganizaciji: prva bi nastala z združitvijo trgovine Center in delom trgovin RIO. V tem obsegu so zagotovljeni tndi »vsi poslovni prostori in skladišča, s predvi- denim prometom okoli 800 mili- jonov letno. To omogoča podjet- ju prehod na organizirano služ- bo, lastno embalažo in podobno. Drugo trgovsko podjetje naj bi nastalo s priključitvijo ostale maloprodajne mreže živilske stroke v samostojno ekonomsko enoto pri trg. podjetju ->Merx«. Tudi tu so dani vsi objektivni pogoji kot: skladišča, prevozni park, embalirnica, upravni pro- stori in kader za potrebe malo- prodajne trgovske mreže. Tako organizirana trgovina z živili zagotavlja vse normalne pogoje poslovanja, potrošniku in skupnosti pa ustrezno konkuren- co in težnjo po hitrejšem razvoju in modernizaciji. Tako bo mogo- če že v najkrajšem času v ce- loti preiti na prodajo samo em- baliranega blaga in temu primer- no prilagoditi tudi organizacijo in tehniko trgovanja. V trgovini z industrijskim bla- gom je pomemben predvsem predlog za združitev trgovskega podjetja Zelezninar s trgovskim podjetjem Elektromercator, za- radi nekaterih skupnih interesov, predvsem pa možnosti ustanav- ljanja specializiranih prodajaln izven Celja. Združitev Ljudskega magazina je predvidena s trgov- skim podjetjem Tkanina-galan- terija. kar bo v kratkem omogo- čilo razširiti in modernizirati ve- Ifeblagovhico tudi v prostore Tka4 nine-galanterije. S tem bo dobilo Celje moderno trgovsko hi^o, sposobno za 2.5 do 5 milijarde letnega prometa. S podjetjem Tkanina-galanterija naj bi se združilo tudi trgovsko podjetje »Usnje«, ki zaradi vse manjšega prometa z usnjem že preusmerja svoTo dejavnost na galanterijo, pohištveno blago ter na plastične mase. Tako bi bili podani pogoji za specializacijo tudi teh proda- jaln. Drugo trgovsko podjetje za tekstilno blago naj bi se formi- ralo z združitviio trgovskega podjetja Volna, Manufaktura in Vesna. S tem je zagotovljena ustrezna konkurenca tudi v tej branži in tako ne more priti do monopola, ki bi bil sicer močan, če bi se vse trgovine priklju- čile le enemu podietju. Pred dnevi so bili predstavniki maloprodajne organizacije tek-, stilne industrije za Slovenijo r Celju, ki se zanimajo za gradnjo tekstilne veleblagovnice — mo- dne hiše. Na ta način lahko pri- čakujemo, da se bo tudi trgo- vina z industrijskim blagom v Celju v kratkem času močno raz- vila. Kolektivi trgovskih podjetij sedaj resno razpravliajo o pred- loženih variantah in bodo verjet* no razprave končane v tem me- secu, kar bi omogočilo organizi- ranje predvidenih podjetij že s i. januarjem 1962. IZ NAŠIK KRAJEV NOVA PEKARNA V ŽALCU Tovariš urednik! Potrošniki žalske občine že dve leti upravičeno vprašujejo, kdaj bodo uredili preskrbo s kruhom in kaj je z obljubljeno novo pe- karno. Preskrba še vedno ni ure- jena, zato ta problem povzroča upravičeno negodovanje potroš- nikov na raznih sestankih in zbo- rih volivcev. Kruha pogosto zmanjka, posebno ob sobotah. Zelo neredna je tudi dostava kruha v kraje, ki jih oskrbuje žalska pekarna. Četudi pričnejo, kot pravijo v pekarni, z razva- žanjem kruha že ob 4. uri zju- traj, pripeljejo.kruh na primer v Prebold šele med 9. in 11. uro, včasih pa tudi šele popoldne. Skupna potrošnja kruha se je tako povečala, da 5 obstoječih pekarn ne more zadovoljiti vseh potreb, četudi spečejo okrog 5.200 kg kruha dnevno. Zaradi preobremenjenosti pekarn pride tudi do slabše kvalitete kruha. Vprašamo pa se lahko, zakaj so bile nekatere lokalne pekarne ukinjene prej, preden so jih lah- ko nadomestili z drugo pekarno alii vsaj z redno dostavo. Potrošniki upravičeno zahteva- jo, da se preskrba s kruhom ta- koj uredi, in sicer tako, da bo kruha vsak dan dovolj, da bo dostavljen na prodajna mesta vsak dan redno vsaj do 9. ure dopoldne, da bo na razpolago tudi raznovrstno pecivo in da bo njegova kvaliteta najboljša! Po sklepu sveta za blagovni promet bi bilo treba pričeti z gradnjo nove pekarne v Žalcu čimprej, z zmogljivostjo, ki bi zadostila vse potrebe žalske ob- čine. Ker je lokacija, za novo pe- karno v Žalcu že določena, je j>otrebno, da pristojni organi po- spešijo izdelavo načrtov. J. G. Sprejem pionir- jev v mladinsko organizacijo v počastitev dneva republike — 29. novembra — so na števil- nih šolah, zlasti še na osemlet- kah v Celju sprejeli pionirje v LMS. Povsod so bili sprejemi več alj manj svečani, povezani s kratkim kulturnim sporedom. Zlasti svečan pa je bil sprejem pionirjev v Mladinsko organiza- cijo na III. osnovni šoli v Celju, kjer je bilo sprejetih v LMS 145 pionirjev. Sprejemu so poleg pio- nirjev prisostvovali še predstav- niki profesorskega zbora ter rav- natelj, poleg njih pa še predstav- niki občinskega in okrajnega ko- miteja LMS v Celju. V ŽALCU - INFORMATOR Pri komisiji za ideološko poli- tično izobraževanje državljanov je občinski od!)or' SZDL v Žalcu ustanovil podkomisijo za infor- miranje državljanov. Na prvi seji so ugotovili, da je na področju domače komune in toliko stvari, o katerih bi bilo potrebno in zelo koristno sproti obveščati državljane. To pa niso mogli v celoti izpolniti niti lokal- ni niti centrnlni čnsopisi. Zato se dogaia. da državiiani niso sproti obveščeni o raznih ukrepih ob- lasti, o dehi družbenih in samo- upravnih organov, o načrtih, itd. in tudi premalo tvorno sodelu- jeio nri oblikovanju komunalne politike. Zato ne poznajo dovolj problematike celotne komune in včasih preveč zastopajo le ko- risti domačega kraja. Iz tega razloga se je občinski odbor' S7DT, v Žnlrn odločil, da bo v letu 1961 pričel izdajati svo- je lastno glasilo, kot so to že sto- rili nekateri drugi občinski od- bori v okraju. V ta namen bodo imenovali poseben redakcijski odbor. Ta bo imel nalogo, da bo navezoval stike z vsemi družbe- nimi in javnimi delavci ter go- spodarstveniki, ki bi naj sodelo- vali, da bo glasilo čimbolj pestro in zanimivo. Glasilo bo namenje- no predvsem družbenim in jav- nim delavcem v občini, za zmer- no ceno pa bo dostopno tudi vsem ostalim državljanom. Cik-cak PO PROTIALKGHOLNEM BOJiČŠU Zamikalo me je in šel sem na nedeljski izlet, Namenil sem se obiskati nekaj gostiln v žalski ob- čini. Dan je bil lep in sonce je pošiljalo na zemljo zlate, nekam še kar tople žarke. Zanimalo me je, koliko ljudi tiči po gostilnah in kako so gostilničarji naklonje- ni mesecu borbe proti alkoholiz- mu. Najprej sem se ustavil v Šem- petru, pri Cvenku. Nekaj starej- ših ljudi je razpravljalo o jesen- ski setvi. Jesen je naklonjena in kmetje so bili dobre volje. Ne za- radi popitega vina, tu je bilo dru- go zadovoljstvo. Gazda Cvenk jih ni bodril k pijači. Nasprotno, zno- va je načenjal pogovor okoli lepe jeseni. Nato sem pripeljal do Kapusove go- stilne na Groblji pri Latkovi vasi. Lep lokalček, ljudi pa ni bilo. Vpra- šanje: Boste kaj pili? In ko sem tudi tu naročil dva deci rdečega, ni bilo drugih bodrilnih besed k pijači. Ga- zdarica Je rekla, da imajo letos lju- dje sami dosti pijače, pa da se tudi drugače občuti, da ljudje ne pijejo več tako, kakor so ga cukall včasih. Na koncu Sentruperta je občin- ski lokal. Na enem koncu ima Sloga svoje prostore, drugi del je gostilna. Zena je pisala statisti- ko, mož je bil pri radiu in po- slušal prenos nogometne tekme. Ko sem pil dva deci rdečega, se je sukal pogovor okoli nogometne tekme in ne o alkoholu. Le re- kli smo, da bi za to gostilno bilo dobro napraviti s strani tiska malo več reklame. Lokal je lep, izbira jedi in pijače dobra in do- bremu lokalu je treba dati pod- poro. Pri Oštirjevi Ivanki Je sedelo le ne- kaj ljudi. Dva sta zabavala tretjega in videti Je bilo, da gazdarici Ivanki ni do takega zabavljanja; rada ima pameten pogovor. In že dostikrat sem slišal, ko je dejala, kako lepo Je, kadar ljudje pijejo zmerno, po po- trebi. Pijača naj da človeku moč in sposobnost za delo, ne pa bolezen in Jarem za družino. Fonda Vili že lep čas slovi kot dober in sposoben gostilničar. Tu ne smemo pozabiti žene, ki je iz- vrstna kuharica in daje dokaj dobre porcije. In vendar ni bilo navala. V splošnem so se ljudje mirno pogovarjali, se rahlo sme- jali. Le kolega iz Hrvatske se je pogovarjal z lovskim psom. Tako- le mu je govoril: Ti in jaz sva dva džukela! Možakar je hotel vzbujati pozornost, pa se mu ni posrečilo. In Jaz? No, spet dva dečka, aH to- krat mošta, ki pa Je že ocenjen za vino. Tišler v Gornji vasi ni bil močno zaseden. Sedeli so kar v kuhinji po- govor Je tekel okoli okupacije in tež- kih dni. Vsakdo izmed njih je dal svoj delež za našo stvar. Nekoč sem pisal o partizanščini 2oharjevega Lip- ča. Kar v obraz so mi povedali, da zgodba ni bila povsem resnična in da naj v bodoče pazim, kaj pišem. Ni- sem ugovarjal. Bila Je pametna be- seda in okoli hitrega pitja se Je zelo malo govorilo. Veš, kako je bilo ne- koč, da danes ni več ljudi, ki bi bili tudi z malo kapljice v želodcu do- bre volje. In še to so ml rekli, če se že ukvarjam s pisarijo, naj enkrat omenim tudi izrednega organizatorja. govornika In borca Pečnika. To je bil mož, so rekli, kakršnih je bilo malo. Moral sem popiti dvojno por- cijo in obljubiati, da bom ob priliki napako popravil. Skok preko Savinje in že sem se znašel pri Rizmalu. To je ne- kaj sto metarov iz Žalca. Prva gostilna, ki je bila dobro zase- dena. Težko si prišel na vrsto, če- prav žeje ni bilo treba trpeti. Znanci sem, znanci tja, gazda je zaigral, ljudje zaplesali, skratka družabno življenje. Zdaj ne vem, morda muzika, morda dober mošt, nekaj je pač moralo biti garant za tak obisk. Slo je že tako da- leč, da smo morali naročiti kavi- co. Je že tako. Bolje je imeti v glavi razum, ko na cesti zmečka- ne možgane. Ali ne vem, kavico niso najbolj hvalili. V glavnem pa: gostilniško vzdušje je bilo zdravo! V žalskem BIFEJU je bilo pa takole. Natakarica, simpatična gospa je stregla molče, z drobnim nasmehom na ustih. In venomer, ko je morala znova natočiti, je poudarila: Fantje, dovolj bo, pa drugič! In samo z lepo, mirno be- sedo smo zapustili lokal in se pre- selili k Hodniku. Tu pa je bila starejša gospa zelo prijazna. Mlaj^ ša ne tako. Morda upravičeno. Ura je bila taka in gostilniško osebje res ne sme pričakovati, da bo kdo zaradi te ali one kaprice bedel do jutra. Pa tudi tu ni bilo, kljub pozni uri prevelikega pitja. Cula se je pesem in to lepo in ubrano. Peli so jo ljudje, ki so tudi z malo vinca v glavi lahko dobre volje. In slovo ni bilo na- silno. Bilo je lepo, tovariško. In starejša žena nas je pospremila z besedo: Fantje, Jutri pa le korajžno na de- lo! Tako se Je končalo moje popotova- nje. Ali zgodilo se mi je nekaj čud- nega. V glavi sem čutil omotico, raz- položen sem postajal in to je bil ga- rant, da sem pil dobro vino. Seveda, teh zadnjih besed ne bi smel reči, zakaj hodil sem po poti borbe proti alkoholu. Električna peč - dorilo ob prazniku v Tovarni emajlirane posode v Celju so v počastitev dneva republike izročili namenu drugo električno peč za žganje emajli- rane posode. Prvo so postavili že prvega maja letos. Zanimivo je, da so dobršen del peči izde- lali sami in da so kvaliteto nji- hovega dela zelo pohvalili tudi tuji strokovnjaku Začetek obratovanja druge električne peči pomeni za pod- jetje veliko pridolillev. Ne sa- mo, da so s tem pravzaprav za- ključili prvo etapo rekonstruk- cije emajlirnice — ki pa v drugi etapi predvideva še zamenjavo ostalih plinskih peči — zdaj so v emajlirnici lahko tudi dokonč- no odpravili nočno izmeno. Obe električni peči imata pred plinskima veliko prednost. Izža- revata manj toplote, omogočata boljše delovne pogoje, nevarnost eksplozij odpade itd. Ce pa k temu prištejemo še za štirideset odstotkov večje proizvodne ka- pacitete kot jih imajo plinske peči in mnogo cenejše vzdrže- vanje, prav lahko razumemo navdušenje, ki ie zajelo kolek- tiv ob tej veliki pridobitvL V »Emajlirki« so nam povedali, da plinske peči izpadejo iz proiz- vodnje — zaradi obveznega re- monta — vsako leto vsaj za dva meseca; pri električnih pečeh pa so remonti potrebni šele vsakih šest let. Zdaj delajo v emajlirnici torej štiri peči — dve plinski in dve električni; to pa so že kapacitete, ki se lahko merijo z marsikatero emajlirnico v evropskem merilu. Zdravstvena služba v komuni pod enotnim vodstvom Ne bi mogli trditi, da je stanje zdravstvene službe v žalski obči- ni krjtično. saj delujejo na pod- ročju komune zdravstveni domo- vi v Žalcu, Polzeli, Preboldu in Vranskem ter zdravstveni posta- ji v Libojah in Zabukovci. V zad- njem času pa se pripravlja celo otvoritev ambulante v Šempetru. Tako bo na področju komune z 32.000 prebivalci in z dobrimi prometnimi zvezami kar 7 zdrav- stvenih ustanov. Te zdravstvene ustanove so t. zadnjih letih sicer uredili, ven- dar je njihova opremljenost, zmogljivost in kadrovska zased- ba zelo različna. Takč prihaja ob različnih poslovnih pogojiii do različne kvalitete dela in do raz- lične stopnje zdravstvenih uslug. In vendar imajo pravico do ena- ke zdravstvene zaščite. Majhni zdravstveni kolektivi, ki so še zelo različne strukture, niso mogli razviti "uspešnega sa- moupravljanja. Kakšno samo- upravljanje je lahko na ustano- vi, kjer je le nekaj članov kolek- tiva, od katerih pa je vsak na različni stopnji strokovne izo- brazbe in vsak opravlja različno delo? Že nekajmesečne izkušnje samoupravljanja tako razdrob- ljenih zdravstvenih ustanov so pokazale, da tako ne gre več da- lje. Prihajalo je do tega, da je bila ob isti kvaliteti in celo isti količini opravljenega dela raz- lična delitev osebnih dohodkov, kar je celo nevzpodbudno vpli- valo na ostale kadre. Ob taki togi in navidezni samostojnosti ustanov so bili zdravstveni kadri v neki ustanovi prekomerno za- posleni in svojega dela niso mo- gli ažurno opravljati, v istem času pa je bilo ugotovljeno, da zdravnik v sosednji postaji ni polno zaposlen. Dosedanji zastareli predpisi so zdaj opravljeni in tudi ni več ovire, da se zdravstvena služba ne bi mogla razvijati skladno z ostalim razvojem komunalnega sistema. Zdravstveni delavci, ki so bili poprej uvrščeni med uslužbence, "postajajo odslej no- silci zdravstvene službe in kot člani delovnih kolektivov zdrav- stvenih ustanov samostojno opravljajo svojo dejavnost. Iz mnogih razprav in mnenj se iiluičil predlog, naj bi v ko- muni obstajal en sam zdravstve- ni dom občine, dosedanje zdrav- stvene ustanove pa bi na stopnji domov in postaj tudi vnaprej de- lovale, toda kot organizacijske enote občinskega zdravstvenega doma. Sveti bi v prihodnje obsta- jali pri posameznih domovih in postajah in pri zdravstvenem do- mu občine, vsak kolektiv pa bi imel svoj upravni odbor, posa- mezna organizacijska enota pa tudi upravnika. S tem bi svet pri zdravstvenem domu občine po- stal bolj zainteresiran pri ureje- vanju zdravstva, medtem ko bi družbeno upravljanje in samo- upravljanje v posameznih eko- nomskih enotah imelo enake možnosti ?a sttrje delo kot doslej. Predlagana reorganizacija in poenotenje zdravstvene službe v žalski komuni ima glavni namen in smisel v tem, da se vsemu prebivalstvu ustvarijo enaki po- goji za zdravstveno varstvo, da se doseže realnejše vrednotenje dela posameznih enot, s tem v zvezi pa tudi objektivnejše in stimulativnejše nagrajevanje osebja ob kvalitetnejšem in več- jem obsegu dela. Kakor nikjer drugje, tudi na tem področju ni koristna preve- lika razdrobljenost sil. Zato bi kazalo čimprej premagati še ti- ste nekatere ugovore posamez- nikov zoper poenotenje zdrav- stvene službe in združiti zdrav- stvene kadre v občini pod enot- nim vodstvom s ciljem, da bi zdravstvena služba čim bolj na- predovala in delovala v prid vseh državljanov v komuni. ZAKAJ UPAD^ KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST V LAŠKEAA? Spričo tega, da je v Laškem v zadnjem času močno nazadovala dejavnost na kulturno prosvet- nem polju, je bil predmet obrav- nave tega vprašanja tudi na zad- nji seji občinskega sveta za pro- sveto. Ob tej priliki je bilo ugo- tovljeno, da so nastali situaciji poleg upravnega odbora DPD Svobode krivi tudi povsem objek- tivni razlogi. Tako se ne more preko dejstva, da se je knjižnica v dobi dveh let zaradi odvzema lokalov selila kar dvakrat in sedaj končno našla svoje začasno mesto v garderobi IVD "■Partizan«. Knjižnici, čeprav je bila še pred leti med najboljšimi knjižnicami v okraju, je s to preselitvijo one- mogočeno vsako normalno poslo- vanje. Da bi kljub nastali situaci- ji knjige preko zime služile svo- jemu namenu je občinski Svet svobod in prostvnih društev skle- nil, da bo del teh knjig preme- stil na okoliška prosvetna društ- va in tako vsaj delno čtivo čital- cem. V naslednjem letu pa bo po zagotovilu predsednika občine do- bila svoje nove stalne prostore, ki so že v gradnji. Da nimajo potrebnih prostorov, je ugotovljeno tudi za godbo na pihala, tamburaški zbor, pevske zbore, skratka za vso ostalo kul- turno prosvetno dejavnost. Svet za prosveto je zato sprejel sklep, da se dejamosti zsigotovijo potreb- ni prostori. Po poti pismonoše Je za nas kaj pošte? Nič? Vra- ga, kako da nihče ne piše! Ampak nekaj mora biti! Pa drugič. Včasih, kadar smo kisle volje in nas ničesar na svetu ne mo- re razveselita!, pride v hišo pi- smonoša in nam postreže s pri- jazno besedo: »Pošta!« Kar dvigne nas in raz obraza nam sije smehljaj. Niti zdravnik z dobro porcijo grozdnega slad- korja nas ne bi mogel tako po- živiti. Pa recite, ali ni lepo biti poštar, biti pismonošat Oprostite, če vam povem, ne, zaupam vam, da so poštarji sko- raj vsakega prvega v mesecu mi- lijonarji! Mar to ni nekaj ime- nitnega? Ne! vam vsak poštar od- govarja. Milijon ni moj. Tu so največ pokojnine. In kaj bi rekli upokojenci, da bi njihov milijon- ček vtaknil v svojo denarnico? Populili bi mi vse lase, če pa bi bil plešast, bi me tako tolkli, da bi mi zrasle za meter dolge ko- cine. »Pošta!« To je beseda, ki se je najbolj razveselijo zaljubljenci. Milo in blaženo sučejo očke, da postanejo poštarji še sami zaljubljeni in ne- jevoljni, če ta ali drug izvoljenec ni pisal. Koliko stiskov mehkih, očarljivih rok. Tako da se človek nehote privadi, da tudi doma že- no tako blaženo boža. Hm, mar ne bi hotele imeti vse žene ljub- kega poštarja? Katera je še le- dik, kar naj se potrudi! »Pošta!« To je beseda, ki je ne marajo slišati davkoplačevalci. Prekleto osalamentirajo ubogega poštarja, ki pri vsem tem ni prav nič kriv. »Pošta!« Je beseda, ki se je boje dobit- niki telegrama s črnim ovojem. Ljudje pretakajo solze in tudi poštar katero potoči. Mora jo, za- kaj poštar je človek, ki s stran- kami sočustvuje. Da, lepo je biti poštar. Zakaj poštar dobro ve, kaj se v tej ali oni hiši godi. Ve, kje so dom« dobri, pošteni ljudje. Ve, kje s« nergači, ki sakramentirajo tudi takrat, ko ni treba. Toda poštar molči. Mora molčati. Zakaj, hoče si zagotoviti zaupanje svojih strank. Res je, lepo je biti poštar, ali nikar v obilnih sadnih letinah. Ljudje silijo s pijačo in le redki se spomnijo, da na prazen želodec ni dobro piti. »Prosim, to pa je vaša napit- nina!« To je lepa in hvale vredna be- seda. O, da bi bilo okoli prvega kar največ takih pozdravov! To je poštar jeva rezerva. In za konec: poštar je oseba, ki jo vsi z veseljem sprejmemo, pa naj prinaša »kislo« ali »sladko« pošto. D.' K. Poštarja iz Prebolda: Silvester in Valentine ODRPTO PISMO Celjske turistične zveze Te dni je Celjska turistič- na zveza naslovila odprto pismo na vse okrajne in ob- | činske sanitarne ter tržne inšpekcije ter jih prosila, da opravijo že letos vse pre- glede turističnih in gostin- skih objektov in zaradi tega že zdaj izdajo odločbe za ureditev tistih reči. ki jik bodo našle pomanjkljive. Zakaj že zdaj? Kolektivi gostinskih in turističnih ob- jektov imajo v zimskem ob- dobju največ časa za ure- ditev morebitnih pomanj- kljivosti. Ce bi s temi rečmi začeli na pragu turistične sezone ali pa v njenem naj- večjem jeku, bi bilo vse skupaj prepozno. Zato — na prihodnjo turistično sezono se je treba začeti priprav- ljati že zdai. Upajmo, da bodo in.špek- cijski organi pravilno razu- J meli to prošnjo. I CELJSKI TEDNIK STEV. 46 — 8. decembra 1961 šIROKO SO ZAČRTALI POT Z občinske konference Ljudske mladine v Cetfn Široko so začrtali pol v nedeljo, pred prazftiki, se j« v dvorani Narodnega doma zbralo nekaj nad sto petdeset mladincev in mladink — dele- gatov na občinski konferenci Ljudske mladine celjske občine. Ob prisotnosti predstavnikov občinskih političnih forumov in ljudskega odhora ter predsta vnikov mladine Vinkovcev in Zrenjanina so mladi Celjani ves dan izredno živahno raz- pravljali. Bili so jasni in konkretni, njihove besede temeljita premišljene in povedali so marsikaj, kar je bilo doslej skrito. Mislimo pa, da je bilo bistvo razprave vendarle predvsem v obravnavanju problematike delavske mladine in pa v bese- dah o vlogi mladih ljudi pri konkretizaciji reformnih načel v šolah. . Pravijo, da ima sedanja mlada generacija prevelike želje in zahteve. Ce ne bi upoštevali nje- ne pripravljenosti za delo in pa velikega deleža, ki ga mladi ljud- je imajo pri hitrem družbenem razvoju, ta ugotovitev prav go- tovo ne bi bila brez osnove. Ob upoštevanju pripravljenosti in velikega delovnega elana pa po- menijo želje po lepšem in bolj- šem življenju le eno izmed go- nilnih sil v razvoju naših odno- sov in gospodarstva. Veliko je delovnih kolektivov, ki upošte- vajo predloge in mnenja mladih ljudi, še vedno pa je nekaj takih, kjer je birokratski odnos do mladih delavcev in delavk na- pravil svoje. V delavskih svetih imajo ponekod namesto mlade, revolucionarne generacije — mladino, ki se ne zaveda svojega enakopravnega položaja in ne zna in si ne upa govoriti takrat, ko bi bilo to treba. V marsika- terem primeru je tega kriva tudi prepovršna informiranost mladi- ne o aktualnih problemih kolek- tiva. Cas pa, ki postavlja pred neposrednega proizvajalca tudi veliko nalogo upravljanja, zahte- va več znanja. Tu ne mislimo samo na izobrazbo, ki jo nudi šola, temveč predvsem na to, da tudi mladi ljudje razumejo pro- bleme širše družbene skupnosti. odločnejše stališče. Sem sodi tudi še problem zviševanja cen, prav tako vprašanje samskih stano- novanj, socialnega stanja mladih delavcev, nato vprašanje nagra- jevanja, decentralizacije itd. Na konferenci so mladi ljudje izredno živahno razpravljali tu- di o reformi šolstva. Priznali so, da se je v marsikateri organiza- ciji Ljudske mladine začetna navdušenost nad sprovajanjem reformnih načel v prakso, spre- menila v popolno indiferentnost do teh vprašanj. Kljub temu pa so opozorili na številne slabosti, ki jih v šolah še danes sreču- jemo. Tu gre predvsem za nizko idejnost pouka, enostranske raz- prave šolskih odborov, ki pred- vsem skrbijo za materialno plat šole, redkokdaj pa se zmenijo za vzgojno problematiko, za učne programe, ki dejajo prednosti antiki, mladega človeka pa ne seznanijo z zakonitostmi družbe- nega razvoja in še za vrsto dru- gih stvari. Ob zaključku konference so iz- volili še enaintridesetčlanski ob- činski komite, programski komi- siji pa poverili, da na podlagi re- ferata in poročil, ter seveda tudi razprave sestavi program dela. Ce bo ta zajel vsaj polovico ti- stega, kar smo na konferenci sli- šali, bo organizacijam v občini prav gotovo široko začrtal pot in jim kmalu ne bo zmanjkalo dela. Pogled na delegate V MISLIH Z BORCI v celjski občini je eden takih problemov prav gotovo šolstvo. Vsako leto konča v celjskem okraju osnovne šole približno pet sto učencev. To pa je število, ki jasno pove, da ob sedanjih sred- nješolskih in strokovnošolskih kapacitetah vsem tem ljudem ne bo mogoče nuditi nadaljnje iz- obrazbe. In kdo bi se mogel v delovnih kolektivih bolj zavzeti za to, da izobraževanju namenijo več sredstev, kot prav mladi ljudje? To je le eden izmed pro- blemov, do katerih bi morali mladi ljudje v podjetjih zavzeti Bilo je jutro pi^ih dni pomladi, ki že je odpirala v svobodo pot. Tedaj sta dve življenji jasni, ml adi, izkrvaveli v zadnjem snegu tod. (Fran Roš) 18. marec 1945. Nemški vojaki prodirajo z obeh strani na Resevno, da zajamejo II. bataljon Kozjanskega odreda. Cvetka Jerin, sekretarka SKOJ-a in Dušan Lah počivata pri kmetu malo pod hribom in ne slutita, da so blizu Nemci. »■Cvetka, Dušan, Nemci so tuh krikne gospodar, ki se mudi pred hišo. Mlada človeka planeta na piano. Bežita, da se izogneta uso- di. Bežita, a ji ne ubežita. Cvetko poseka strel malo pred prvimi jellcami. Dušan jo skuša dvigniti, pa ne more. Zato beži na vrh. Plane na ravnico, kjer zareglja mitraljez in Dušanova kri porde- či zemljo. Sedeli smo pod gozdičem, na obronkih katerega je padla Cvet- ka. Skupaj s tovarišem Jerinom, komandantom Kozjanskega od- reda, smo podoživljali tiste dogod- ke. Resevna je molčala. Molčali smo tudi mi. V mislih smo bili s Cvet- ko, z borci in z vsemi, ki so tako ljubili domovino. Krenili smo dalje za tovarišem Jerinom. Kmalu smo prišli pod hrib in na ravnici zagledali spo- menik. Tu se je boril II. bataljon in izgubil 100 borcev. In spet smo se vrnili v preteklost, ki nam jo je tako lepo prikazal tovariš Je- rin. Poslušali smo o rojstvu Celj- ske čete, o njenih borbah in žrt- vah, ki jih je imela na poti k svobodi. O Vrunču, Stanetu, Sla- dru. Modrasu in o drugih, ki so njih imena tesTio povezana s Celj- sko četo. Langerjeve peči. Idilična doli- na s potokom, hišo in požganim mlinom. Nad njo visoke pečine. Tudi tu se je pred leti odigravala tragedija po zaslugi domačih iz- dajalcev. Zavškov mlin pod Lan- gerjevimi pečiTiami ni bil naklo- njen partizanom. 27. avgusta leta 1941 je bilo. Takrat je Celjska četa vodila svoj zadnji boj proti tiranom v gorečem zavškem mli- nu. Pet borcev\je zgorelo. Med njimi Arabca jVnis in Krim, ki sta se pridružilk borbi za našo stvar. Prva celjska četa je padla. Bila je aktivna od 20. julija do 27. avgusta 1941. leta. Spomin nanjo je ostal, to so ruševine mlina ob vodi. Sli smo dalje, molče, vsak s svojimi mislimi. Zato sem v spo- minsko knjigo na Svetini zapisal: po poti prve celjske čete — v mislih z borci. Prišli smo na Celjsko kočo. Bil je večer. Počasi smo se spustili v Celje, v rojstni kraj Celjske čete. Daleč za nami se je dvigala Re- sevna. Tiha in otožna. Njene smre- ke so šumele v lahnem vetru, a njih šum ni prišel do nas. Bilo je predaleč. Naša srca so bila polna, v njih ni bilo več prostora. V njih so živele žrtve, ki so padle v borbi za nas. M. S. Otroci, postajališče, mmk Ne bom pripovedoval zgodbe, ki se ni nikoli dogajala in ne bom pripovedoval pravljice o otrocih in sramoti, ki bi jo morda bajale že babice v davnini. To, kar bom napisal, se je zgodilo v letošnjih novembrskih dneh, ko je veter pričenjal mrzel ples snežink in dežja preko doline ob Sotli. Otro- ci iz Bratkovca, Sutlanske Polja- ne in delavci iz obeh strani Sotle sedajo v Podčetrtku na vlak ter ne vsak dan vozijo: prvi proti Kumrovcu, drugi proti Štoram in Celju. Otroci niso krivi, da mo- rajo z vlakom v Kumrovec, ker edino tam sta za to območje sed- mi in osmi razred. Otroci niso krivi, da na F>ostajaliišču v Pod- četrtku ni strehe, da ni ničesar razen steptanega savskega gra- moza, preko katerega neovirano zavija jesenski veter. Pa to ni beseda o krivdi. Poslušajte! Šolarji so bili iznajdljivi, saj se'ne učijo v šoli ročnih spretno- sti in tehničnega pouka zaman. Prinesli so koruznico, jo tesno povezali, zabili potrebne kline in si postavili zasilno kolibo, v ka- tero so se zatekli pred dežjem in mrazom. To je bilo tudi njihovo veselje. »Če že ni postajališča, ki bi ga biLi dolžni postaviti odra- sli«, so menili otroci, »pa si bomo sami pomagali. »No, taka iznaj- dljivost pa ni bila vseč železni- škim organom. »Sramota!« je vpil nekdo po telefonu iz mestne pi- sarne. »Sramota! To je potrebno takoj odstranitai!« In krepko je opsoval predrzne Obsoteljčane. In res! 2g popoldne drugega dno je prišel železničar v modri unifor- mi in korenito odstranil »sramo- to«. Plameni so pogoltnili posta- jališče, ki so si ga postavili šo- larji. Taka je ta zgodba. Pravijo, da je sramota, če so si otroci postavili zavetje. Mislite, je resnično tako? Kaj pa otroci? Stojijo na mrazu, v vetru in dež- ju. Po laseh se odceja voda, tre- petajo, ker jih stresa mraz, in se v mladih srcih jezijo na tiste od- rasle, ki ne napravijo zavetja. To ni sramota? Sami bi si radi po- magali, pa jim tisti odrasli šc te- ga ne dovolijo. To ni sramota? Kdo ve, kako ti otroci presojajo, kaj je sramota? Vsi potniki pa si želijo, da bi zbili vsaj skromno barako ali pa privlekli star va-i gon, kamor bi se lahko zatekli obi slabem vremenu, ker v neposred-j ni bllilni postajališča v Podče-| trtku ni nobene strehe. Podobno- je tudi v Zagorskih Selih, v Pri- stavi in v Šentvidu pri Grobel- nem. \ Z NOVIM LETOM BO ZA2IVEL KMETIJSKO-PREHRANBENI KOMBINAT Meja občin ni bila ovira že nekajkrat smo pisali o tem, da žalska in celjska občina skupaj snujeta velik kmetijsko-prehranbeni kom- binat, ki naj bi zajel površine socialističnega sektorja obeh občin in pa nekatera predelovalna podjetja. Zdaj je prišel čas, ko zamisel o ag rokombinatu ni več samo namen. Te dni namreč o tem vprašanju razpravljajo v vseh tistih delovnih kolektivih, ki naj bi se združili v agrokombinat. Tako lahko danes o tej veliki, sodobni kmetijski organiza- ciji že povemo nekaj več. Ko so v Žalcu in Celju raz pravljali o nalogah kmetijstva ir o tem, kakšna kmetijska organi- zadja bi jih lahko v polni mer izvrševala, so znova ugotovili, dt površine obeh občin tvorijo eno ten kmetijski prostor. To pt ustvarja pogoje za formiranje velike, sodobne kmetijske orga- nizacije, ki bo lahko uvajah strogo specializirano proizvodnjo skrbela za povečanje zemlje \ družbenem sektorju, povečevak tržno proizvodnjo in izpolnjeva- la še druge naloge, ki jih prec kmetijstvo postavlja sedanji čas Za začetek bo agrokombinai zajemal okrog dva tisoč hekta- rov obdelovalnih površin. Raču- najo pa, da jih bo do konca let£ 1965 v agrokombinatu že okrog pet tisoč pet sto hektarov. Po- večanje bi dosegli z nakupi in zakupi, melioracijami, krčitvami gozdov, arondacijami itd. Na ta- kih površinah pa prav gotovo ne bo težko uvajati s'pecializirane proizvodnje. Predvidevajo, da bi rastlinsko proizvodnjo usmerili v hmelj — od sedanjih 250 na 850 hektarov, v krompir, ki ga zdaj ne gojijo, na 500 hektarov, v žito — na 1000 hektarov, v vrtnine — od sedanjih 50 na 70 hektarov, ostale površine pa bi porabili za krmo in pa za sadjarstvo. Ra- zumljivo je, da bodo pri taki raz- delitvi morali upoštevati najraz- ličnejše pogoje. Tako naj bi hmeljske površine osredotočili v bližini že zgrajenih sušilnic, sad- jarstvo v Mirosanu, Galiciji in Šmartnem, vrtnarstvo pa naj bi bilo omejeno na potrebe lokalnih središč. Tudi v živinoreji predvidevajo veliko povečanje. Tako naj bi na dveh mlečnih farmah redili dva tisoč štiri sto krav. katerih mle- ko bi skoraj v celoti krilo vse potrebe mlekarne. Poleg pitan- cev bi gojili tudi nekaj tisoč mesnatih prašičev — pitališče naj bi bilo nekje med mešalnic© močnih krmil in pa mlekarno. In nove investicije? Predvsem gre tu za veliko novo klavnico, ki bi lahko več kot polovico su- rovinskih potreb dobila iz agro- kombinata. Agrokombinat pa bi poleg klavnice in mlekarne vklju- čeval še ta-le podjetja: liaško pi- vovarno, podjetja Mleko, Mesni- ne in Seme, kmetijsko strojno postajo in mešalnico za močna krmila obrata Veležitar. Od kme- tijskih organizacij pa bi se t agrokombinat združila kmeti'ska gospodarstva Latkova vas, Zov- nek, Vrbje, Šempeter, Arja vas. Kmetijsko gospodarstvo Celje, Mirosan in zadružna ekonomija na Vranskem. Sedež kombinata naj bi bil v Žalcu. Notranjo organizacijo agro- kombinata, ki naj bi zaživel že prvega januarja prihodnjega le- ta, bodo določili še kasneje. Prav gotovo pa je, da bodo tudi ta govorili o ekonomskih enotah. Le Mesnine. Seme in Pivovarna naj bi postali obrati s samostojnim obračunom. Novo leto naj bi torej celjske- mu in žalskemu kmetijstvu pri- neslo nekoliko svojstveno novo- letno darilo. Le-to pa bo prav gotovo porok za boljši in hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. -ij Za pocenitev stanovanjske izgradnje Pred dmevi je Društvo inženirjev in tehnikov v Celju pri- pravilo posvetovanje, na katerem so v glavnem govorili o sta- novanjski izgradnji in nujnosti sodelovanja projektantov, in- vestitorjev in izvajalcev. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavnki nekaterih občin celjskega okraja. Iz dneva v dan ugotavljamo, da gre pri nas stanovanjska izgrad- nja prepočasi svojo pot. Namesto, da bi stanovanjska stiska vse bolj ostajala problem preteklosti, pa se skorajda stopnjuje. Govorimo o tem, da se v stanovanjsko izgrad- njo vlaga premalo sredstev; hkra- ti pa ugotavljamo, da so stanova- nja, ki jih gradimo, mnogo pre- draga in zavoljo tega tistim s EMDvprečnimi, zaslužki nedostopna. Ce k temu prištejemo še izredno gibanje cen v gradbeništvu, ki u- stvarja zmedo v politiki stanova- njske izgradnje, pa slabo vzdrže- vanje stanovanj, ki stisko le še povečuje, ugotavljamo, da je sta- nje res zaskrbljujoče. To trditev podkrepljuje še položaj gradbenih podjetij pri nas, katerih zmoglji- vosti so samo petdeset odstotno iz- koriščene. Kljub vsemu temu, pa bi se stanje, v kakršnem smo, še vendarle dalo v marsičem kmalu izboljšati. Ce bi izvajalce gradbe- nih del postavljali v enakopraven položaj in če bi jim zagotovili tesnejše sodelovanje s projektanti in investitorji, bi gradnjo stano- Bloki in hišice rastejo kot gobe po dežju, stanovanjska stisika pa ne pojenja. Kdaj bo bolje? Zaostalost se umika Smarska pokrajina je že od nekdaj veljala za zaos.talo področje in to se še danes pozna dokaj močno. Morda prav zaradi tega lahko kljub pasirvnosti vendarle ugotav- ljamo, da je močno napredo- vala. Edino ceste, te so še ra- kova rana, ki ovirajo širši razmah, ki zaradi prevelike obremenitve ne morejo vzdr- žati. Verjetno pa bodo tudi to vprašanje v bližnji pri- hodnosti rešili ugodno. Obi- skal sem predsednika šmar- ske občine Joška LOJENA z željo, da bi povedal, kakšno razvojno pot so prehodili v zadnjih dvajsetih letih. «-To je zelo težko povedati. Razvoj ni majhen. Sprememb je veliko in to v materialnem ter idejnem smislu. Mimo lahko trdim, da so se po na- ših vaseh korenito spcremeni- Li tudi hišni običaji: ljudje se boljše oblačijo in na mizah so mnogo bolj pestri jedilni- ki kot nekoč. To pa potrjuje, da se spreminja zavest naše- ga človeka, kar je morda naj- pomembnejši uspeh revoluci- je. Konje in vole zamenjuje- jo traktorji, smrdljive p>etro- lejke so se umaknile električ- nemu toku, to vse pa teme- ljito spreminja življenje kmečke družine. Mladina, ki je nekoč ostajala na kmeti- jah, danes zapušča vasi, po- sebno še težavnejše terene, se izobražuje in uhaja v indu- strijo. To so dejstva, ki ostro bičajo staro konservativno miselnost nekdanjih gruntar- jev, prav tako pa terja od nas vseh, da temeljito premi- slimo, kako bomo idjub temu povečali kmetijsko proizvod- njo. To bomo dosegli pred- vsem z razumnim gospodar- jenjem, če se t>odo ljudje od- ločneje zavzemali za kom- pleksnejšo proizvodnjo, se odipofvedovaLi drobtinčarstvu in navsezadnje v celoti go- spodarili z računico,« je pou- daril tovariš predsednik. -Z ustanovitvijo velikega agro- kombinata, ki nastaja z zdru- žitvijo kmetijskega gospodar- stva in kmetijskih zadrug si obetamo ugodnejše pogoje za izikoriščanje širših rezerv v kmetijstvu. Nedvomno pa imamo pred očmi tudi to, da je potrebno okrepiti industrijsko proiz- vodnjo. No, EKDtvedati bi mo- ral, koliko smo napredovali. V številkah je to težko izra- ziti, napredek je splošen in zanj so delovale različne lo- kalne in širše družbene sil- nice. Starega Šmairskega sk:o- raj ne bi mogel primerjati z današnjim, čeprav še vedno zaostajamo za tistimi območ- ji, ki so startala na višji rav- ni. Nova železnica je tu, raz- viia se je steklarna v Rogaš- ki Slatini in še vrsta manjših podjetij. Pogoje za razvoj turizma imamo ugodne, ven- dar bo tu potrebno še več napraviti. Načrti za rajoniza- cijo kmetijstva so tu. Celot- na občina je elektrificirana in to do najoddaljenejših za- selkov skoraj stoodstotno. Že prej sem dejal, da se je za- vest naših ljudi spremenila, to pa potrjujejo tudi kon- kretna dej|tva, ko se izrazito lepo vsaj ponekod uveljav- ljajo organi družbenega sa- moupravljanja. Jasno, da je še tudi precej pomanjkljivo- sti, toda kje jih ni. Prav go- tovo povsod, kjer se dela, kjer je treba iskati poti, da bi na- predek bil še hitrejši, da bi se gospodarstvo akrepdo. Najvažnejše naloge pred nami? Vsekakor razvoj kme- tijstva, kar sem že ix>udairiil. Okrepitev industrije: razvoj podjetja Ključavničarstvo, o- snovanje predelovalnega ob- rata za sadje, gradnja četrte peči v steklarni, v turizmu pa gradnja osrednjega zdraviliš- kega doma v Rogaški Slatini. Dobra cesta od Celja do Ro- gaške Slatine in skozi Obso- telje, to pa je želja in potre- ba vseh občanov! Da pa bi to dosegli, moramo ix>prijeti vsi vztrajno in uporno, razume- ti in p>omagati pa bi morali tudi v širšem obsegu izven občine. Problemov je veliko, uspehi so tu; v prihodnost pa zaupamo vsi!« Res je težko opisati vse, kar je bilo storjenega. Skrat- ka: veliko! Potrebe pa so vedno nove in vedno več jih je, cilji so jasni, zato je po- trebno poprijeti še in še. Šmarsko se spreminja in je v desetletju naredilo korak, ki ga nekoč ne bi v celem veku. vanj lahko marsikdaj pocenili. V takem primeru se prav gotovo ne bi več primerilo, da bi načrte po- pravljali šele takrat, ko je ob- jekt že v gradnji, da se gradbeni izvajalci ne bi držali zastavljenih rokov in končno tudi finansLranje bi v redu E)otekalo. Prav bi bilo, da bi odločneje načeli vprašanje bogato opremlje- nih stanovanj. Primerjave z osta- limi evropskimi deželami kažejo, da je oprema stanovanj pri nas zelo razkošna in da v inozemstvu gradijo dosti skromnejša stanova- nja. Zakaj ne bi tisti, ki želi ime- ti v stanovanju luksuzno opremo, tega nabavil sam?! Izdalki za e- lektrične štedilnike, hladilnike in podobno v takem primeru ne bi več bremenili stanovanjsko iz- gradnjo, le-ta bi bila cenejša m stanovanje dostopno širšemu kro- gu ljudi. Na posvetovanju so s tem v zvezi načeli še vrsto drugih prob- lemov: vprašanje komunalnih ob- jektov, serijske pocenitve proiz- vodnje, stanovanjske štednje itd. — kar vse dokazuje, da je prob- lem stanovanjske zgradnje ven- darle enkrat resneje zastavljen. KULTURA IN PROSVETA Kultura in problemi Pred nedavnm je bil v Žalcu plen um občinskega odbora SZDL, ki je razpravljal o kulturno pro- svetni dejavnosti v občini. Ena izmed osnovnih misli je bila ta, da bi moralo biti kulturno prosvetno življenje poglavitna gibalna sila pri osveščanju državljanov, saj je za uspešno delo v proizvodnji nuj- no potrebno, da imajo ti možnost izživljanja, da se izobražujejo, za- bavajo ali gojijo kakšne drugačne oblike kulturnega razvedrila. Kul- turno prosvetno življenje bi mora- lo biti sestavni del družbenega standarda, iker namreč, vse tako kaže, ni! Druga taka misel je ta, da je nosilec kulturo prosrvetnega in za- bavnega življenja v komuni ob- činski svet Svobod in prosvetnih društev, Svobode in prostena dru- tva in vse njihove sekcije. Toda prav ta društva bolj životarijo ka- kor živijo. Res je namreč, da je spričo vedno večjega tempa živ- ljenja zanimanje ljudi za kultur- no prosvetno dejavnost bolj ali manj splahnelo, vendar velja kriv do in vzroke za to v precejšnji meri pripisovati tudi dejstvu, da je k temu prLpomoglo pogosbto stereotipno, neživljenjsko in ne- stvarno, ipovečini tudi tako ime- novano tradicionalno delo posa- meznih društev ali čitalniški duh. Spričo okoliščine, da so stare ko- lesnice dandanes že dodobra iz- vožene in da se po izvoženih ko- lesnicah s težavo prebija celo voz, kaj šele neko društvo!, smo že pre dolgo tega pričeli govoriti o no- vih oblikah in metodah, da osta- nemo zvesti prispodobi, o novi po- ti, ki naj bi jo utrdili klubi in klubsko življenje. Toda žal tudi to področje ni prišlo do polne veljave, ker je njegov razmah zavrla cela vrsta ovir, med katerimi je na prvem mestu pamanjkanje strokovnih kadrov, pa tudi pomanjkanje u- strezne organizacije. Razveseljivo je, če ima v občini kar 16 krajev materialne pogoje za razvoj klu- bov in če je večina klubskih pro- storov že opremljena s televizij- skimi sprejemniki, manj razve- seljivo pa je seveda, če malone vsepovsod manjka programov in manjka ljudi, ki bi ob sodelova- nju z vsemi krajevnimi činitelji poskrbeli za takšne programe, ki bi bili klubski v pravem pomenu besede. In kar ni nič manj važno — televizor sam na sebi še ne po- meni tistega osnovnega rekvizita, ki bi bil nujno potret)en za klub in brez katerega ne bi moglo biti dobrega kluba! Eno izmed perečih vprašanj so naposled kinematografi in filmska vzgoja. V občini je devet kinema- tografov, ki imajo vsi svoje pro- gramske svete, toda noben pro- gram dejansko ni odvisen od njih, zaradi česar bi bilo pravzaprav bolje, če teh svetov sploh ne bi bilo. Programslci sveti (vključno s celjskim) so namreč brez moči pred samovoljno distribucijsko.po- litiko in so zato podobni organom brez resorja. Iz tega sledi, da je od njih tudi nemogoče pričakova- ti, da bi lahko kaj dosti vplivali na filmsko vzgojo, kajti filmska vzgoja, tako se vsaj zdi, je pač v prvi vrsti odvisna od filmov, ki jih publika gleda; in če je med njimi vsaj 75 odstotkov slabih (po podatkih, ki verjetno niso nikjer zapisani!), lahko ostali odstotki sploh še vzdržijo konkurenco? V skrajnem primeru bi lahko nam- reč filmska omika pomenila tudi bojkot zmazkov, se pravi, nekaj, kar seveda praktično splob ni mo- goče. To so samo nekateri izmed pro- blemov, katerih rešitev sicer ni ne- rešljiva, a bo vendarle zahtevala trajno skrb vsakega posameznika in vseh kot celote, kajti kultura je nazadnje vendarle last vseh. V torek je bila na Malem odru peta letošnja premiera. Uprizo- ritev Džokovičeve dvodejanke Ljubezen je pripravil režiser Ju- ro Kislinger, nastopili pa so Ver a Perova, Jože Prislov, Mar janca Krošljeva, Stanko Potisk in Tone Šolar Kvicert orkestra Glasbene akademije 13. decembra bo gostoval v Ce- lju simfonični orkester ljubljan- ske Akademije za glasibo. To je mlad insta-umentalni ansambel, ki se je razvijal postopoma, kot je raslo število slušateljev glasbene Akademije. V zadnjih treh letih je dosegel sestav velikega simfo- ničnega orkestra 85 članov. Vsi člani orkestra so slušateljii glas- bene Akademije. Orkester je že pri svojem prvem javnem kon- certu v Ljubljani doživel nedelje- no priznanje občinstva in kritike. Umetniška kvaliteta orkestra je sedaj na taki višini, da bo orke- ter prvič gostm'al tudi v Zagrebu, Trstu, Mariboru in Celju. Umetniški vodja orkestra je di- rigent ljubljanske opeare dr. Da- nilo Svara. Koncerte na turneji dirigira slušatelj V. letnika za di- rigiranje, Marko Munih. Solist je pianist Aleksander Vodopivec, slu- šatelj II. letnika. Razen Beethovnovega Egmonta in Dvoržakove Simfonije »Iz No- vega sveta« bo izvajan tudi kla- virski koncert Rahmaninova. FILMI, ki jih bomo gledali. . . Pesem Jugoslovanski film, posnet po istoimenskem romanu Oskarja Da- viča. Proizvodnja Avala film, re- žija Radoš Novakovič, igralci Va- ša Pantelič, Rade Markovič, Spe- la Rozin. Zgodba se odvija v okupiranem Beogradu. Skupina skojevcev se namerava prebiti na svobodno o- zemlje in z njo naj bi odšel tudi akademik in pesnik Andrej Ve- kovič. Skojevec Mičo, ki ima z Vekovičem stalne zveze, naleti v njegovem stanovanju na Ano, kar pomeni zanj prvo srečanje z in- timnim pesnikovim življenjem. Ko potlej na podstrešju še slučajno prisostvuje srečanju Vekoviča z neko i>eriico, mu tega seveda ne more odpustiti, kajti zanj ljube- zen ni združljiva z življenjem re- volucionarja. Zato zahteva, da Ve- koviču preprečijo odhod na svo- bodno ozemlje. Ta je ogorčen in tudi sam to hoče, čeprav se želi istočasno iskreno boriti za svobo- ; do. Tako se udeleži pogreba sta- ' rega srbskega generala in name- - sto pogrebnega govora kliče ljudi k uporu. Vekovič je težko ranjen in policaji ga prenesejo v bolnišni- co. Skupina, ki ga hoče osvobodi- . ti in v kateri je tudi Mičo, pade v zasedo ... Pesem je film, ki je na zadnjem pulskem festivalu zasedel esno naj višjih mest. Po koncertu Nedavno so nam florentinski umetniki predstavili čudoviti svet stare glasbe, ki je preživela šte- vilna stoletja in nam še danes govori v povsem razumljivem je- ziku. Mračni srednji vek, v katerem se je človeška misel le polagoma prebujala, je ustvaril prekrasne glasbene mojstrovine, iz katerih diha čudovita modrina, čar spo- kojnosti in zaupanja v življenje. Blagodejna vera v človeško veli- čino, ki je od Dantejevih časov dalje ožarjala zlasti umetnost ro- manskih narodov, veje iz te stare glasbe. Z rastočim smislom za zunanjo lepoto, katerega rezultat je raz- voj večglasja, ki je trajal skozi ves pozni srednji vek, se pojavi važna vsebinska komponenta v takratni glasbi: veselje nad ustvar- janjem. In tako se zdi, kot da se preprosti dvoglasni madrigal iz 14. stoletja veseli kombinacijskih mož nosti, ki jih ponuja na nžji glas oprti višji glas. Celo balada sle- pega pevca Landinija za sopran, bariton in instrumente ne zrcali otožnost, saj je v srednjem veku veljalo pravilo, da »srčna otožnost ovira pisanje lepih not*<, glasbena estetika je pa tekom razvoja prej dopustila heroizem, kakor pa note osebne izpovedi. Ta glasba, ki je pisana zato, da se dobrika ušesu in srcu, je dala v 15. in 16. stoletju zavidne re- zultate na področju večglasja. Koncert florentinskih umetnikov je pa prikazal tudi, kako so se ob človeških glasovih začeli uve- ljavljati instrumenti, ki so pone- kod nadomestili spodnje del- nice partiture, v plesnih sklad- bah pa nastopajo tudi sami, brez vokala. Naravnost ljubko je, ka- ko so skušali stari skladatelji po- živiti zvočni mik skladb z upora- bo tolkal, cimbal in kastanjet. V pogledu instrumentacije je pa že prav na višini Evridika, pri kateri opredajo strunski instrumenti zbor in soliste z bogato akordično spremljavo. Izvajalski korpus Rolfa Rappa j je predvsem pevski, toda z instru- > menti dopolnjuje podobo srednje- \ veške posvetne glasbe. Petje tega ansambla odlikuje ne toliko glas- bena izšolanost grl ali morda njih zvočna lepota, kot izredno predan in kultiviran odnos do glasbe, ki jo pojo. Na tej osnovi je doseglo njihovo petje ono stopnjo ubrane lepote, ki je lastna le izbranim ansamblom. Koncertna direkcija je torej tu- di s tem koncertom ustregla na- šemu občinstvu, saj je bil prog- ram kvaliteten in interesanten. M. V. Repertoar Delavskega odra s Cankarjevo dramo ►►Hlapec Jernej in njegova pravica« je a- materski delavski oder v Celju ot- voril svojo sezono. Poleg petih predstav, kii jih je dal za celjsko občinstvo na svojem odru, bo s to dramo gostoval po tovarnah in v naseljih celjske občine. Pravza- prav je prikazovanje te drame na- menjeno proslavljanju obletnice ljudske vstaje. Po svoji vsebini in avtorju je to delo prav primemo za to priliko. Na Delavskem odru sočasno štu dirajo še dve deli, in sicer Linhar- tovo komedijo »-Matiček se ženi« in mladinsko igro Jan van Delf- ta >*Hura soncu in dežju'. Komedijo »-Matiček se ženi« bo- mo videli že decembra. Mladinsika igra »Hura soncu in dežju« pa bo predvajana ob času prihoda Dedka Mraza. Delavski oder bo v drugi polo- vici decembra s »Hlapcem Jerne- jem« dn >»^Matičkom« gostoval v Mestnem gledališču v Virovitici. Vmd bo namreč gostovanje Vdro- vitičanom, Ici so nastopili na a- materskih letnih igrah v Dobrni. Njihova predstaiva Držičevih Dub- rovniških vragolij« je ostala vsem ki so jo gledali, v prijetnem spo- minu. V nadaljevanju sezone bo ko- lektiv Delavskega odra naštuddrai še ljudsko komedijo Petra Petro- viča »-Vozel«, antično tragikome- dijo Guilherma Fiquerda »-Ezop in Ksant« in dramo poljskega avtor- ja Aškenazyja Gost«. Slednjd deli bosta prvič uprizorjeni v Sloveni- ji, ker ju do sedaj še nismo imeli v prevodu. Program je obšdiren, ga ho Delavski oder realiziral. Le- tos je namreč pristopilo k drušlAru 30 mladincev in mladink. Ti bo- do skupno s starimi požrtvoval-nd- md igralci in pod vodstvom izku- šeniih režiserjev poživdld amater- sko dejavnost v Celju. Z. F. Prizor iz filma Neodposlano pismo NEODPOSLANO PISMO Ruski film, ki ga je zrežiral Mihad Kalatozov in v katerem so nosilci glavnih vlog Tatjana Sa- mojlova, Inokentij Smoktunovski, Jevgenij Urbanski in Vasilij La- va nov. Film je posnela ekipa, ki se je proslavila s filmom Lete žerjavi. Poleg odličnega režiserja Kalato- zova, ki je bU proglašen v Fran- ciji za najbodjšega tujega režiser- ja 1959. leta, je bila za najboljšo igralko proglašena tudi Tatjana Samojlova. Gre za resnično zgodbo o štirih mladih geologih, ki so hoteli do- kazati hipotezo svojega profesor- ja, da so v sibirski tajgi ležišča diamantov zaradi podobnosti zem- ljišča z okolico južnoafriškega mesta Captovvna. Geologi krenejo na pot. Po muč- nih, toda uspešnih raziskovanjih, ko najdejo ležišča diamantov, in ko že mislijo na zmagoslavno vr- nitev v civilizacijo, pa se ulijejo divje plohe, ki kmalu narasejo v poplavo. Splav z opremo in hrano izgine, geodogi ostanejo sama v tajgi... Ko pride poletje, najdejo sibir- ski lovci na zmrzli reki splav s truplom vodje ekspedicije. V že- pu kožuha je načrt diamantnih ležišč, opis potovanja in trpljenja. Režiser Kalatozov je po mnenju sovjetskih in drugih kritikov od prvega do F>oslednjega prizora do- kazal, da spada v vrsto takšnih velikanov, kakor so Donskoj, A- leksandrov in Jutkevič. LEDENA DOBA V Sloveniji Razstava z gornjim naslovom, ki je odprta te dni v Celju nudi obiskovalcem zelo poučne in ilu- strativne prikaze najmlajšega ob- dobja nad milijon let stare zemelj- ske zgodovine. Razume se samo po sebi, da je velik del razstave namenjen najstarejšemu človeku na zemlji, ki se pojavi ravno v tem obdobju. Razstava je razdeljena v tri de- le. V prvem prikaže trajanje le- dene dobe in njen vpliv na obli- kovanje zemeljske površine. Ta je namreč po delovnju ledenkov do- bila svojo značilno obliko, ki jo je ponekod ohranila še do danes. Le- den-ške mase namreč »pKitujejo' z višjih v nižje predele. Pri tem pa oblikujejo površino pod seboj. Vsaka ledeniška dolina ima zato značino obliko črke U. Na koncu ledenikove poti so pa značilne mo- rene. Ledena doba je trajala daljše časovno razdobje. V tem času temperaturne spremembe močno nihale. V tem razdobju se je tudi ločnica večnega snega močno spre- minjala. V glavnem je pa bila okrog 1300 m nižja kot je današ- nja. Danes je ta meja na višini 2500 m. V času največje polede- nitve je bila pa celo na višini 1200 m. V srednji Evropi poznamo več .poledenitvenih faz, ki imajo svo- je ime po manjših rečnih dolini- cah v Avstriji: Giinz, Mindel, Riss in Wurm. Med temi štirimi obdobji in šev trajanju teh obdo- bij pa imamo še toplejše časovne presledke, taikozvane interglaciale in interstadiale. V tem času se je pa ločnica večnega snega zopet dvignila. Na Olševi je bila n. pr. v toplejšem presledku wurmske. po-, ledenitve na višini 1700 m. V drugem delu nas razstava sez- nani s pleistocensko (ploistocen je znanstven izraz za ledeno dobo) sofavno. Najznačilnejše ledenodob- ne živali so: mamut, povodni konj in jamski medeved. Poleg teh pa še različni losi, svizci i, dr. Večino teh ledenodobnih živali so našli tudi na Slovenskem. Mamut, da- nes je rekonstruiran v Narodnem muzeju v Ljubljani, je bil odkrit v Nevljah pri Kamniku, kosti po- vodnega konja so našli v Postoj- ski jami, kamor ga je prinesla vo- da s Pivške kotline. Kosti jam- skega medveda pa najdete skoraj v vseh paleolitskih jamah. Samo v Potočki zijalki na Olševi so na- šli kosti od najmanj 1500 različ- nih medvedov. Razumeti moramo namreč, da so v teh jamah med- vedi našli svoja zatočišča, med- vedke so tam kotile svoje mladi- če, tam so prespali zimsko spanje in po navadi v jami tudi poginili. V tretjem delu nam razstava prikaže življenje paleoditskega človeka. Bil je lovec, ki se je pre- življal v glavnem z mesom jam- skega medveda in* drugih živali. Zato nas ne sme čuditi, da najde- mo v različnih jamah živalske ko- sti s popolnoma nenaravnimi zlo- mi, raznovrstna orodja, naprav- ljena iz teh kosti i. p>d. Omenil bi samo prototip šivanike iz kosti, ki je bila najdena v Potočki zijalki im je zaienJcrat uniikat. Raoen mesa in kosti, ki sem jih že omenil je paleolitski človek uFK)rabil tudi madvedovo kožo za obleke, tako da je, kot vidimo, znal svojo žr- tev vsestransko uporabiti. Poleg kosti je tedanjemu člo- veku služil kot orodje kamen, ki ga je temu primemo obdelal. Slu- žil mu je kot kladivo, sekira, nož itd. Po obliki orodja ločimo več paleolitskih kultur: abevilska, a- šelska, mustjerska, orinjašdca, so- litrejska in magdalenska. Svoja imena so te kulture dobile po raz- ličnih najdiščih, kjer je posame- zen tip za določeno kulturo tipič- nega orodja najštevilneje zasto- pan. Večina naših paleolitskih na dišč spada v razmeroma mlajšo orinjaško obdobje (Potočka zijaLka in ostale štajerske p>ostaje), do- čim segajo nekatera še v mustjer- sko fazo. V mlajšem paleolitiku opažamo pri takratnem človeku že tudi močna umetniška hotenja. Od njega so se nam ohranile šte- vilne slike v jamah, razen tega je tudi graviral in kiparil. Števil- ne jame v Franciji in Španiji so izredno bogate po številnih slikah. S svojimi živimi in izredno sveže učinkujočimi slikarijami človeka naravnost presenečajo. Slike so napravljene r naraA^naGOi barvami — rumeni oker, rdeči železovec, vijoličaste manganove spojine — za vezivo pa jim je služila sveža kri in loj. Po svoje zanimive pa so tudi male paleolitske plastike. To so običajno gole ženske fgurice ime- novane »^Venere«. Znane kipe Ve- ner so našli v Willendorfu v Av- strija, v Vestonicah na Morav- skem, v Brassempojai v Franciji in drugod. To dn še marsdikaj drugega boste lahko videli na razstavi, ki jo pri- reja Prirodoslovni muzej v Ljiuib- Ijani in je bila odprta 6. decem- bra v prostorih OZZ v Cedju. L. B. Potočka zijalka — ena najbogatejših paleolitskih jam na Slo- venskem Vido Korar PARK Breze drže v belih dlaneh visoke vrče, ponujajo jih noči, da bi vsula vanje steklenih zvezd. Steklene zvezde so podoba ljubezni, vrči z zelenimi rožami podobe neuslišanih čakanj. CELJSKI TEDNIK STEV. — 8. decembra 1961 PRED PRAZNIKOM 20. OBLETNICE USTANOVITVE JLA ARMADA kot šola in graditeljica Pomen Jugoslovanske ljudske armade ni mogoče meriti z zastarelimi merili. Naša ljudska vojska je v sedanjih politič- nih pogojih na svetu sicer breme, ki ga pa naši narodi zavest- no nosijo, saj je naša vojska čuvar naše svobode in izgradnje. Toda to breme pripadniki JLA občutno zmanjšujejo s svojo vsestransko dejavnostjo, ki je v korist naši socialistični izgrad- nji. V naslednjem sestavku se bomo pomudili pri tsitih dejavnostih JLA, ki odlikujejo našo vojsko kot ljudsko armado, kot šolo na- ših kadrov in kot eno Tiaših največjih »-podjetij-« v naši sociali- stični izgradnji. POL MILIJONA STROKOVNJAKOV V PETNAJSTIH LETIH V naši armadi imamo resnično eno najobsežnejših »strokovnih« šoi. Naj vas navednice ne motijo, toda to je res. Kakršna koli stro- kovnost mimo strogih vojaških ved, je v JLA prav takšna, kakrš- ne so v našem gospodarstvu. Kar naštejmo jih. Ali ni tankist naj bolj osposobljen šofer težkih vo- zil? Ali niso ravno radiotelegra- fist iz JLA najboljši strokovnjaki svoje stroke? Ali niso zdravstveni kadri v armadi najbolj priznani? Kdo gradi drznejše in zahtevnejše gradbene objekte mimo inžener- skih enot JLA? V zadnjih petnajstih letih je bi- lo v armadi izšolanih okoli 562.000 mladeničev v različnih vojaških šolah od akademij do podoficir- skih rezervnih šol. Večino tako izšolanih fantov je dobila naša in- dustrija po končani vojaški ob- veznosti. PETINO VSEH NOVOZGRAJENIH CEST SO ZGRADILI PRIPADNIKI JLA ... Prometne zveze so brez dvoma osnova naše povojne graditve. Pri tem velikanskem delu se je JLA posebno izkazala. V naši nepo- sredni bližini imamo dva taka ob- jekta: obsoteljsko železnico in ce- sto ob Savi. V Jugoslaviji smo po vojni zgradili okoli 6200 kilomet- rov cest. Od tega števila so pri- padniki JLA zgradili 1129 kilo- metrov. Zgradili so 216 mostov v skupni dolžini preko 4000 metrov, izvrtali 78 predorov v skupni dol- žini 60 kilometrov itd. Poleg tega je armada zgradila nešteto dru- gih objektov, med temi 46.000 sta- novanj, veliko šol, hotelov, počit- niških domov itd. PIRAMIDE PUSK OB NJIVAH IN TRAVNIKIH . . . Skoraj ni jeseni, da bi naše kme tijstvo ne poslalo v vrste JLA svoj klic na pomoč — SOS. Take- mu klicu se je vojska vedno od- zvala. Samo v letih 1959 in 1960 so pripadniki naše armade pri- si>evali čez tri milijone prostovolj- nih delovnih ur pri p>ospravljanju kmetijskih pridelkov od žetve žit, obiranja koruze in pa do košnje sena itd. Za prevoz kmetijskih pridelkov je v teh letih sodelovalo 1600 vojaških vozil. Naštevali bi lahko v nedogled, če bi hoteli na- šteti vso pomoč kmetijstvu od na- štetih akcij pa do obrambe povr- šin pred poplavami ob raznih e- lementamih nesrečah. NAJVEČJI ODSTOTEK PRI RACIONALIZACIJI PORABE .. . Armada je lahko vzornik pri zmanjševanju odstotka porabe proračunskih sredstev. Z raznimi oblikam iprelivanja sredstev, s tem da se aramada s svojo indu- strijo deloma sama vzdržuje, je bil dosežen skoraj neverjeten pa- dec porabe proračunskih sredstev. Leta 1952 je armada porabila oko- li 23 % jugoslovanskega proraču- na. Lani je s postopnim zmanjše- vanjem v vseh zadnjih letih do- segla 7.77 %. Menda ni države na svetu, ki bi tako malo trosila na oboroženo silo. VOJNA INDUSTRIJA: 170 IZDELKOV ZA ŠIROKO potrošnjo" Po vojni zgrajena vojna indu- strija je do leta 1952 delala v glavnem za potrebe armade. Po tem letu se je začela preusmerja- ti za proizvodnjo mnogih potroš- nih predmetov od vžigalnikov do mtorjev. Vojaške tovarne izdelu- jejo rudarsko opremo, industrij- ske stroje, gospodinjske stroje — skratka preko 170 različnih final- nih izdelkov, ki so potrebni široki potrošnji. KO SE JE POSLOVIL »GOSPOD...« Miha Garač je po petintridese- tih letih knai>ovščine še enkrat zamahnil s krampom, prestavil čik in rekel tovarišem: »Grem, dovolj je petintrideset let.« Odložil je kramp, se še enkrat ozrl na črni rov, nato pa pomo- droval. »Fantje, mislim, da se v jami ne bo nič spremenilo. Srečno!« In je šel. Koraki so bili p>očasnd, telo se je nečemu upiralo, Miha Garač je mlel čik in momljal. »... Petintrideset let sem se spuščal v to luknjo. Cma je in na pogled nič kaj prijazna. In vendar mi je dajala kruh. Dajala ga je meni in moji družini. A pri vsej svoji dobroti je v petintridesetih letih pobrala kar osem mojih to- varišev. Ja ja, knapi smo knapi. Globoko pod zemljo smo si brat- je. Pred leti smo imeli tudi nekaj sestra, pa so omagale. Pretežak je ta kruh, za žensko ni...« V pisarni je dobil delovno knji- žico; ker direktorja ni bilo doma, mu je kar obratovodja stisnil ro- ko. »Miha Garač, zdaj pa srečno v pokoj!« Miha Garač je oddal svetilko, podpisal, da je za vedno prekinil delovno razmerje, nato je spet prestavil v ustih čik, poravnal te- lo in ne da bi se mu obraz preveč razjasnil, rekel: »Torej, tudi vam — srečno ...« Toliko in nič več. Pred petintri- desetimi leti so ga sprejeli v delo. BU je močan in zdrav. Zdaj se je telo ukrivilo, moči so pošle, pote- kel je čas in zdaj gre. Slovo je tiho, telo se nečemu upira, pa Mi- ha Garač zamahne z roko. »Pa še kozarček kratkega v po- zabo ...« Počasi je Miha Garač srkal kač- jo slino, v pisarni je nekdo v ime- niku zaposlenih z rdečim prečrtal priimek in ime. In naivnež bi skoraj verjel, da slovo ničesar ne predstavlja, če se slučajno ne bi ustavil ob koloni avtomobilov in da ne bi iz posebne sobe pri »RESTAVRACIJI« pri- hajal vrišč, ki je bil podoben rož- ljanju tankih kozarcev in cvilje- nju finih dam. »Naj živi naš tata!« je nekdo zakričal, a glas mu ni bil čist; po- doba je bila, da prihaja iz nekak- šnih čistilnih naprav. »Kdo pa je naš tata?« »Danes pa je v »RESTAVRA- CIJI« rekordno število gostov!« »In vsi so zidane volje!« »Tokrat pa mora biti kapljica zares odlična!« »Kaj pa se je zgodilo?« »Ježeš, naš šef se poslavlja!« »Sef, kateri šef?« »Madonca, naš direktor vendar, oziroma šef pogona, no ja, glav- ni obratovodja. Hudiča, saj ga že vrabci na strehah poznajo, vi pa ga še ne poznate?« »Ne, o tem pa zares ni nič zna- nega. Oprostite, kdo je že ta šef?« In zgodba se takole razvije: »Bilo je pred leti. V kraj je pri- šel tujec. Na videz nič posebnega. Normalna rast, človek srednjih let hudomušnih oči, dokaj gostih las, gotovega koraka in le to se je še zvedelo, da je poročen ter da je njegova žena zelo lepa in mila ženska. Toliko in nič več. Po ne- kaj tednih bi šel spet v i>ozabo, da ni imel v p>osebnem dekretu zapisano: DIREKTOR PODJETJA SVIGA- SVAGA In to je bilo dovolj. Ljudje so daleč naokoli šušljali: »Dobili smo novega direktorja.« Pripisovali so mu celo zelo do- bre lastnosti. Da je skromen in prijazen, da razume delavčevo du- šo, da gleda podšefom na prste in da sli ne privošči prav nobenega luksuza. Mine pol leta. Direktor hodi iz tovarne do stanovanja peš. Le tu in tam ga zapel j a tudi šofer. Ta šofer p anikakor ni direktorjev šofer, ampak šofer za službene dolžnosti. Po enem letu nekdo prinese čudno vest: »Direlotor si opremlja stanova- nje s perzijskimi preprogami!« Eni so to novico potrdili, drugi zanikali. Naj je bilo tako ali dru- gače, eno pa je le držalo: Moža- kar je zasedel mesta najvažnejših funkcij in iz teh odgovornih mest stalno poudarjal: »Tovariši, poštenje je v sooiali- zmu lepa reč!« Cas teče in direktor menja av- tomobile. Pa da ne bo kdo mislil, da je postal poklicni šofer! Ne, menja lastne avtomobile, ki si jih nabavlja s pošteno zasluženim de- narjem. Zdaj se vozi na seje z moderno limuzino. In tako je prav. Nadrejenost, pomembnost in od- govornost položaja se mora jasno čutiti. Leta so potekla in direktor VE- JA je napravil veter. Pošteno je požagal noge direktorskega stol- čka in zdaj se poslavlja. Zdaj gre in kolegi naj pijejo, privoščijo si naj, kar jim poželi želodec. To je slovo, veliko slovo, zato naj teče od miz. »Naj živi naš tata!« UKRADENA TORBA Bilo je leta 1944, v jeseni, ne- kako v začetku novembra. Cre- mošnikov Drejček je moral v trg po sol in ko se je vračal, je postal ob travniku, na katerem so vežba- li nemški vojaki. Prava pot je vodila kraj trav- nika. Toda nek čuden nagon je Drejčka zavlekel na travnik. Po- časi je stopal in gledal skupino oficirjev. Niso se menili zanj, ker so vedeli, da preko travnika vodi rahlo izhojena pot. Vojaki so imeli odmor. Stali so po skupinah, kadili in se pogo- varjali. Drejček je prišel čisto bli- zu, iztegnil je roko in pozdravil: »Heil Hitler!« Nihče mu ni odzdravil. Drejček gre počasi naprej in v bližnjem grmu zagleda torbo. Take nosijo samo oficirji. Spreletelo ga je. Bi jo izmaknil? To ga lahko stane življenje! Nagonsko se je sključil, pobral do sitega nabasano torbo, si jo dal pred trebuh in začel teči. To so bili hudi trenutki. Trepetalo mu je vse telo. Za hip je pomislil na dom in mater in očeta, na sestre in brate. Ali jih bo še kdaj videl? Prenaglil se je in ko bodo Nemci krajo opazili , ga dohitijo in ustre- le. Izšolan policijski pes se je i- gral na drugem koncu travnika in v njem je videl Drejček največji strah. Drejček je dosegel gozd. Zdaj je začel teči, kolikor so ga nesle no- ge. Bil je že globoko v gozdu, ko sliši rezek žvižg nemške piščalke. Sliši lajež močnega volčjaka. »Zdaj, še trenutek, pa me bodo ubili!« Nad potjo je rasel ogromen hrast. Kraj njega se je bohotila vitka smreka. Drejček se je po- gnal na smreko, priplezal do vr- ha, se dvakrat, trikrat zazibal in že je obtičal na debeli hrastovi veji. Spustil se je k deblu in ma- lo niže ga je skrila velika dupli- na. Tam je trepetal in prav nič ni mislil na ukradeno torbo, mislil je na smrt. Nemci so tatvino res opazili in že so se podili ipo gozdu. Policij- ska pes je lajal pod smreko in naš Drejček je trepetal, trepetal. Star je bil komaj dvanajst let in tiho se je pripravljal na smrt. »Išči!« je sikal nemški oficir na psa in ga brcal z okovanim škornjem. Pes pa je kar naprej grizel lubje tanke smreke. Komaj so ga z brcami prisilUd, da se je zapodil v vas. Nemci so pretaknili vse hiše, tudi Cremošnikovo. Drej- čka niso našli. In ne torbe, v ka- teri so bili važni načrti in velika pištola z dvema rezervnima ser- žerjema. ŽARNICA VELIKA KOT CIGARETA v laboratorijih »General Elek- tiic« v Clevelandu so pred krat- kun izdelali nov izvor svetlobe. To je Lucalox. Nova električna žarnica je velika kot cigareta in je tudi takšne oblike ter lahko oddaja do 120 W močno svetlobo. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVEU 3ACKA ^ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠEj stane potočnik Raul se je napotil navkreber, naravnost h koči pod ananasovim drevesom. Prekrižaril je vse Paumoutuje, ko je trgoval za svojo mater in kupoval otoške pridelke: kopro, biserno matico in be«ere. Kupčeval še ni dolgo, zato se je čutil B»:'£kušenega in se je bal, da ne bi sklenil kupčije materi na škodo. To je bilo Sele njegovo drngo potovanje. Skrivaj si je belil glavo, ker je vedel, da o biserih ne ve kaj prida. Kljub temu se m« je posrečilo, da je priJcril vznemirjenje is kazal ravnodušen obraz trgovca, ko mu je Maf)uh biser pokazal. 5. Bil je velik kot golobje jajce, povsem okrogel in tako bel, da je v maT- ričnih barvah odseval vse odtenke okol'ce. RaouL še ni nikoli videl takega bisera. Pregledal ga je s povečevalnim steklom; bil je brez napake. Zdelo se je, da se v svoji čistosti topi v zraku in se z njim S'paja. V senci je medlo žarel, bil je či«t kot lunin žarek. Ko ga je vrgel v kozarec vode, ga je le s te- žavo opazil, tako je bil prozoren. >Kol'lco hočeš zainj?< je vprašal z dobro ig-rano ravnodušnostjo. >2clim hišo«, je rekel Mapul.. Tedaj sta se za njegovim hrbtom prikazal« obraza drveh žena in dekUce; rse tri glave so prtkiimavale njegovim besedam. 6. »Zelim h'šo,< je ponovil Mapuh. >.Streha mora biti narejena iz pocinkane plo/^evine. Hiše mora biti dolga šest sežnjev, obdajati jo mora veranda. Sredi hiše mora biti velika soba z okroglo mizo in osmerooglato uro. Hiša mora imeti štiri spalnice, po dve na vsaki strani, v vsaki spalnici mora biti železna poste- lja, umivalnik in dva stola. Hiša mora imeti tudi (k>bro kuhinjo z lonci in šte- dilnikom. Hišo pa moraš zgradti na mojem otoku, b« FaJuravi.« >Je to vse?< je z nezaupanjem vprašal Raoal. »Da. TM.4 ie iMi|k»Toril Mapah. > , o CELJSKI TEDNIK STEV. 46 — 8. decembra 1961 SKRBIMO ZA DETE ŠE PRED NJEGOVI M ROJSTVOM S hrano dobivamo snovi, ki nam dajejo kalorije za telesno toploto in energijo za delo. To so maščobe, ogljikovi hidrati in beljakovine. Telesu pa so potreb- ne tudi snovi, ki ga ščitijo pred boleznimi in uravnavajo važna dogajanja v telesu. To so rud- ninske snovi in vitamini. Oboje tudi imenujemo zaščitne snovi. Vse omenjene snovi pa morajo biti v hrani v pravilnem razmer- ju, da je telesu v prid. Nepravilna prehrana lahko po- vzroči različne okvare na našem zdravju. Še posebej pa ta ugo- tovitev velja za čas nosečnosti in čas dojenja. Zastarelo je mišlje- nje, da dobi otrok v materinem telesu vse potrebne snovi, ne glede na to, kako se mati hrani. Resnica je prav nasprotna. Otrok bo imel vse snovi na razpolago le, če se bo mati pravilno hrani- la. Posledice nepravilne prehra- ne se kažejo na materi kot na otroku. Pri materi lahko nasto- pajo obolenja jeter, slabokrvnost zmanjšana odpornost proti nalez- ljivim boleznim, otekanje nog itd. Pri otrocih pa opažamo večje umiranje v prvem letu življenja in predvsem v prvem mesecu po rojstvu, nagnjenost k rahitisu, zmanjšano odpornost proti nalez- ljivim boleznim itd. Jubilej Velirove mame Prvega decembra je Vebrova mama praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Dolga je leta bila ba- bica v Žalcu. Solo je končala v Trstu 1913. leta, po prvi svetovni vojni pa se je preselila v Žalec. V trintridesetih letih službova- nja je pomagala na svet tri tisoč dojenčkom. Sedaj je Vebrova ma- ma v Celju, upokojena. Dragi jubilantki čestitajo k o- semdesetemu rojstnemu dnevu in ji kličejo še na mnoga leta — vse babice, čestitki pa se pridru- žujemo vsi, ki cenimo njeno delo. Nepravilno in brez podlage je mišljenje, da mora nosečnica je- sti za dve. Količine hrane ni tre- ba prav nič povečati. Ce bi ho- teli to izraziti s kalorijami, naj znaša dnevna vrednost prehrane 2500 do 3000 kalorij ob upošteva- nju dela, ki ga nosečnica oprav- Ija. Veliko bolj važna je sestava (kakovost) hrane in to že v za- četku nosečnosti. Nosečnica mora dobiti s prehrano vse snovi, ki so potrebne za normalen razvoj ploda in za normalen potek no- sečnosti. Priporočljiva je mešana hrana, na katero je bila žena že prej navajena. Nujno je le, da je v hrani dovolj beljakovin, rud- ninskih snovi in vitaminov. Pri pravilni prehrani se žena v no- sečnosti zredi za 8 do 10 kg, manj v prvih mesecih in več v zadnjih mesecih nosečnosti. Zadnje 5 me- sece se telesna teža poviša za povprečno četrt kilograma na te- den ali približno kilogram na mesec. Beljaj:ovine, ki jih je največ v mesu, mleku, jajcih, siru in v nekaterih živilih rastlinskega iz- vora, gradijo in znova obnavlja- jo telesna tkiva, gradijo plod, po- steljico, jajčne ovoje. Imajo pa tudi zaščitno vlogo, predvsem za-- radi bistvenih aminokislin, ki jih vsebujejo. Polnovredne so samo živalske beljakovine, čeprav so telesu potrebne tudi rastlinske beljakovine. Srednje močna no- sečnica dobi potrebno količino beljakovin, če popije dnevno li- ter mleka, poje 125 gramov mesa in eno do dve jajci. Ce primanjkuje beljakovin, se plod ne more razvijati v redu: pride lahko do splava ali do pre- zgodnjega poroda. Žene postane- jo neodporne proti nalezljivim boleznim, so slabokrvne, pojavi- jo se otekline nog itd. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije in toplote. V prehrani naših nosečnic jih je dovolj, če ne še preveč! Glavni izvori oglji- kovih hidratov so kruh, sladkor, krompir, riž, izdelki iz mdke, sadje. Dnevna potreba po njih je v nosečnosti 400 do 500 gra- mov. Kadar jih je v prehrani preveč, se nosečnica zredi preko mere. Maščobe so najbolj koncentri- ran izvor energije. Potrebne so, da iz prebavil kri ne posrka pre- hitro hrane, pa tudi zavoljo tega, ker vsebujejo nekatere vitamine in mastne kisline, ki delujejo kot itamini. V prehrani naših noseč- nic jih je kar dovolj. Glavni iz- vori maščob so: maslo, olje, mar- garina, svinjska mast. Dnevna potreba v nosečnosti znaša pri- bližno 60 gramov. Hrana naj po možnosti ne vsebuje preveč ma- ščob, da se nosečnica ne bi pre- več zredila, ker lahko prevelik porast telesne teže povzroči tež- ke posledice (porodna božjast). S tem priporočilom končujemo prvi del sestavka o pravilni pre- hrani nosečnice. Prihodnjič bomo povedali nekaj o vitaminih in njihovi vlogi pri pravilni rasti in razvoju plodu. Menimo, da bo marsikak nasvet prav prišel. M. D. Obiščimo šole za starše Pričeli se bodo mrzli dnevi in časa bo več kot ga je sicer. Dolr gi večeri bodo pusti in prazni, če jih ne bomo koristno izrabili. Skoraj v vseh občinah celjskega okraja delujejo delavske in ljud- ske univea-ze. Le te vnašajo v svoj program tudi šole za starše. Toda mnogokrat se zdi, da je prav za te šole vse premalo zanimanje. Vsi pa vemo, da je nauk o vzgoji znanost, ki jo dokumentirajo na- pisana in preverjena opazovanja o otrokovem telesnem in umskem razvoju. Vsa predavanja šole za starše zato ne vise nekje v zraku, ampak jih oplajajo poleg znan- stvenih resnic še konkretni živi življenski primeri. Šole za starše so zato živa pedagoška torišča, kjer vsako predavanje sproži mnogo novih primerov, ki hočejo vzgojo prav usmeriti. Le škoda, da starši na predavanjih vse pre- več molčijo. Prav take sproščene razprave po predavanjih bi lahko dale mnogo dragocenega materi- ala, ki bi služil kot prispevek v nadaljni pedagošk praksi staršev in učiteljev. Skoda tudi, da na predavanja oi več učiteljev. V šoštanjski občini je pričela redno delati šola za starše v. Šmartnem ob Paki, kjer je 36 slušateljev. Zadovoljiv odziv je bil tudi v Osnovni šoli M. P. To- leda v Velenju. V Šoštanju pa je bilo na prvem predavanju le tri- najst staršev. Prepričani smo, da bodo število tam še zvišaii, za- kaj šola za starše bo marsikomu koristno svetovala. NASVETI Madeže od kopirnega svinčnika bomo odstranili iz barvnega bla- ga s toplim glicerinom ali kisom in špiritom v enakem razmerju. Ce so se nam pojavili madeži na belih tkaninah, pa bomo le-te namočili z mešanico treh jedilnih žlic gorilnega špirita in p)olovice čajne žlice razredčene solne kisli- ne, nato bomo pa očiščeno mesto oprali z mlačno vodo. Porcelanaste ploščice, s kateri- mi so obložene stene v kuhinjah, kopalnicah itd. snažimo z milnico kateri dodamo kanec salmijaka, operemo jih s hladno vodo in nato zdrgnemo s krpo, ki ne pušča vla- ken. V NEDELJO ZVEČER Zakajen gostilniški prostor. Iz kota slišimo glas harmoni- ke in v »posebni sobi« pleše- jo mladi ljudje. Vroče je, brišejo si potna lica, pa se vendarle vrtijo. Bežno pogle- damo mize, za katerimi sedi- jo. Na njih je vino, konjak in liker. Harmonika poje, mladina gasi žejo z alkoho- lom in čedalje več se jih zbi- ra v majhnem prostoru. V sosednji sobi kričijo pijanci, p ocesti mimo gostilne pa dr- vijo tuji in domači avtomo- bili. Redkokdo se ustavi v tej gostilni, tisti pa, ki se, začu- deno opazuje ta prizor. Mla- di ljudje pa plešejo, pijejo, ni jim mar začudenih pogledov. Ves teden so se veselili, da bodo alhko v nedeljo zaplesa- li .Samo, da plešejo! Ni važ- no, kje in kako, samo da se. vrtijo. Sicer pa — kam pa naj gredo plesati Le v go- stilni poje harmonika... * Tako je bilo v nedeljo v enem izmed gostišč v Sloven- skih Konjicah. Veliko mladih ljudi se je zbralo tam. Neka- teri so plesali, večina fantov pa je sedela okili mize, ki je po njej kar teklo vino. Zar- delih lic so prepevali, zbada- li plešoče ter pili in pili. Od- šli smo pred njimi in kakšen je bil konec nedeljskega ve- čera, smo lahko samo sklepa- li. Ce bi prizor v tej gostilni ne bil samo eden izmed mno- gih, bi se nasmehnili in za- pustili prizore brez grenkega okusa v ustih. Ker pa je, žal. takih gostišč in takih mladih ljudi še več, po vsem našem okraju jih srečujemo, ne mo- remo mimo brez očitka. Mno- gokra tgovorimo o slabostih sodobn emlade generacije, o tem k,ako velike želje imajo in kako nemogoče so njihove zahteve. Marsikdaj pa ne po- mislimo, da je tudi čas na- pravil svoje, da so danes po- trebe te mladine dosti večje kot so bile nekoč. Marsikdaj ji hvzgajamo z besedami in parolami, v praksi pa jih pu- ščamo gostilnam, vinu in uli- ci. In tako smo navajeni teh prizorov, da se nam zdijo ne- pomembni in bežni. Toda včasih tudi bežno srečanje marsikaj pove. S KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA LAŠKE OBČINE Premalo razumevanja Konferenca za družbeno aktiv- nost žena laške občine je osvet- lila predvsem tiste probleme, za katere doslej ni bilo prevelikega zanimanja. Pri tem mislimo pred- vsem na vprašanja varstva otrok, problem družbene prehrane in pralnice. V otroškem vrtcu v Laškem je vse dotlej, dokler je bil prora- čunska ustarova občine, iskalo zatočišče preko šestdeset pred- šolskih otrok. Ko na je vrtec pre- vzela stanovanjska skupnost, je to število padlo na devetindvaj- set. Ker so stroški oskrbe več kot štiri tisoč dinarjev mesečno, je morala stanovanjska skupnost prispevek staršev namreč zviša- ti od preišnjih šest sto na tisoč dve sto dinarjev. To pa je po- vzročilo, da se je število oskrbo- vancev znižalo. Pri vsem tem je znn;tv,5-.ro da ie v Laškem 212 predšolskih otrok, ki so v času odsotnosti staršev brez varstva in skoraj polovico toliko tudi šolskih otrok. Kako rešiti to tež- ko vprašan ie? Na konferenci so znova ugotovili, da za problem otroškega vrastva ni potrebnega razumevanja — predvsem v de- lovnih kolektivih ga je izredno malo. Tu pa bi se morali za to najbolj zanimati. S prav tolikšno pozornostjo so se na konferenci lotili tudi pro- blema družbene prehrane. To vprašanje pa bo kmalu rešeno. Da bi zagotovile tesnejše sode- lovanje vseh, ki jim razbreme- nitev žena in družine mora biti blizu, so na konferenci izvolili sekretariat, v katerem bodo. v veliki meri zastopane tudi gospo- darske organizacije. Naši nagrajenci Hej, koliko pisem smo do- bili te dni! Kar žal nam je, ker nismo mogli vseh nagra-, diti. Žreb je namreč določil le te-le tri mlade bralce: Lah Štefka, Rog. gorca. Pristava pri Mestinju. Štefki bomo prvo nagrado — tisoč dinarjev poslali po pošti. Jože Vrvavnik (ki pa nam naj pošlje točen naslov) bo dobil drugo nagrado — pet sto dinarjev. Marjan Drešček, Goričica št. 14 (osn. šola Šentjur) je tretji nagrajenec. Dobil bo^ pet sto dinarjev. ,i In rešitev zagonetke —' knjigo Ptički brez gnezda je napisal Fran Milčinski. Nje- govih del je toliko, da tudi mi ne bi znali vseh našteti. Naj zato omenimo samo Mo- gočni Prstan in Butalce, ki ste jih tudi vi vsi omenjali. Toliko o uganki. Med pismi, ki smo jih do- bili pretekli teden smo opa- zili precej novih imen. Pri- čakujemo zato. da nam bo- ste še pisali, kljub temu, da vam žreb ni bil naklonjen. Zahvaljujemo se vam za po- zdrave, za čestitke ob praz- niku republike ter vas prav lepo pozdravljamo. Najboljsif prisp€vcl( Letošnji prazniki so bili za večino nas tako lepi, da se jih bomo še dolgo spomi- njali. In — zakaj ne bi teh spominov napisali. Nasled- nje tri nagrade — tisoč in dve po pet sto dinarjev — smo namreč namenili tistim, ki bodo najboljše opisali le- tošnje praznovanje 29. no- vembra. Lahko ga tudi nari- šete, skujete v verze itd. Objavili bomo tudi tiste pri- spevke, ki ne bodo nagra- jeni. Prosimo pa. da nam pi- sma pošljete najkasneje do sobote, 16. decembra. Vsem mladim bralcem — prav lep pozdrav. Naš prirodcslovni krožek črna muca Prirodoslovni krožek deluje na tretji osnovni šoli že več let. Obi- skujejo ga dijaki od petega do osmega razreda. Petindvajset jih je in tudi svoj odbor imajo. Člani se pri delu seznanjajo z zanimivostmi iz raznih področij prirodoslovja. Uvajajo se tudi v samostojno opazovanje prirodo- slovnili pojavov. Krožek deluje v obliki predavanj, praktičnih vaj in v prirejanju ekskurzij. Predavanje spremljajo diafilmi ali različni ozki filmi. Pri mikro- skopiranju člani krožka opazu- jejo alge in praživali, prerez li- stov, prašnike, cvetni prah i. dr. Voditeljica krožka pa je dijakom pokazala tudi že seciranje — na primer ribe. V aprilu so krožkar- ji uredili šolsko okolico in posa- dili trajnice. Pozabili pa tudi ni- so na dvajsetletnico ljudske re- volucije. V počastitev tega veli- kega jubileja so vsadili spomin- sko drevo — lipo. Krožkarji so priredili tudi ne- kaj ekskurzij. V Medlogu so si ogledali presajanje rastlin v top- lih gredah, rastlinjake in dreve- snico, v Zagrebu pa so si ogledali živalski in botanični vrt. Vidimo torej, da krožek pridno dela, iz- damo pa lahko še to, da ima še marsikaj v načrtu. Tatjana Janežič, III. osn. šola, Celje Ko sem bila še majhna, smo imeli pri hiši lepo črno muco. Imela sem jo zelo rada in tudi ona mi je bila naklonjena. Mno- gokrat sva se igrali, pa je hila vendarle njena najljubša zabava žoga, ki jo je očka privezal na drevo. Nanjo se je muca obesila in se zibala. Nekoč pa sem na- pravila nekaj nelepega. Za vrat sem ji privezala svoj mali vozi- ček. Muca je zbežala po dvori- šču, hotela je preskočiti plot, pa je obvisela na njem. Rešil jo je sosed in muce potem precej časa ni bilo domov. Ko pa se je vrnila je pripeljala s seboj neko tigrasto muco. Ta je sedaj že ve- lika in imela je tudi že naraščaj — med njim je zopet črn muc. In zgodba o črni muci se bo mo- goče začela znova. Karmen Pavlovčič, Bukovžlak 47, Teharje Cas pred prazniki je potekal v znamenju mnogih konferenc, ob- čnih zborov in najrazličnejših drugih obračunov dela. Takrat so nastali tudi podobni posnetki. Pionirji celjskih osnovnih šol nam- reč ne zamudijo skoraj nobene konference. S tem pa ne mislimo, da bi na konferenci sedeli in poslušali razpravo. To ne, pač pa sko- raj vsak pomembnejši obračun d?Ia obiščejo in zbranim zaželijo veliko UrSpehov pri delu. Tak dogoiek smo ujeli tudi na zgornji sli- ki. Pionirji so prišli čestitat celjskim mladincem, ki so se zbrali na redni letni konferenci Ljudske mladine. Prvi sneg Prvi sneg na zemljo pada, v zraku se love snežinke, čas veselja je pred nami, hitro zdaj v poljane bele. Po podstrešju še brskljamo, kje smuči so, sanke male, da se zunaj poigramo, zdaj, ko tu so sanje naše. Toda dež se vmes posili, snežek beli se tsopi, a v veži — prav pri vratih zimo čakajo smuči. Anica Jeršič, Teharje 25. Vode so prestopile bregove Imeli smo zelo, zelo lepo je- sen. Nekega dne sredi oktobra pa se je nenadoma začelo oblačiti. Ponoči so padle prve kaplje dež- ja. V sredo zjutraj je bila voda že tako visoka, da je odnašala hlode. Ljudje, ki so bili ob vodi, so re- ševali živino in jo gonili v druge hleve. Voda pa je drvela dalje, rušila je mostove in izpodkopava- la cesto. Cez nekaj dni je voda upadla. Hudourniki so se posušili in šele takrat smo se zaveda ve- like škode, ki nam jo je povodenj povzročila. V Lučah je vzela oba mostova tako, da smo bili čisto odrezani od sveta. Mostove in ce- sto so hiteli popravljati in zelo težko smo pričakovali prvega av- tobusa, ki bo pripeljal v Solčavo. Verica Ikovic, 3. raz. osn. šole. Solčava Konferenca za družbeno aktivnost žensk v Mozirju Pred dnevi je bila v Mozirju občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki so jo sklicali Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet in Občinski komite Ljudske mladine. Na konferenci so ■ obširno govorili o aktivnosti žensk v našem družbenem življe- nju. Ugotovili so, da so ženske vse premalo zastopane v organih družbenega in delavskega samo- upravljanja. V svetih ljudskega odbora je le 22 % žensk, v krajev- nih odborih 4 %, v šolskih odbo- rih 24 %, v centralnih delavskih svetih podjetij pa ni niti ene žen- ske. V obratnih delavskih svetih jih je 10 %. Za tako slabo uveljavljanje žena v naših družbenih organih so kriva stara pojmovanja, da ženske niso sposobne odločati. Ko so na konferenci govorili o zaposleva- nju žensk, so ugotovili, da se naj- večkrat srečujejo s problemi kva- lifikacije, materinstva in gospo- dinjstva zaposlene žene. Zelo pe- reče je tudi vprašsmje poklicnega usmerjanja ženske mladine. Naj- bolj boleči pa so tisti primeri, ko morajo samohranilke delati po de- lovnem času za stanovanje in hra- no kot pomočnice pri stanodajal- cih. Za rešitev vseh teh proble- mov bi morali bolj skrbeti vsi krajevni činitelji, česar pa do- slej ni bilo. Na konferenci so med drugim ugotovili, da je po zdru- žitvi kmetijskih zadrug dejavnost žensk po vaseh nekoliko pojenja- la. Menili so, da bi žene lahko aktivneje sodelovale v številnih sekcijah Socialistične zveze — teh je na območju mozirske ob- čine blizu štirideset. Po zelo ži- vahni razpravi so na konferenci sprejeli več pomembnih sklepov, med katere sodijo predvsem skrb za odpiranje novih delovnih mest za ženske, skrb za njihovo kvali- fikacijo, skrb za ustanavljanje otroških ustanov in pa sistema- tična kadrovska politika pri uspo- sabljanju žensk za delo v politi- čnih in družbenih organizacijah ter organih upravljanja. Na kon- ferenci so sprejeli tudi pravila konference in izvolili predsedstvo. - er IZ NAŠIH KOMUN S seje Okrajnega komiteja ZKJ v Celju Naj zanj ne zmanjka časa Pred dnevi se je sestal Okrajni komite Zveze komuni- tov v Celju. Potem ko so pod prvo točko dnevnega reda obravnavali naloge Zveze komunistov v naslednjem raz- dobju, so se člani komiteja izredno živahno udeležili raz- prave o družbeno-politični aktivizaciji mladine. Najbolj zanimiv je bil t»sfi del razprave, ko so govorili o družbeno manj prilagodljivi mladini. Prizadevanja za dnižbeno-po- litično delovanje mladine se mnofrokrat ustavijo le pri tistih mladih ljudeh, ki sami iščeio in ■ BTeziiiejo stike z ljudmi, ki bi jih lahko uvedli v društva, orpra- nizaciie itd. Zal, pa mnosjokrnt Emanjkn časa za sicer manjši, pa vendnr prav tako pomemben del mladine, ki je zašla na stran- pota, pod tuje vplive, ali pa se izgublja v negativnih in brez- perspektivnih družbenih oblikah. Te oblike pa marsikdaj podce- njujemo, zlasti če izvirajo iz protislovij v našem družbenem razvoju. To so pojavi birokra- tizma, samovolje, formalne de- mokracije in avtoritete, premaj- hna skrb za Ijudri itd. Anoma- lije pri delitvi osebnih dohod- kov — veliki prejemki v upravi, pa majhni v proizvodnji — pod- cenjevanje glasu mladih v orga- nih upravljanja, formalna avto- riteta v šolah in drugod ter še nekateri drugi pojavi na mlade- ga člhoveka ne morejo vzpod- budno vplivati. Kljub temu, da takih primerov ni veliko, pa ob njih vendarle marsikateri mladi- nec ali mladinka kloni, ker si jih ne zna razložiti. Nujno bi bilo zato torej, da bi mladino sezna- nili z objektivnimi procesi, z ne- katerimi protislovji naše druž«s bene graditve in jih s tem obo- rožiti za borbo proti slabostim. Kadar govorimo o družbeno, manj prilagodljivi mladini, mno-j gokrat mislimo pri tem samo naj kriminal, prostitucijo, vpliv re- ligije itd. Mnogo mauj pozornosti pa posvečamo nekaterim novej- šim negativnim pojavom, ki mla- dino odtujujejo od povprečnih^ družbeno moralnih norm. To različni prozahodni vplivi, indi- ferenten odnos do družbenih na- loer in še nekateri drugi, ki prav gotovo nimajo me sKupnega z jugoslovansko stvarnostjo. Mar- sikdaj govorimo, da smo proti takim pojavom brez moči. Takrat poudarjamo slabosti filmov, ki prikazujejo zahodni svet v vab- ljivi luči, kritiziramo literarna dela, ki da imajo podoben na- men in podobno, ne pomislimo pa, da bi bili prav taki filmi in prav taka literatura s primernim komentarjem eno izmed odločil- nih sredstev za prikazovanje razpadanja razreda preteklosti. Indiferenten odnos do izpol- njevanja družbenih nalog pa je še delikatnejši problem. Pojavlja se predvsem pri tistih mladih ljudeh, ki jim je družba vedno samo dajala, ne da bi kdajkoli zahtevala povračilo v kakršni- koli obliki; nadalje pri tisti mla- dini, katere starši niso imeli za pravilno vzgojo nikoli dovolj ča- sa ter svoje otroke le zasipavali z denarjem; in nato še pri mla- dini, kjer gre za pomanjkanje socialistične vzgoje. Pri vseh teh prizadevanjih pa bi morali voditi računa še o tem, kdo mlade ljudi usmerja in zdru- žuje. To naj bo temeljit delovni program, s sodobnejšimi oblika- mi dela, sestavljajo pa ga naj vodstva, kjer bodo tudi mladi ljudje. Ce bo program upošteval njihovo zanimanje .ne bo treba nikakršnih pretiranih agitacij, mladina se bo v te oblike sama vključevala. Takrat pa jih tudi ne bo več tako težko usmerjati. -ij Praznik v Polžanski gorci Prav nestrpni so bili v Polžan- ski gorci pred dnevom republike. Vsa leta sem so težko pričakovali ta dan. Dosti so se prepotili in prejezili. preden so postavili dro- gove in dobili od občine potreb- no dotaciio. zdai pa so drocrovi že postavljeni, žice potegnejene, samo trenutek še in v vseh hiši- cah bo zažarela električna luč. To se je zgodilo malo pred praz- nikom. Prvič so topot gledali tudi kino, kjer so prikazovali ne- varnosti in koristi električnega toka. Pravijo, da je to bil najlep- ši praznik v Polžanski gorci, naj- lepši pozdrav novih dni! V šmarski občini dobivajo tako tudi najbolj odmaknjeni zaselki, elektriko in ne bo dolgo, ko bo vsaka kajžica elektrificirana. To pa ne pomeni samo svetlo luč v hiši, to pomeni gospodarski na- predek — revolucijo v tradicio- mali, temveč delajo sproščeno, alnem načinu kmečkega življe- nja, s Z obeh plati O LAŠKI ZADEVI« Te dni so se v Laškem pojavili plakati, ki na dokaj neprimeren način vprašujejo po pravici in krivici. Razši- rile so se govorice, da na občini mladoletnike pretepajo, da pedagogi v laških šolah obračunavajo s palico in klofu- tami in končno — da se takih obračunavanj udeležujejo tudi komunisti. Zvedeli smo, da je bil povod za take govo- rice v tem. da sta dva zakonca — vidna družbena delavca — na občini v uradnih prostorih fizično obračnnala z mla- doletnim učencem v gospodarstvu, ki da ie baje zapeljal njuno prav tako mladoletno hčer. O^i-^kaM smo nekatere teh ljudi, govorili s predstavniki političnih forumov in ob- čine in ugotovili do kam sega resnica in od kod naprej so laži in natolcevanja. KAJ SE JE ZGODILO? Zakonca M. — on ie prosvetni delavec, ona šef odseka za druž- bene službe na občini — sta v četrtek zvečer zvedela, da v njuno hišo kdaj pa kdaj zahaja sedemnajstletni vajenec mizar- skerra podjetja v laškem. Obi- skuje njuno mladoletno hčer in se z nio šestaia v času. ko niiju ni dr>"ia. Ko jima 'e deklif>a to po+rdna z zarro+ovitviJo. da so vlf>dnli TTiPd p^o in fantom spttio prijateljski odnosi, sta se odlo- čila, da obrnčupata še s ffntom. V pe+ek zjutraj je tovnrjš M. na- prosil direktorja podjetja, kier je fant v uku. naj fanta pošVJe na občino v pisarno načelnika oddelka za družbene službe: na- čelnikovo privolitev pa ie izpo- slovala dekličina mati. Fant se je. res — v spremstvu direktorja, ki je imel na občini opravek — odpravil tja. Tam se je najprej srečal z obema zakoncema, ki sta mu že na hodniku pripeljala ne- kaj klofut. Zadeva se je nadalje- vala v pisarni načelnika oddel- ka za splošne zadeve in se spre- vrgla v fizično obračunavanje. Oba neprizadeta — načelnik in pa direktor, ki je v sobo prišel nekoliko kasneje, v vse to nista posegla, niti preprečila. Fant je utrpel precejšnje telesne po- škodbe in vložena je tožba. POSLEDICE V Laškem se kaj takega že dolgo ni primerilo. Pa so se našli ljudje, ki so obsojanja vredni dogodek še napihnili in pomno- žili z deset. Unorabill j=o (fa v namen privatnih ambiHi in iz njeca naredili zadevo, ki je bila nekaj dni osrednJa tema vseh razgovorov v občini. Zakonca M. nosita za škandali nedvomno največ odgovornosti. Tudi če upoštevamo, da je do tega pripeljala njuna roditeljska ogorčenost in da sta svoia čustva moral anekako in nekje izliti, moramo obsoditi pot, ki sta si jo za to izbrala. Oba sta vplivna družbena delavca, kotnnnista, v službah pa na položajih, ki bi probleme delinkventnosti, kljub temu, da v tem primeru doslej še ni nobenih dokazov za to, prav gotovo morali čisto drugače ob- ravnavati. Skoraj nič manjša ni krivda obeh tovarišev, ki sta do- godku prisostvovala in bi ga bila lahko preprečila, - pa nista nič ukrenila. Brez krivde pa bi tudi ne bili fantovi starši, če bi vedeli za shajanje mladoletnih otrok — in po izjavah nekaterih Fašča- nov, so bili o tem obveščeni — ki niso ukrenili ničesar, da bi se bili z dekličinimi starši dodobra pogovorili. Zdaj so vsi prizadeti: zakonca M. in oba udeleženca obračuna- vanja, ki jih je občinski komite Zveze komunistov kaznoval s strogih partijskim ukorom, pa tudi v službah bodo dobili svoje nadalje fantovi starši, ki bodo sedaj o pravici in krivici govo- rili na sodišču, pa tudi oba mla- doletna človeka. Koliko mladih ljudi se je že za- ljubilo in koliko prezgodnjih lju- bezni je čez čas že tonilo v po- zabo! Pa danes na vse to z ve- seljem pomislimo in ni nam žal, da smo jih doživeli. Nekateri go- vorijo, da je mladina včasih ka- sneje »frčala« in da je bila bolj pametna in preračunljiva kot se- danja. Ne pomislijo pa, da je tudi čas napravil svoje, da da- našnja mlada generacija živi v drugačnih pogojih in da je rasla skokovito in ne počasi. In kdo je bolj občutljiv za krivico kot dekleta in fantje štirinajstih ali petnajstih let! Obravnavajmo jih z več razumevanja, bolj zdravo jih zaposlujmo, pa bo z obeh strani manj hude krvi, jeze in solza. Ce pa kaj zakrivijo, poišči- mo sredstvo, ki jih bo vzgajalo, jim dalo čutiti, da niso storili prav in da nam je žal zanje, ne pa, da jih žalimo in ravnamo z njimi tako, kot niti z živaljo ne bi. In če so končno — že tako daleč padli, da jih moramo ob- ravnavati kot prestopnike, naj storijo to tisti, ki so za to pokli- cani. Zakonca M. nista na fanta prav nič vzgoJno vplivala in bojimo se, da tudi na deklico ne — toda to slednje je njuna zadeva. Sto- rila pa sta to, kar bi kot druž- bena delfvca morala najostreje obsoditi. Dala sta ljudem v zobe tisto, kar je bilo njuna družin- ska zadeva in storila sta to tako, da je njuno dejanje prišlo kot drasroceno darilo tistim — ki jih ie žal tudi pri nas še nekaj — ki kar čakajo, da bi lahko kak- šen spodrsljaj naših prizadevanj obrnili sebi v prid. Zdaj je zadeva mimo, govorice se bodo pomirile in kot used- lina bo verjetno ostalo tisto, kar je resnično. Naj bo ta resnica za vse nas čim manj boleča in drugič bodimo previdni, kadar imamo opravka z lastnimi čustvi. I. Jeršič Nepredvidena kazen Tov. urednik! Prometna nezgoda, ki se je pred nekaj dnevi pripetila v Lju- biji pri Mozirju in katere vzrok je bil kot običajno vinjenost in prehitra vožnja, — naj bi bila poduk vsem tistim kršilcem pro- metnih predpisov, ki po storje- nem prekršku nameravajo uiti roki naših prometnih organov. Poklicni voznik J. 1: in meha- nik Z. A. sta brez dovoljenja vzela v Šoštanju avto, ki je last AMD in se z njim odpeljala v Zg. Savinjsko dolino. Ker pa so uslužbenci LM Mozirje opazili, da upravlja z vozilom vinjeni voznik, so le-tega ustavili in mu hoteli odvzeti ključe vozila in vozniško dovoljenje. Vozilo bi moral prepeljati s ceste na dvo- rišče postaje LM, kar pa je voz- nik izkoristil in z vozilom pobeg- nil. Ubežnikova pot pa proti nje- govem pričakovanju ni bila dol- ga, kajti že na blagem ovinku v Ljubiji pri Mozirju je zavozil s ceste v jarek od tam pa v elek- trični drog. Skoda, ki so jo ocenili okoli 700.'000 din, je prav gotovo za ne- odgovorna povzročitelja nezgode dokaz, da vsaka nepoštena stvar dobi svoj zaključek in tudi ka- zen. Ivan Cigoj — Mozirje Odlikovani lovci Upravni odbaor Lovske zveze Slove«!- je je ob Dnevu republike odl'kovul na- slednje lovce iz Celjjv, in oikolice Z HEDOM ZA LOVSK.E Z.^sLLGE u (druge) stopnje: Tov. ing. Milund De^- ko, tov. Lojze Kovač, tov. Tone Korošec, tov. Ivan Ferlcž, tov. Milan Nončina. tov. Franc Stucin, tov. Franc Križnik im tov. Cir'l Vezjak. Z ZNAKOM ZA LOVSKE ZASLUGE: tov. Franc Beškovnik, tov. Jože Jerata. tov. Ing. Lojze Kocmur, tov. Janez Rau- ter, lov. Franc Gračner ter še več Iot- cev iz okraja Celje. Ne odlašajte več! Gotovo ste bili že kdaj nejevoljni, ko ste hoteli v tra- fiki kupiti Celjski tednik, pa ga je pred nosom zmanjkalo. Zlasti v Celju ga ni za dobiti celo tisti dan, ko je komaj iz- šel. V takem primeru ste nerazpoloženi odšli domov, kajti prikrajšani ste bili za prebiranje domačih vesti ob koncu tedna. Že takrat ste pri sebi dejali, da se vam to ne bo vec zgodilo in hkrati sklenili čimprej naročiti Celjski tednik. Toda vsakdanja opravila v službi in doma, saj je dan tako kratek, so vas toliko obremenila, da ste kratkoma'o na to pozabili. Človek v današnjem hitrem tempu življenja res po navadi ne najde toliko časa, da bi opravil tudi drobne stva- ri, kot na primer, da bi se naročil na časopis. Zato smo vam priskočili v pomoč s spodnjo naročilnico. Nič več ne boste v skrbeh, kako in kje bi naročili Celjski tednik. Vaša skrb bo le, da naročilnico izpolnite, jo odrežete in pravilno frankirano oddate na pošto. Že v nekaj dneh boste prejeli list na dom in ne bo se vam treba več po nepotrebnem razburjati, da lista v trafiki niste dobili. Spodnia naročilnica pa je namenjena tudi našim stal- nim naročnikom. Njim osebno sicer ne, ker «!0 na list že naročeni, pač pa jih prosimo, da list z naročilnico ponudijo sosedu ali znancu. Ce iim bo list všeč, se bodo prav erotovo naročili nanj. Mnogi ljudje, zlasti na podeželju, Celis^ega tednika še ne poznajo. Zato vas prosimo, dragi naročniki, da ga ponudite na ogled. S to naročilnico lahko naročite Celj- ski tednik tudi za sorodnike, ki služijo vojaški rok, ali pa jih je življenje zaneslo v druge kraje naše domovine ali celo daleč v svet. Tem boste gotovo naredili še pos'»bno veseiie in uslugo, sai bodo kot naročniki v stalnem stika s koščkom svoie ožie domovine. Celiski tednik vas tedensko podrobno seznanja o vseh dogodkih v vaši občini in okraju. Razen te^a bos*e v nfem našli tedenski notranji in zunanji politični pregled, obilo zanimivega branja iz naših kmiev. aktualne in zanimive dogodke po svetu, vesti o nesrečah itd., otroci in gospodinje pa bodo v svojem kotičku našle tudi dovolj zanimivega bran ia. Cena lista, ki izhaja tedensko na dvanajstih s+raneh, je komaj 800 dinariev letno, kar predstavlja dejansko le eno petino stroškov tiskanja. Naročnik torej plača le minimalni del dejanske cene. vse ostalo kr'ie družba. Naročnina za inozemstvo ie zarudi večjih poštnih stroškov 2000 dinnriev letno. V kolportaži pa je cena listu 20 din. torei več kot 200 dJnnrjev letno- Tudi zaradi tega se izplača postati stalni naročnik. Kot vidite tudi naročnina ni preveč viso^'«. Naročnico pobir^To med le*om poštarii in to Tn^ko plačate v dveh obrokih po 400 dinariev, k«r predstavlja zelo majhen iz- datek, ki ga v enem letu niti ne boste občutiM. Mnogokrat zapravljamo denar za stvari, od katerih pravzaprav nimamo nič, večkrat celo škodo. Vse to narekuje potrebo, da bi ne smelo biti družine v celjskem okraju brez Celjskega tednika. Kdor je že na- ročen na kakšen dnevnik, mu bo naš tednik v dopolnilo. Tistemu, ki iz kakršnihkoli razlogov na dnevnik ni naročen, >a bo Celjski tednik nenadomestljiv obveščevalec o dogod- cih v domovini in po svetu, predvsem pa v občini in v okraju. V sedanjem hitrem družbenem razvoju si pač ne moremo zamisliti človeka — družbenega upravljalca, da bi lahko brez časopisa uspešno izpolnjeval naloge, ki jih pred njega postavlja današnji čas. Spoštovani bralci, predvsem zaradi tega vam svetujemo in priporočamo, da se naročite na Celjski tednik. Dragi naročniki, vas pa še enkrat prosimo, da naročil- nice v listu ponudite svojim znancem ali sosedom. Na ta način bi lahko vsakdo izmed vas pridobil najmanj še enega naročnika. V tem primeru bi se naklada Celjskega tclnika podvojila. Od tega pa bodo imeli koristi zopet naročniki in bralci, saj bi s povečano naklado znižali stroške tiskanja, hkrati s tem pa izboljšali^ pestrost in kvaliteto lista. Zato ne odlašajte več! Izpolnite naročilnico in nam jo vrnite čimprej. Prepričali se boste, da ste ravnali pravi Uredništvo in uprava Celjskega tednika Kako smo potovali nekdaj Ljudje vedno bolj potujejo Ni še tako davno, ko je Ob- sotelje bila .poikrajina neoskru- njene prirode. Rečica Sotla se je zvijala med ješevjem Ln vrbjem po dolini, obrečni mlini so cvilili ob jezovih, v gričevje ob dolini pa so vodili samo kolovozi. Edino cesta skozi Obsotelje je še danes taka kot nekoč. Da, takrat je bi- la lepša, bolj gladka, ker redki avtomobili niso zbrcali kamenja s ceste in jo hrapavo izjedali kot danes. Bilo je okrog 1930. in še pozne- je. Enkrat dnevno je vozil skozi Obsotelje poštni avtomobil. To je bilo hreščeče ropotalo. Kolesa so bila obložena s trdo gumo. Hiše ob cesti so se tresle, ko je peljal avto mimo. Šofer je za otroke predstavljal svojevrstno čudo. Ne- popisno zanimivo je bilo, ko je včasih ves pkjtam vrtel ročico, mo- tor pa je kihal in puhal, dokler ni zaropotal prav rezko. Kmalu so se pojavljali tudi drugi avtomobili z zračnicami, ki so starega prehi- tevali. Pravijo celo, da se je šo- fer močno jezil na takratno poš- tno upravo, ki muzejskega vozila ni hotela zamenjati, pa se je osve- tli. Ne vem, če so to samo govori ce. Res pa je to, da je nekega zimskega dne tisti poštni avto v Podčetrtku zgorel. Voznik pa je podkuril pod njim, da bi ga ogrel pred vžigom, pa je prišlo do ne- sreče, ki se je je najbolj rsizvese- lil sam šofer. Vse do vojnih dni je vozil av- tobus samo enkrat na dan. Od- b.odna postaja je bila v današnji Bistrici ob Sotli. Zjutraj ob petih je odbmel, pa še taJcrat največ- krat napol prazen. Redki ljudje so se vozili takrat. To so bili največ trgovci, uradniki in zelo redki, ki so študirali v mestih. Delavci, ti da bi se vozili na delo, to si niso mogli zcunisliti! Praz- nik je bil za človeka, če se je ta- krat lahko popeljal z avtobusom. Otroci so odraščali že v zastavne mladenke in mladeniče, pa še ni- so videli mesta, še Celja ne. Naj- večkrat pa so Obsotelčani peša- čili. Prav nič nenavadnega ni bilo, če se je nekdo napotil iz Buč peš na Grobelno. To pa je domalega okrog 30 km. Danes bi človeka, ki bi opravil tako pot ob teh po- gojih prometa proglasili za zme- šanega. Takrat so se tudi s konji bolj prevažali kot zdaj. Ljudje z Buč so nekoč vozili svoje češnje na celjski trg. V Šmarju pri Jel- šah so počivali ob poliču vina, ki je kmalu razgrelo glave. To vedo v Šmarju še danes pripovedovati. Komaj dvakrat po deset let je mi- nilo od tistih dni, pa se že sliši kot pripovedka. Prve mesece po vojni. O štirih letih groze ne bom pripovedofval, ker takrat so se ljudje dosti vozi- li z avtomobili, toda neprostovolj- no, prisiljeni. Prevažalli so jih zeleni kamioni, kamioni prekriti s črnimi plahtami. Iz Obsotelja ko odpeljali skoraj vse. To so bile vožnje joka, ponižanja, jeze, u- pora in bolečin! Po vojni je bilo spet vse hudo. Tudi avtobusa ni bilo v Obsotelju. Takrat se je Imenčan Jurjec, ki je Linel velik kamion, spomnil, da bi lahko prevažal ljudi proti Ce- lju. Napravil je leseno ogrodje, ki je imelo le male linice. Potni- ki so se vzpenjali zadaj po lestvi in se stisnili na trdih lesenih klo- peh. Ljudje so takrat dosti poto- vali. Mladina je pohitela v šole, da nadomesti zamujeno. Vse je živelo z mrzlično ihto obnavlja- nja. Včasih je avto, ki je bil po- doben velikemu rdečkastemu za- boju, bil tako napolnjen, da so potniki stali samo na eni nogi v gneči. Pozneje je vozil avtobus vse do senzacije v >»atomskih topli- cah«, ko niso potovali ljudje sa- mo iz Obsotelja, temveč so na- ravnost navalili v Obsotelje. Ta- krat je pričelo voziti več avtobu- sov. Danes na isti progi vozita redno dva do Bistrice ob Sotli, eden skozi Podčetrtek na Kozjan- sko, eden pa še iz Maribora na Bizeljsko. Včasih so natlačeni. Ljudje vedno bolj potujejo. Prav niič se ne pozna, da enajstkrat dnevno drvi zdaj še motorni vlak po novi Obsoteljski progL Obso- teljčani potujejo. Saj ni skoraj hiše, ki ne bi imela človeka v to- varni, v uradu, v šoli ali kje dru- gje v mestu ali industrijskem sre- dišču. No, vidite, če si ogledamo samo to, kako smo potovali v zadnjem tridesetletju, pa lahko vidimo, kako drugačno je danes idilično Obsotelje. Sotelski Citaiu »Celjski tednik' CELJSKI TEDNIK STEV. 46 — 8. decembra 1961 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Zaslužena priznanja Praznik republike so lepo po- častili tudi strelci. Na skupni s'avnostni seji Okrajnega ter Občinskega strelskega odbora v CeViu so izročili svojim najbolj delavnim funkcionarjem ter naj- boljšim tekmovalcem ne samo odlikovanja Strelske zveze Slo- venije, temveč tudi visoka pri- znanja, ki sta jih pripravila tako Okrajni kot Občinski strehki odbor v mestu ob Savinji.,, — Ko ocenjujemo letošnje de- lo in ga primerjamo s sklepi, ki smo jih sprejeli na skupščini, je v pozdravnem govoru dejal pred- sednik Okrajnega strelskega od- bora, polkovnik in narodni he- roj Franc Rojšek, smo lahko nad- vse zadovoljni, saj smo opravili vse naloge, ki smo si jih zadali. Razen tega pa smo dosegli po- membne uspehe tudi v množič- nosti strelskega športa. Razum- ljivo je, da smo te uspehe dosegli samo s pomočjo velikega števila neumornih delavcev in funkcio- narjev v strelskih or??anizacijah ter po zaslugi naših odličnih tek- movalcev. V nadaljevanju je tovariš predsednik podelil v imenu Strelske zveze Slovenije visoka odlikovanja nekaterim najbolj zaslužnim delavcem iz vrst strel- skega športa. Razen tega pa je zlato medalio te zveze izročil se- kretarju OK ZKS tov. Francu Simoniču. Bronaste medalje na so dobili: Franc Kosec, Milan Ta- ger, Lennold Bervar. Franc Ho- čevar, Slavko Podplatan, Lojze Borinc- Ivan Var^a. Janez Žagar, Peter Cvek ter Veljko Repič. Končno sta tovariš Rojšek v imenu Okrajnega ter tov. Pod- platan v imenu Občanskega strel- ske>»a odbora izročila spominske plakete velikemu številu priza- devnih funkcionarjev ter uspeš- nih tekmovalcev. Ko se je tov. Simonič zahvalil za odlikovanje, je hkrati čestital strelski organizaciji celjskega okraja za uspehe,, ki jih je do- segla pri vzgoji mladine. Zgoraj — pdlikovanci, spodai — t-«ed govorom tovariša Franca Simoniča. , . TEKMOVANJE V PATROLNEM TEKU Te dni sta komanda celjske garnizije JLA ter Okrajni strelski odbor razpisa- la v pofastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade tradicionalno tekmova- nje ekip v patrolnem teku s strelja- njem. Lettšnje tekmovanje bo v ne- deljo, 17. decembra s startom ob 10. uri pred demoni JLA ob Teharski cesti. Pravico do sodelovanja imajo pripad- niki vseh družbenih organ-zacij, špor- tnih društev, strelskih družin, predvo- jaške vzgoje, ekipe JLA, Ljudske mili- ce, rezervni ofio-rji in podoficirji, čla- ni Zveze borcev itd. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri sku- pine: ženske ekipe (1.200 metrov dolga proga); moške ekipe od 17 do 30 let (2.500 m) ter mcške ekipe od 30 do 45 let (2.500 m). Vsako ek'po sestavljajo štir- je tekmovalci, ki morajo v cilj priteči skupaj. Med tekom bodo člani vseh eki"p opra- vili tekmovanje v streljanju in sicer ženske z zračno puško (bl"zu železni- škega mosta), moški pa z vojaško puško (na provizoričnem sirelišču na igrišču ŽNK Celje pri Skalni kleti). Vrstni red ekip bo določen na osnovi časa, ki ga bodo potrebovale za progo, razen tega pa bodo za vsak doseženi kiog pri streljanju odbili po tri sekun- de cd skupnega časa. ■ Organizator tekm<;vanja bo sprejemni prijave najpozneje do 12. decembra. Za prvcplasirane ekipe v vseh skupinah so določene nagrade po 12.000 din, za dru- goplasirane po 8.000 in za tratjeplasira- ne v vseh skupinah po 4.000 dinarjev. Razen tega bo vsak tekmovalec in vsi sodnili;.^'.lter vodje ekip prejeli še spo- minslie diplome. POVEJ, ZAPOJ, Prireditve v okviru letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger se bližajo koncu. P>ri Občinskih odborih Jugoslovanskih pionirsskih iger se že pripravljajo na zaključne proslave, na katerih bodo najboljšim odredom podelili primerne na- grade in priznanja. V vrsto prireditev, ki jih je pripravil Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger, se bo v to- rek, 19. decembra pridružila še nadvse zanimiva in izredno pisana revija pionirske dejavnosti. To bo revija pod naslovom »Povej, zapoj, zaigraj ... Že naslov pove, da bodo nastopali recitatorji in mladi pesniki, pevski zbori in solisti, mladi piani- sti in violinisti, pa tudi plesalci baleta in folklorme skupine, ljubitelji dramske umetnos.ti, risarji in podobno. V veliki dvorani Narodnega doma se bodo zvrstili otroci iz vseh koncev .in krajev celj- skega okraja. To ne bo zbir najboljših točk, tem- več prerez skozi pisano vrsto pionirske dejavno- sti. Začetek revije bo pripadal najmlajšim, cici- banom iz vrtcev ter partizanskih društev. V organizaciji te prireditve bosta sodelovala Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger ter celjsko Olepševalno in turistično društvo. Za- radi izredne zanimivosti že zdaj opozarjamo na predprodajo vstopnic pri blagajni kina Union. TEČAJ ZA TRENER lE ORODNE TELOVADBE Prvi dan decembra se je v Beo- gradu pod vodstvom sovjetskih strokovnjakov začel zvezni tečaj za trenerje orodne telovadbe. Med številnimi udeležetici iz vse države sta tudi dva i^jkušena predniaka iz celjskega okraia, Tine Veber ter Ivan Srot. Oba je na tečaj poslala Okrajna zve- za za telesno kulturo. STRELSKO TEKMOVANJE NA DOBRNI V počastitev dneva republike je strelska družina »Toneta Tom- šiča« na Dobrni izvedla tekmo- vanje z zračno puško, na ka+e- rem so sodelovali člani strelskih družin iz Vojnika, Cinkarne in Štor. V ekipnem ocenjevanju je zmagala družina Kovinarja iz Štor s 701 krogom, 2. SD Dobrna 648, 3. Cinkarna 646, 4. Vojnik 532. Posamezniki pa so se vzrstili takole: 1. Bule 180, 2. Šme 178, 3. Dečman (vsi Štore) 177, 4. Ker- ner (Dobrna) 174 itd. POKAL Zil EMAJLIIKO T>k pred prazniki 29. novembra je ko- misija za šport in oddih pri Občinskem sindikalnem svetu v Celju zaključila le- tošnje tekmovanje članov celjskih de- lovnih kolektivov v športnih disciplinah. Kakor lani, tako je tndi letos nasloiv vseekipnega prvaka osvojiil kolektiv Tovarne emajlirane posode, ki je zma- gal v nogometu, rdkometu, streljanju in namiznem tenisu. Drugo mesto v gene- ralnem ocenjevanju so zasedli tekmoval- ci Storske železarne, tretje pa športni- ki Tovarne tehtnic itd. Medtem, ko je v kegljanju zmagala vrsta iz Cinkarne, so prvo mesto v od- bojki odnesli igralci Ingrnda, v šahu pa član.i krlekliva štorskili železarjev. Tekmovanje članov celjskh delovnih kolekVvov v eiVviru dela«(a iz celia.' o-^kair, ed- vavd kohne, uslužbenec in almižiia. t- vana kramer. usliižhr^nka, oba iz gelia,', andori žn.bor!, iis^lir/b^nc in vida s;i>ka-, u«'ii'bpnka oba iz' colfa. antov lavb^č, drlaveo komnol lin marija v^dec. de- lavka iz sentn,n^a. lrtž<», tanez vo^k, u- sliužibpner in 7Miia mplatiišok, b^ln-ča.rka oba iz celra. janez debe^^k. urhr'bpneq iz ^■"atia pri lelšah in krishn*. vintar,: uslužbenka iz velenja. edvard videnšek;j dp].avec in marija breol, kmetovalka, oba iz leč. ' ■ CELJSKI TRG Krompir 30—40 (30), zelie gl. b. 30— 40 (25—50). zelie rd. 40-50 (30-40). ze- lje kislo (60—70). repa kisla 50, ohrovt 40—60 (40—50), pesa rd. 40—60 (40), ko- renček 40—60 (30—50),, pieršilj 100— 150 (80—100). šp'"!nača 300—400. sv \nta 100-150 (80-100), radič 200-250, moto- vileč 300—400. cvetača 100—150 (135), fi- žol v. gr. 100—150 (115—130), p-r. 60— 100 (50-60). čebula 120-150 (50-120), česen 400 (200). jabolka 30—»'»O (50). hru- ške 60-100 (130). suho sadje 100-150), suhe slive 150—200 (200), grozdje (200). pomaranče (290—500), limone (240). fige (180—280). orehi jed. 1 000—1200 (1.200). orehi v lup. 200—300 (340), jajca 32—35 (30), mleko 56 (56), smetana 320. skuta 200, perutnina 300—1.000, nešpeljni 40-60. Trg je bil srednje založen. Primanj- kovalo je mleka in mlečnih izdelkov. Povpraševanje je tudi za jajca in pe- rutnino. Jože Vončina iz Hruševca pri Šentjur- ju si je pri delu v Alposu poškodoval roko. — Rudolf Tanšek iz Suhega pri Šentjurju je padel z drevesa in si po- šk»floval hrbtei>)Vo. — Scistletni Ivan Nezmah z Donačke gore se je igral z eksplozivom, ki se je razpočilo in mti poškodovalo rake in glavo. — Neža Ro- žanc z Grcbelnega je padla in si zlomi- la nogo. — Enoletni Janko Brečko z Trške gorce pri Šentjurju se je z vročim čajem opekel po trebuhu.— Ježe Končan ■z Trnovelj si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo. Nezavestnega so pre- peljali v bolnišnico. — Anton Arnšek iz Celja je padel in si poškodoval nego. — Slavku Skamnu iz Višnje vaisi? Je cirkularka pri delu odrezala tri prste na roki. — V rudniku Zabukovca se je vse- kal v nogo Ivan Pirnat iz Griž. — Silvo Cerenjak '*z Vojnika je padel s kolesom n si poškodoval nogo. — V zgorniem Negonju pri Rog. Slatini si je pri delu šuplija, stat 54 let. V času od 18. do 25. novembra je bilo v celjski cčini ž rojenih 29 dečkov jn 25 deklic. V s POROČILI SO SE: Koštomaj Adolf, orodni kliučavničar iz Ostrcžnega — Medved Helena, labo- rantka iz Celja; Cernej Ivan, živino- zdravnik — Šlavs Ivana, uslužbenka, oba iz Celja; Belle Igor-Julij-Ivnn, uslužbe- nec — roj. Perdan, razv. L'kovec Erna, uslužbenka, oba iz Celja, Gregorc Rafa- el, uslužbenec — Okrožnik Jožefa, na- takarica, oba iz Celja; Jarh Frančišek, gradbeni tehnik iz Celja — Kampuš Ana-Kristina. učiteljica iz Velikega Po- dloga; Savšek Marjan, vodovodni instala- ter iz Celja — Počej Štefanija, šivilja iz Dobrteše vas,'; Zelenjak Viktor, briv- ski mojster — roj. Gril, razv. Šuliček kri'stina. friizerska pomočnica, oba iz Celja; Kumer Anton, uslužbenec iz Ce- lja — Miklavž-na Emilija, uslužbenka iz Škal pri Šoštanju; Jugcvič Vili, upo- kojenec iz Celja — razv. Šafar. roj. Laškega; Gajšek Ludvik-Štefan, usluž- benec — Pukl KatarQld, upokojenec iz Zagorja ob Savi, star 55 let; Klemenšek Antoji,.j pcUjedelec iz Logarske doline, star 1^ let; Kranjc Edvard, ključavničar iz.. Zagrada, star 51 let; Kodrin Oskar, tr- govski pomočnik iz Celja star 53 leti Bregar Karol, upokojenec iz Celja, star 81 let; RAMIŠLJANJA Ob zaključku jesenskega dela prvenstva v slovenski conski ligi Ce bi zda t. ob zaključku jesenskega dela prvenstva v slovenski conski nogometni ligi. obudili iz spomin^n izja- ve, ki smo jih objavili tudi v nfiši šoortni rubriki in ki so iih dali najodgovornejši funkcionarji obeh celjskih klubov, ki sodelujeta v re- publiškem tekmovaniu, no- tem bi morali zapisati neka- ko takole: enajstorica Kla- divarja ni izpolnila pričako- vanj. Od obljub in napovedi, da se bo to moštvo potefro- valo za prvo mesto, so ostale samo nraznp sosede in razo- čaranja. Boliši noznavalci razmer v tem klubu pa pra- viio. dn so ostale še notrante razprtije, ki so jih menda povzročile ra/linne nn^rade nevnteritn ifrraVem ob za- četku tekmnvnnja. Klpdivar ie ob zakliučku je^onskega de^a prvenstva ob+ičal na sp^^rnern mestu z devetimi točkam! +pf rm^i+ini-t^^ rn^li- ko v eto^ih 20-iQ Od enaistih tekfm tp le štirik^-nt /masral, jfrnl pnktat "Podločeno ter še«+krp+ izrrnbil. Celjski žp^ezničarii so bi- li na začetku rtrv^nstva v sMvonski <"nriski lisci zelo clcrorrini. nnšn žplia ie so deiali. da bi ostali v li^ri l^ot v«e ka^e. se iim je ta žoMa izno^nila. čenrav je lala njihovi mestni tekmeci. to se je videlo tndi na doma- čem derbvju. Ob zaključku prvega dela prvenstvenega boja zasedajo šesto mesto z enajstimi pikami. V en&jstih dvobojih so dosegli pet zmag, igrali enkrat neodlo- čeno ter petkrat izgubili. Na žalost pa imajo negativno razliko v golih 51:34. Ce smo z uspehom celj- skih ligaških moštev v prvenstvenem tekmovanju deln*, ali bblje rečeno, na pol zadovoljni, pa smo po- vsem črnogledi glede mladi- ne. V enajstih tekmah je mladina Kladivarja dosegla pet zmag ter utrpela šest porazov. Po v^em tem je zbrala deset točk. razlika v golih pa se glasi 23:20 v nje- no korist. Ob zaključku Je- senskega dela je zasedla sedmo mesto. Do«+i slabša na ie mladina celjskih železni- čarjev, ki je ob+ičala na enaisti ali predzadnji stop- nici ter v enajstih spopadih zabeležila eno isamo zman-o in dva neodločna izida, osemkrat rta je dvoboj izgu- bila. Razlika v golih ie po- razna 7:58. Vsega skupaj ima štiri točke. iz teh podatkov mlaidin- skih enajstoric. pa tudi iz tpkem. ki smo jih gledali, je človek dobil vtis. kakor da se v obeh celiskih klubih ne tj-ndiio preveč z vzp-ojo mla- dih nosrometašev. V«e vn7e, da se jim to »ne iznlača«, kaiti veliko mani trnda (če- prav T>a dos+i več denaria) po+ro5iio tpfta}. kadar kupu- ieio že i/šola^efra »a*5a« na tutpm trptu. VzfToia las+nih kadrov po vsem tem ni >ren- tabilna« stvar. to mnenje potrjuie tudi sestav moštev, v katerih zavzemajo vodilne poziciie prav »kunijeni« ali pa tisti nogometaši, ki so v nov klub pristopili »iz lju- bezni« do drugega okolia?! Tak ie prerez v številkah. Drusračpn pa bi bil prerez notraniih dogodkov in no- frnnipi-a živlienia v teh klu- bih. Nai bo ta slika takšna aH druTačna. eno na ie go- tovo, bolj kot kdaikoH nrei, ie morda ravno zdaj prišel tisti čas. ko bi bilo prav. če bi se znova sestali komunisti — člani nnravnih odliorov ne samo Kiadivnria in Celja, temveč tndi Olimna in mor- da štor';kerca Kovinarja ter na skupnem posve+ovaniu znova obudili misel (ki sojo nekoč že sprejeli kot sklen) o formi ran in koordinacij-, skega telesa, ki bi uravnaval celotno politiko nogometa ter reševal medsebojna vprašanja. In teh je veliko, zelo veliko. Zato je prava škoda, da o tem sodelovanju le govorimo, tovariši pa, ki so obljubili, da bodo na tem polju storili nekaj več, sto- jijo ob strani. -an CELJSKI TEDNIK STEV. 46 — 8. decembra 1961 Lepo jim je Stanovanjska skupnost v Sto- rah je v zadnjem času posvetila izredno veliko pozornost otroške- mu vrtcu, pa ne zato, da bi mo- rala iirejevati notranje odnose, temveč predvsem zaradi tega, da bi z njegovim delom čimbolj razbremenila zaposleno mater. V vrtec prihajajo otroci brez var? stva in zlasti še otroci zaposlenih mater. Zato je odprt od šestih zjutraj do štirih popoldne, po po- trebi pa še dlje. V njem pa je prostora tudi za tako imenovane prehodne male goste, to je za tiste otrpke, katerih, starši sp kakšni dan odsotni za nekaj ur, pa nimajo človeka, kateremu bi lahko pustili v varstvo svojega malčka. Vrtec lahko sprejme do štiri- deset otrok. Zaenkrat ni povsem zaseden. V njem imajo še nekaj prostora. Navzlic temu. da se v njem otroci dobro počutijo, pa ima stanovanjska skupnost ven- darle težave, da prepriča starše, da dajo otroke v varstvo tej ustanovi. ■ Naša slika kaže malčke pri obedu. Dober tek, otroci! Iz partizanskih društev PARTIZAN REČICA ob SAVINJI - RAZPUŠCEN! V Mozirju smo bili cbveščeni, da je pred dnevi prenehalo z delom partizan- sko društvo v Rečici ob Savinji. Šolsko •športno društvo Mladost je od Partizana prevzelo vse rekvizite in opremo v upo- rabo. Prav bi bilo, če bi merodajni občinski činitelji razisikati vzroke — zakaj je društvo prenehalo s svojim delovanjem! V ŠMARTNEM OB PAKI - NEDELAVNI! Partizan Šmartno ob Paki je še do ne- davnega bil med agilnimi društvi, ki i« s svojo raznovrstno dejavnostjo vklju *eval nad 100 aktivnih pripadnikov. Poleg redne splošne vadbe so v tem društvu bili med najboljšimi v okraju v namiznem temisn, zelo aktivni pa še v nogometu in smučanju. Od vs«ga tega je v društvu le še nogometna aktivnost, vsa ostala dejavnost pa je zamrla. Kljub društvenemu domu in telovadnici, v ka- teri je polno orodja, ni društvenega živ- ljenja. Orodje prekriva debela plast prahu — dokaz, da se ga pač nihče ne poslužuje. Nehigienična telovadnica tudi ni vaba za izvajanje šolske telesne vz- goje, katere pouk se tudi v teh mesecih odvija na planem. Prav preseneča nas, da v tako velikem kraju s tolikšnim številom mladine ni nikogar, ki bi to društvo postavil zopet na t»sto stopnjo, ki jo je kazalo vsa leta po osvoboditvi. PRVENSTVO MOZIRSKE OBČINE V NAMIZNEM TENISU Pred dnevi je Občinska zveza za teleso no kulturo Mozirje izvedla občinsko pr- venstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je nad 40 igralcev in igralk. Ob- činski prvaki so postali — pri pionirjih Milavc iz Ljubnega, pri ponirkah Mi- klavc iz Mozirja, pri mladincih Zagožen iz Gornjega grada in pri mladinkah Vi- pavčeva iz Mozirja. Tekmovanje je bi- lo na Ljubnem. NEDELAVNOST OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO V ŠOŠTANJU Občinska zveza za telesno kulturo v Šoštanju v letošnjem letu ni pokazala skoraj nikakršne dejavnosti. V koL>kor smo informirani niti ni razdelila sred- stev, ki jih je obč. LO Šoštanj v pro- računu zagotovil za razvoj telesne kul- ture v tej občini. Nič čudnega potem, če je vsa temeljna dejavnost v partizan- skih društvih v Šmartnem rb Paki, Šo- štanju in Velenju v zadnjem letu pov- sem zamrla. V vseh teh društvih nam- reč nj oj-ganJa^rane splošne temeljne vadbe za vse oddelke po starostnih ob- dobjih. Športna aktivnost v Velenju in Šoštanju je dokajšnja, vendar vsi so lahko prepričani, da ne bo kvalitetnega uspeha v športnih igrah in panogah brez istočasne skrbi za izvajanje množične temeljne telesne vadbe s kar največjim številom mladine. V Velenju so že imeli važnost tega dela in so pred dnevi po- novno poživeli splošno vadbo. Upajmo, da bodo do tega spoznanja prišli zopet v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, kjer ima- jo za to delo tudi vse potrebne pogoje. peterka — zlomil nogo znani atlet, metalec diska in kladi- va, andrej peterka si je pred dnevi zlomil nogo, vendar ne pri atletskem treningu, temveč na — nogometni tekmi med atleti in smučarji. Košarka POKAL ZA DOMAČINE V počastitev praznika republi- ke je košarkarski klub v Šošta- nju izvedel zanimiv turnir petih moštev. Razen dveh domačih ekip so sodelovali še igralci MTT iz Maribora, ljubljanske Svobode ter oslabljene celjske reprezen- tance. Zmaga je pripadla prvemu moštvu domačinov, ki so s tem osvojili tudi pokal. Posamezni dvoboji pa so se končali takole: Šoštanj II : Svo- boda 37:52, MMT : Celje 49:25, Šoštanj I : Svoboda 50:42, MTT : Šoštanj II 52:45, Celje : Šoštanj I 33:57, Svoboda : MTT 57:54, Ce- lje : Šoštanj II 23 : 17, Šoštanj I : Šoštanj II 65:33, Celje : Svobo- da 49:58, Šoštanj I : MTT 58:38. SLEMENŠEK IZGUBIL V soboto zvečer je bila v Tr- bovljah revija mladih boksarjev Slovenije, na kateri je nastopil tudi Slemenšek, član celjskega Olimpa. V polvelter kategoriji je Celjan izgubil dvoboj po toč- kah; premagal ga je Zupančič, član ljubljanskega Odreda 2:0. i Judo ALPINA : OLIMP 17:7 V predzadnjem kolu republi- ške lige v judu je moštvo Alnine iz Žir premagalo ekipo celjskega Olimpa 17:7. ŠAH ZMAGALI SO ŠAHISTI ŠTORSKE ŽELEZARNE v predzadnjem in zadnjem kolu ob- činskega moštvenega prvenstva v šahu so favoriti z vel'ko premočjo odpravili ostale tekmece. Tako je bil vrstni red v A skupini: Cinkarna 25 in pol, Emaj- lirka 25, LIK Savinja 18. sledijo Klima, Aero, Tapetništvo in PTT. v B skupini pa so se moštva zvrstila takole: Železarna Štore 2*, Banka 23, Ingrad 20, sledijo Tehtnice, Kristalija in Gradiš. Tako sla se v borbi za prvo mesto sre- čali moštvi Cinkarne in štorske železar- ne. Dvoboj se je končal z neodločenim izidom 3:3. Ker pa so o zmagovalcu od- ločale partije na prvih deskah, je ta lovorika pripadla šahistom štorske že- lezarne. Ostali rezultati finalnih srečanj so bili: Banka: Emajlirka 2:4, Savinja : Ingrad 1 in pol : 4 in pol. Klima : Teht- nice 6:0. TURNIR CETRTOKATEGORNIKOV v torek, 12. t. m. se bo v celjskem Ša- hovskem domu začel turnir četrtokate- gornikov. Doslej je prijavljenih že 1? igralcev. Komisija za sklepanje in odpoved de- lovnega razmerja pri Obrtnem podjetju Steklar Celje razpisuje delovno mesto tajnice ki bo obenem opravljala posle blagaj- nika. Pogoj: srednja šola z 1-lotno prakso, ali nepopolna srednja šola s 3-letno prak so. Nastop službe možen s 1. januarjem 1962, ali po dogovoru Osebni prejemki po praviJniku o de- litvi osebnih dohodkov. Pismene prijave pošljite na upravo podjetja, Gubčcva 8, najkasneje do 15.'decembra 1961. OBJAVE IN OCLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 8. decembra 1961 ob 11. in 15. uri: Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Ob 19. uri: Vinko Strgar: HEROICA. Gostovanje v Preboldu. Sobota, 9 decembra 1961 ob 19.30 uri: Fadil Hadžič: HOtEL ZA NORCE. - Izven. NedeUa, 10. decembra 1961 ob 15.30 uri: Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. — Izven. Sobota, 16. depembra 1961 ob 19.30 uri: Saul Leviti: PROCES. — Premiera. Premierski abonma in izven. Nedelja, 17. decembra 1961 ob 10. uri: • Saul Levitt: PROCES. — L nedeljski abonma in izven. Ob 15.30 uri: Saul Levitt: PROCES. — Nedeljski popoldanski abonma in izven" MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Nedelja, 10. decembra 1961 ob 10. uri: Milan Dokovič: LJUBEZEN. — Izven. KINO KINO UNION 8. — 11. 12. 1961 >KAROLINA RESKAc, jugoslovanski barvni Csc film 12. — 15. 12. 1961 »PLANET SMRTIc. nemško-poljski barvni Csc film KINO METROPOL 8. — 11. 12. 1961 »ANA IZ BROOKLTNAc, italijanski barvni Csc film 12. - 14. 12. 1961 »PESEM«, jugoslovanski film MATINEJA 10. 12. 1961 »RISARKA MODELOV«, ameriški barvni Csc film KINO DPD »SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 9. in 10. 12. 1961 »GOLA MAJA<, ameriški barvni Csc film 13. in 14. 12. 1961 »OVČAR«, ameriški barvni Csc film ODDAM opremljeno sobo samskemu in- telektiiailcu. Ponudbe pod »Poseben vhod« na upravo lista. NAGR \DO nudim za enosobno stano- vanje ali začasno za večjo prazno so- bo, lahko tudi v bližnji okoJici Celja. Potrebujem nujno. Naslov v upravi lista. DVA MLAJŠA FANTA iščeta sobo v Ce- lju. Naslov v upravi lista. NFOPREMLJENO sobo v bližini mesta iščem. Naslov v upravi lista. SPRFTMEM MOŠKO osebo na stanovanje Mairiborska 32 B, dvorišče. PABLTENO KUHINJSKO kredenco ku- pim. Ponudbe pod »Kredenca« na upra- vo listat. ELEKTRIČNO ČRPALKO za vodovod, dobro ohranjeno, ter črpalko motorsko za gnojnico, kupim. Megojnice 102. Griže. ZAHVALA Ob tragični izgubi nenadomestljivega KRAJNC EDIJA iz Zagrada pri Celju, se iskreno za- hvaljujemo kolektivu Klime Celje, sin- dikalni podružnici, predstavnikom ljud- ske tehnike, DPD Sviobodi Zagrad, ki- rurgienemu odde"lku Splošne bolnice, č. C. duhovščini, prijateljem in sosedom, ki so stali ob strani v naši globoki žalosti. Iskrena zahvala vsem darovalcem cvet- ja, govornikom in godbenikom, ki so ga .spremlja'« na, njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija, hčerkica Edita, rodbine Krajnc, Tevžer in ostalo sorodistvo. nt7ke VRTNICE še ta mesec pri Jamni- kar, Teharje. KOT NEUTEMELJENO PREKLICUJEM, kair sem govoril o Lisec Antonu, kme- tu iz Bobovega 13, v zvezi s sodom, ter se zahvaljujem, da je odstopil od tož- be. Zabukovšek Franc, kmet, Bobovo 5. IZGUBIL SEM 23. 11. 1961 pas od zim- skega plašča na poti od Slandrovega trga do delavskega naselja »Ingrad«. Najditelj naj ga vrne proti nagradi 1500 din v upravo lista. ZFLE!^ najlon dežnik pozabljen v pe- kami ADA vrniti ist^itam. rfgt'-'trsiko TABLICO CE 18-83 vrniti proti nagradi na najbližjo postajo LM. PRFKLICUJEM in obžalujem, kar sem žaljivega govoril o Zupane Albinu, de- lavcu iz Celja, Cinkarniška pot 5 in se zahvaljujem za odstop od tožbe. Strašek Štefan, delavec, Celje, Cinkar- niška pot 5. OPOZARJAM VSAKOGAR, ki razširja neresnične govorice glede moralnega življenja pok. OLGE SKOCIR, roj. Orožim, da ga bom predal sodišču. Skočir Oskar. . i IZLETNIK tttrtstt(-N\ AGENCIJA POSLOVALNICA CELJE Vam nudi: Organizacijo izletov in prevoz stro- kovnih ekskurzij z modernimi turistič- nimi avtobusi po domovini dn v inozem- stvo. Za več-dnevne izlete nudimo izredne popuste. Posredujemo Vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času. Rezerviramo Vam postelje v spa.lnih vagonih na vseh progah JZ in v inozem- stvu. Pri nas dobite vse vrste vozovnic za tu in inozemstro, za železniški, po- morski in avionski promet. Vršimo menjavo tujih valut, rezerva- cije privatnih in hote'.skih sob, imamo posredovalno službo pri menjavi in pro- daji počitniških domov in vršimo rezer- vacijo za letni odd"h. Preskrbimo Vam avtofaksi. Brezplačno Vam nudiimo vse turistične in prometne informacije in sprejemamo vplačila za športne stave. V prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije ter avtobusne in železniš- ke vozne rede. Poslovalnica jc odprta vsak dan od 8. do 13. ure in od 16. do 18., nre. Ob so- botah od 8. do 13. ure. Poslovne prostore imamo v Celju na Titovem Irpu številka 3 (nri avtobusni postaji), telefon 28-41, poštni predal 62. se priporočamo za cenjena naročila! I Z L E T N I ;tc poslovalnica Celje - ZAHVALA Ob bridki in mnogo prerani izgubi mojega brata JOŽETA ZUPANCA se toplo zahvaljujem sorodnikom in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, kolektivu Cinkarne, prav posebno pa sodelavcem iz obrata valjar- ne. Žalujoči brat Albin z ženo Milko in mama. KOMPASA SMUČARJI! 6 dnii v CHAMONIX-u FRANCIJA. Or- ganiziramo 6-.dnevno potovanje na sive- tovno smučarsko prvenstvo. Poseben aranžman za ljubitelje zkmskih špor- tov. Prijave in informacije v posloval- nici KOMPAS CELJE. Cena 32.000 din. PROSVETNI DELAVCI! Presenečenje za Vaše semestralne počitnice! 6-dnevno potovanje s KOMPAS-oviimf avtobusi: Bologna—Firence—Pisa — Rimini — San Marino— Ravenna. Cena potovanja vključno jug:oslovanski potni list in italiijanska viza din 21.500. Priiave v poslovalnici KOMPAS celje. 6-DNEVNO POTOVANJE V KOLN (od 1. do 12. januarja 1962) na mednarodni 1. do il2. januarja 1962) na mednarodno 26.800. Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE. 6-DNEVNO potovanje NA MEDNA- RODNI SEJEM V frankfurtu (od 16. do 22. februarja 19b2), cena din 26.000. 6-DNEVNO POTOVANJE na MEDNA- RODNI SEJEM tešstila IN KON- FEKCIJE v FRANKPUkTU (od 9. do 12. januarja 1962). Cena diin 26.000. PPT.-O VSAKIM potovanjem OBIŠČI- te POSLOVALNICO KOMPAS CELJE TOMŠIČEV TRG 1 - Telefon 23-50. PRODAM SPALNICI, kompletni, temna in svetla, prodam. Roška 9, (Nova vas) Celje. STARO GITARO, bundo, čevlje 37 in 38, steklenice za vlaganje, prodam. Naslov y upravi lista. TRAVNIK v velikosti 1 ha na Gorici pri Celju, prodam. Interesenti naj se zgla- sijo pri Rebec Slavku na Gorici 48 pri Celju. HIŠO z vseljivim dvosobnim stanovanjem 10 minut iz centra prodam. Naslov v upravi lista. A"Vt-or\D'0 TELEFUNKEN prodam. Na slov v upravi lista. I-O '-STVECE malo, 57 arov z gospodar- skim poslopjem ter Opel-Olimpio tip 1949 protlam. Rakova steza 26, Fran- kolovo. SPALNICO, mehki les, orehova koreni- na, kompletno z vložki in žimnicami, OTROŠKO posteljo z belo žimnico, OT ROŠKO MIZICO z dvema stolčkoma, prodam. VSE ODLIČNO OHRANJENO jnj ivicfnl! Naslov v upravi lista. G^šPERCEK in ročni voziček prodam. Gržan, Trubarjeva 59, Otok, Celje. TOPOLINO AB v dobrem stanju prodapn. Naslov v upravi listah FIAT 500 C Giardjnetta ugodno prodam, vprašajte: Kraraer, Laško 32. DIMNIKARSTVO CELJE razpisuje pro- sto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: popolna srednja šola, 5 let prak se samostojnega računovodje. Osebna do- hodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe s 1. januarjem 1962 ali po dogovoru. VOJNA POŠTA 6515 CELJE razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO ZA NABAVO MESA IN MESNIH PROIZ- VODOV V LETU 1962 in sicer: za sveže goveje, telečje in svinjsko, suho meso in suhomesnate pro- izvode ter suho slanino. Predračunska vrednost znaša 19461.000 dinarjev. Licitacija bo ustmena dne 26. decembra 1961 ob 8. uri. Informacije o tehničndh pogojih ter količinah lahko zveste vsak delovni dan pri Vojni pošti 6515 Celje, Trg svotbode 8, v psarni št. 23 od 8. do 12. ure. Ponudniki morajo poslati ali oddati pismeno izjavo komisiji, da so jim zna- ni pogoji licitacije ter da jih priznajo, kakor tudi potrdilo Narodne banke o vplačani kavciji 2% od predračunske vrednosti. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAV- CEV CELJE razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA ZAPOSLOVANJE Pogoji: višješolska izobrazba in naj- manj 2 leti ujJravne prakse, ali srednje- šolska izobrazba in pet let službe na podiobnem delovnem mestu. DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STRO- JEPISCEV V CELJU priredi v počastitev 20-letnice vstaje v nedeljo, 10. decembra 1961 ob 9. uri na administraitivni šoli v Kajuhovi ulici STENOGRAFSKO TEKMOVANJE Vajbljenii člani in nečlani. Uredništvo Celje. Titov trg 5 — poitn« predal 16 — telefon 25_23 ta 24-23 upra;va Cedje. Trg V. km. gre»a 5 — poStni predal 152 — te. lefon 23- 75 in 20.89 - Tekoč« ntum pri Narodni banki Celje: 603.11-1 656 — izhaja ob petkih — letea naročnina 800, polletna 400, fietrt- letna 200 din — Inozemstvo 2406 posamesrna Številka 20 dinarjev rokopisot ne vračam« — tpr» jem oglasov, raapdsov in ol>jaT t»« ko sredo do 12. urre v oglasnem od. delku. Trg V. kongresa 5 Inform«cije o oglaisrazba z večletno prakso v upravnih organih; pod točko 2 samostojen referent za premoženjsko-pravne zadeve z najmanj 5-letno prakso. Pravilno kolkovane vloge je poslati do 15. decembra 1961. TOVARNA-OPEKE ŽALEC razpisuje prosta delovna mesta: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE (KINJE) Pogoj: ekonomska srednja šola, ali nepopolna srednja šola s 3-let- no prakso kot finančni knjigovodja. 2. PRODAJNEGA USLUŽBENCA Z ZNANJEM ADMINISTRACIJE Pogoj: ekonomska srednja šola ali nepopolna srednja šok z ustrez- no prakso. 3. KLJUCIVNICARJA z visoko kvalifikacijo. Nastop 1. januarja 1962 ali po dogovoru. Osebni dohodki po pra- vilniku o delistvi OD. Pismene ponudbe je dostaviti podjetju do 15. decembra. 1961 -. Medodredno tekmovanje v počastitev otvoritve nove šole v Libojah je pionirski starešinski svet osnovne šole Liboje razpisal medodred- no tekmovanje šahistov Lii strelcev so- sodinjih šol. Tekmovanje je bilo v nedeljo v Domu Svobode in v Keramični tovarni. Ude- ležili so se ga mlajši pionirji Osnovnih šol Fetrovče in Žalec ter starejši pio- nirji Osnovne šole Griže, ki pa so te- kmovali izven konkurence. Pri strelcih so dosegli prvo mesto pionirji Cr.novne š'.\\e Lliboje, drugo mesto pa pionirji iz Pctrovč. Pri šah istih so bili prvi pionirj Osnov- ne šole Liboje, drugi pionirji iz Žalca in tretji pionirji iz Petrove. Vse ekipe so prejele nagrade, POMOČ V NESREČI Ob tragični nesreči v rudniku v Murskem Središču je tudi ve- lenjski rudnik prispeval za dru- žine ponesrečenih rudarjev pol milijona dinarjev. S tem je izra- zil globoko sočustvovanje in ne- sebično pomoč bratskemu revir- ju v sosednji republiki. ZANIMIVOSTI Kruppovi milijoni in Icanoni... Nedavno so zapadni zavezniki iz druge svetovne voj- ne odgrnili sramežljivo fe redžo. ko so se njihovi najvišji finančni mogotci »pustili« povabiti v razkošni dvorec Alfre- da Kruppa. Navzoča je bila tudi nemška vlada. Evropska topovska dinastija si je privoščila proslavo svoje politične in finančne zmage. Nad ti ioč ljudi, ki so bili povabljeni, Krupp gotovo ni pital zgolj z obloženimi kruhki? Sicer sem se namenil pisati o Kruppovih milijonih in kanonih... Leta 1948 je pred vojnim med- narodnim sodiščem v Niirnbergu javni tožilec izrekel takele be- sede: ... Že četrta generacija rodbi- ne Krupp seje grozo po Evropi in po svetu... Že 130 let je ime Krupp sinonim za topove, vojne in rušenja... — Da ne bo kdo mislil, da je to- žilec pretiraval, pojdimo na kra- tek sprehod po zgodovini dina- stiie Krunp. Friderik Krupp je leta 1811 v Essenu postavil majhno livarno. Njegov sin Alfred je začel vli- vati topove. Vojne Prusije proti Avstriji (1866) in proti Franciji (1870—1871) so bile temelj vzpo- na Kruppovih mlinov za jeklo. Krupp je postal monopolist v proizvodnji topov. Alfredov sin Friderik IL je razširil podjetje na ladjedelnice. Da ne bo pomo- te, za vojne ladje. Takrat za Kruppa dela že 43.000 ljudi. Prva svetovna vojna je bila za Kruppa konjukturna. Za cesarja Viljema stopi Friderik II. v politične sfe- re. To kar je za nekatere mogot- ce nesreča, za Kruppa ni bila. Ker Friderik Krupp ni imel sina. je njegova hči Berta (botrica >de- ele Berte«) prinesla k hiši ple- miški naslov s poroko z Gusta- vom von Bohlenom und Halba- chom. Le-ta je obdržal svoj na- slov, toda na prvo mesto je pri- stavil Krupp. Gustav Krupp von Bohlen und Halbach bi bil moral s svojim + Krnnnovi »jekleni mlini« v Essenu ze spet s polno paro proizvajajo . . . Toda i.c le jeivio za civilno gospcdarstvo, tem- več tudi topove! podjetjem, ki je takrat zaposlo- valo že 82.000 ljudi, ob porazu Nemčije po prvi svetovni vojni iti na boben. Francosko vojaško sodišče ga je obsodilo na 15 let ječe in prepovedalo proiz-^odnjo. Toda vrana vrani ne izkljuje oči. Krupp se je previdno skril ^za mirnodobsko proizvodnjo, leta 1933 pa je postal glavni bankir Hitlerjevega fašističnega gibanja. Ce bi se vprašali, kdo je bolj kriv za nemško politiko »Drang nach Osten« (pohod na Vzhod). Hitler ali Krupp. bi bili v zadre- gi, saj je Krupp že leta 1915 pri- poročil pruskemu kabinetu tole: — Moramo prisvojiti prostorne pokrajine, kamor bi lahko nase- lili množico naših nemških kme- tov. To nam lahko nudi samo Vzhod.. .1 Da je bil Krupp tisti, ki je zgradil Hitlerju osvajalno orožje, mislim da ni treba posebej po- udarjati. Ko je leta 1948 na zatožno klop v Niirnbergu namesto očeta se- del Krupp Alfred II., je svet. predvsem pa nemški narod mi- slil, s Kruppi je končno odzvoni- lo. Njegova podjetja bi rtiorala po sklepu sodišča biti prodana. Toda ponovilo se je leto 1919. Leta 1953 je Alfred Krupp von Bohlen und Halbach prišel iz za- pora na čelo podjetja, ki zapo- sluje 100.000 ljudi. Kot kaže, je zdaj spet Krupoov zlati čas. Na velikem sprejemu je gostil Angleže, katerim so nje- gove podmornice zdesetkale mor- narico, gostil je Francoze, ki jim je dvakrat s topovi razdejal me- sta, gostil je Amerikance, ki jim je znova požrl tržišče. Zakaj? Zato, da bi povedal: Spet sem tukaj! Jaz, Alfred Krupp sem po- novno pripravljen zastaviti vse svoje imetje, vse svoje milijone za nemško stvar. To pa po sta- rem geslu pomeni: Milijone za »kanone«! Sieg lieill! Ne vemo, če se je na tisti ve- čerji komu zataknilo? J. Krašovec Kot jajce jajcu so si podobna dekleta na zgornji sliki. V svojih tradicionalnih oblekah si skupina filipinskih deklet utira pot po največjih zabaviščih Amerike, ki je kot kaže željna posebnosti. Azijska folklora pa je s svojo mistična vsebino in stilno tajinstvenostjo brez dvoma nekaj novega, privlačnega in razburljivega. Toda! Nekoč so babice teh deklet plesale svoje verske plese v budističnih templjih, pozneje pa na dvoru filipinskih sultUh nov. Njihov ples je bil posvečen in dediščina dolgih rodolt iz preteklosti. Sedaj pa, kot trdi nek poznavalec azijske fol- klore, izgublja to narodno blago svoj pomen. Nič čudnega, saj poznamo okus Američanov. Kakorkoli se že pehajo zm senzacionalnimi spektakli, tako ne morejo mimo železne na- vade, da vse >-amerikanizirajo*<. Komentator pravi, da se ori- ginalne le še obleke in dolgi posrebreni podaljški nohtov na rokah... Naivnost gre v denor... Ko je v Rusiji na Novi Zemlji rastlo število atomskih posku- sov, je na Zahodu, zlasti pa t Ameriki, zacvetela nova trgovi- na. Znašli so se podjetni ljudje, ki kujejo zaklade iz najbolj umazanih pobud, in začeli trgo- vino z »protiatomskimi zakloni- šči«. Časopisi so polni reklam z naslednjimi vsebinami: — Za 2.000 dolarjev boste Ada- mi in Eve pokolenj po tretji voj- ni! — Ko bo vihra minila, boste iz našega zaklonišča prišli kot pio- nirji novega življenja na zemlji. In tako naprej ... Na spodnji sliki lahko vidimo eno izmed takih reklamiranih za- klonišč, ki po mnenju strokov- njakov niso nič drugega kot miš- je luknje, kakršne že takrat v drugi svetovhi vojni v Evropi niso mogle zaščititi ljudi. Nekak- šen kovinast sod, zakopan v zem- ljo, naj bi rešil družine smrti ia posledic morebitne atomske voj- ne? Zakaj merodajni, ki vedo resr nico, ne posvarijo pred tako na- ivnimi kupčijami? Najbrž zato, ker nočejo jemati ljudem iluzije» da si lahko za lep kupček denar- ja zagotovijo življenje. To ni nič drugega kot navidezno premo- črtno nasprotje s stališči Kitaj- cev, ki pravijo: — Prav! Polovico nas bodo po- bili, 300 milijonov pa nas bo ostalo! Oboje je blokovska logika, \\ je v popolnem nasprotju z na- šim stališčem: — Najboljše zaklonišče je laii'! Zaklonišče za ^»atomsko vojno« kakršna gradijo zasebniki v ZDA Zgodovina sendvičev Prav zares imajo sendviči zgo- dovino in še zanimivo povrhu: V prejšnjem stoletju je na An- gleškem živel lord Sandvvich, ki je silno rad igral golf. Močno ga je motilo, kadar so njegovi gost- je in soigralci zamujali čas s sedenjem za mizo in prigrizova- njem malic. To se mu je zdela potrata časa. Zato je začel raz- mišljati, kako bi goste pripravil do tega, da ne bi venomer zapu- ščali igre in da bi mu zaradi la- kote ne ušli. Naročil je svojemu kuharju, da je med dva kosa kruha polo- žil meso. Ugotovil je, da je imel prav. Gostje so doslej lahko v eni roki držali palico za golf, z drugo pa so mašili usta s send- viči. Navada se je namreč hi- tro razširila in tako pripravljene malice so dobile ime po svojem >izumitelju«. Morda bi bilo vredno pripom- niti, da so se sendviči, vsaj pri nas, izrodili. To kar pri nas do- bimo pod imenom »sendvič«, ni to kar bi moralo biti. To so zgolj obloženi kruhki. Take je lord Sandwich ponujal svojim gostom že pred »izumom«. Sendvič je to- rej le tisto, če mesne in druge priboljške položimo med dve kruhove rezine. Samonikla armada v prog:ramu Zveze komunistov je zapisano, da bo Na- rodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija Jugosla- vije prišla v zgodovino vojn in socialističnih revolucij kot eden najsvetlejših primerov za revolucionarno socialistično družbeno preobrazbo, značajno tudi za svetovni boj za so- cializem. Ena od glavnih znaličnosti naše revolucije je brez dvoma JLA, ki je zrastla iz partizanskih enot, kar je posebnost naše revolucije in edinstven primer v zgodovini druge svetovne vojne. Včasih si ne znamo prav pred- stavljati, zakaj bi bila naša osvo- bodilna borba in naša revolucija nekaj posebnega v protifašistič- nih gibanjih med drugo svetov- no vojno? Vendar to razliko ni težko opaziti, če nekoliko natanč- neje pogledamo partizanska gi- banja med vojno v drugih evrop- skih deželah. Partizani so se bo- rili v Franciji, v Sovietski zvezi, na Poljskem, v Italiji, Cehoslo- vaški in še marsikje. Toda vse- povsod so bile partizanske enote podrejene regularnim armadam. V Sovjetski zvezi so bili parti- zani pod vodstvom Rdeče arma- de, francoski partizani so se pod- redili degollistični armadi, ki je bila izven francoskih meja itd. Komunistična partija Jugosla- vije pa je ustvarila samoniklo ljudsko armado, ki se je razvi- jala vzporedno z rastjo nove ljudske oblasti, ki je od malih gverilskih enot prerasla v poli- tično oboroženo silo delovnega ljudstva, ki je hkrati z zmago nad okupatorji zagotovila tudi zmago novega družbenega siste- ma — zagotovila je zmago socia- listične družbene ureditve nove Jugoslavije. To, kar smo zapisali, zveni ze- lo enostavno. Vendar razvoj JLA ni bil tako enostaven. Ta razvoj ni bil prav nič spontan in nena- črten. Oglejmo si nekoliko zapo- vrstjo to rast in okoliščine na- stanka JLA: PARTIZANSKI ODREHI KOT PLAMENICE UPORA V času, ko je bil fašizem na višku moči in vojaških zmag, bi bila vsakršna frontalna borba na naših tleh nemogoča. Zato so sto- tine malih borbenih grup drobile močne sovražnikove sile po Vsem okupiranem ozemlju. To so bili partizanski odredi, ki so bili kra- jevno vezani na močnejša sredi- šča (delavska) in na nekdanje predvojne partijske ilegalne or- ganizacijske zveze. Takšna enota je bila na pri- mer I. celjska četa, katere usoda je bila seveda mnogo bolj tra- gična od večine drugih sirom po Jugoslaviji. Takšne majhne eno- te so z malimi diverzijami, ne- nadnimi napadi in likvidacijami zarotniških in izdajalskih ele- mentov, imele prvo leto osvobo- dilnega boja velik uspeh. Samo- niklost takih odredov je bila tu- di politično edino pravilna pot nastanka poznejše revolucionar- ne armade. V njih se je manife- stirala skupna težnja vseh jugo- slovanskih narodov po izgonu okupatorjtL Odredi so bili žari- šča oborožene vstaje v vseh kra- jih Jugoslavije in to narodnost- nih mejah. Taki odredi, ki so bili neposredno povezani s prilikami v določenih lokalnih okvirjih, so lahko uspešno izvršili tudi poli- tično razdelitev na osnovi gesla >za ali proti okupatorju«. Take enote so mogle ob dobrem pozna- vanju ljudi izločiti protiljudske elemente, odstraniti legla kontra- revolucije itd. Proti koncu leta 1941 so n«*- stali pogoji za ustanovitev večjih enot, ki jih je tovariš Tito pred- videval že v prvi številki Biltena Vrhovnega štaba avgusta 1941. Pogoji za večje partizanske enote niso bili zgolj v tem, da je sovražnik na zimo 1941 doživljal prve vojaške poraze. Veliko več- ji pogoj je bil notranji razvoj osvobodilnega gibanja v Jugosla- viji sami. Predvojna nacionalna razdvojenost, povečana z nasil- no razdelitvijo Jugoslavije s strani okupatorja in njegovih slug, je bila s splošnimi vstajami po Jugoslaviji odstranjena. V skupnem boju, čeprav razdrob- ljenem, je nastajala nova jugo- slovanska skupnost. To je bila taka skupnost, ki je zrastla iz ši- rokih množic, iz njihovega boja za obstanek. Jugoslavija je bila zdaj navznotraj razdeljena samo še na revolucionarne narodne si- le in na kvislinške formacije pod vodstvom protiljudskih buržoaz- nih elementov. Partizani so pred- stavljali vso Jugoslavijo in so s svojim bojem proti okupatorju ter izdajalci združevali osvobo- dilno vojno z revolucijo. (Konec prihodnjič) DVOJČICI ROJENI V RAZLIČNIH KRAJIH IN LETIH Letalski kapetan Henrik Blaz- nik ima hčerkici, ki sta rojeni kot dvojčki, pa vendar v njunih rojst- nih listih piše, da je ena rojena leta 1957 v Krškem, druga pa le- ta 1958 v Ljubljani. Lahko si razlagate, kako se je to pripetilo. Prva je bila rojena 31. decem- bra v Krškem in ker so mater za- radi komplikacij pri porodu mo- rali prepeljati v ljubljansko kli- niko, je druga dvojčica prišla na svet v Ljubljani in to nekaj mi- nut čez polnoč, torej že v 1958. letu. UMETNINA Ne tK>m razpravljal kakšno u- metniško vrednost ima skulptura na naši sliki, ker bi bik) to morda zanimivo, ali pa tudi ne. Bolj brez skrbi pa lahko ugotavljamo, da se ^ sodobni imnPLtpjici odločajo za vse mogoče novosti, tako pri tehniki -ustvarjanja-«, kot pri izbiri mate- riala s katerim delajo. Včasih je bil kamen in les u- metnikov. Mavec in glina prav- tako. Orodja so bila dleto, klsuiivo in prsti... Danes pa? Umetnik se je odločil za staro železo. Ročnega orodja ni mogel uporabiti, zato si ji sposodil sti- skalnico ... Nadalnjo ocenitev prepuščamo vsakemu zase.