DOMŽALE, 29. MAJA 1992 • ŠT. 5 LETNIK XXX GLASILO OBČINE DOMŽALE Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustrezasamo tištim, ki nimajo ali ne znajo kaj početi! ............,,,.,,,,. .-.GOETHE Nova vlada preskakova-nje visokih desnih ovir in rahel skok v I evo Kako težak je sestop z oblasti, smo prebivalci Slovenije doživljali v zadnjih nekaj mesecih, vse od pr-vega poskusa mag. Marka Voljča, prek Igorja Bavčarja do dr. Janeza Drnovška. V tretje gre rado. Na ta ljudski rek nas je veliko računalo. Toda šio je zelo trdo. Vsuli so se plazovi ob-tožb, številni poslanti so iz svojih žepov privlekli svoja zadnja orožja ter si dali duška v pestrosti izraznih oblik trdega nasprotovanja. Podpiranje svoje vlade in svojih ljudi je seveda razumljivo, principielnost in od-ločnost tuđi, nikakor pa ne nivo, način in sredstva, ki so se ih posluževali nekateri pos anci bivšega Demosa. Zelo hude so bile ob-tožbe, da z nastopom Drnovška prihaja do restavra-cije starega sistema, komunizma, skratka, da je na pohodu leva revolucija. Toda nekatere sedanje opozicijske stranke se mo-rajo zavedati, da jim je dr. Drnovšek ponudil koalicijo, ter da so že s tem, ko so le-to odkionili, začeli zapuščati krmilo oblasti, zavedajoč se manjšinske podpore v parlamentu. Leva kontrarevolucija Gre za izraz, ki lahko steče z jezika; v realnosti, kakršna je danes, pa takšne obtožbe ne zdržijo praktične verifikacije. Vrnitev v enopartijski sistem je ne-mogoča. Vrnitev v staro Ju-goslavijo s sedežem v Beogradu prav tako. Trdno drži, da smo mednarodno pravno priznana država z uzako-njeno in ustavno zakoličeno parlamentarno demokracijo. Torej ob takšni zame-njavi vlade ne gre za nič Nadaljevanje na strani 3 KNJIŽNICA DOMŽALE: Povabilo be- guncem V našo državo so pribežali številni begunci. Ostajajo brez vsega, odvzeto jim je dostojanstvo, porušeni domovi, preživeli so travme. Materi-alne stvari bo mogoče nado-mestiti toda potrudimo se in ponudimo tuđi duhovne vrednote, da bodo lažje premagali trpljenje, v katero so vrženi. Tuđi v naši občini je vsak dan več beguncev (većina jih živi pri družinah sorodnikov in prijateljev) iz BiH. Želimo jim pomagati po svojih mo-čeh, zato vabimo begunce - otroke in odrasle v KNJIŽNICO. Brezplačno si bodo lahko izposodili knjige, kasete in videokasete. Imamo večje število knjig in kaset v srbohrvaškem jeziku. V či-talnici pa lahko prelistajo šte-vilne mednarodne časopise in revije z vseh področij. Ob prvi izposoji jih borno začasno vpisali. Odbor za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije skupaj s strokov-nimi sodelavci predlaga »razdelitev« naše občine na šest oz. sedem novih manj-ših občin (v prvi varianti gre Trzin k Domžalam, v drugi postaja nova občina). Ne razjezite se takoj! To je le njihov poizkus tuđi na naših tleh uveljaviti v Evropi že v praksi preverjeno organiziranost ' lokalne samouprave. Nadaljevanje na strani 3 »Bistrica 92« Mednarodni ekološko raziskovalni tabor Teci vodica čista Tuđi letos bo na območju občine Domžale od 20. 8. do 1. 9. 1992 potekal Mednarodni ekološko-razisko-valni tabor z delovnim nazivom »BISTRICA 92«. Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije je namreč že odobril sredstva za sofinanciranje tabora. Poleg tega je tabor tuđi že vključen v bilten in informativno mrežo za mednarodno mladinsko izme-njavo. S tem je n? taboru zagotovljena udeležba tujih udeležencev, našim občanom pa je prek Društva za prostovoljno delo »MOST« (naslov: MOST, Breg 12, p.p. 279, Ljubljana) omogočena možnost, da se udele-žijo tujih delovnih taborov. Več o programu letošnjega tabora in možnostih za udeležbo na njem pa boste lahko prebrali v naslednji — junijski številki glasila SLAMNIK! Vodja organizacijskega odbora tabora MARTIN GROŠELJ Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-320 LOKALNA SAMOUPRAVA - JUTRI TUĐI PRI NAS Iz ene — sedem občin...? Spoštovani SLAMNIK V SLAMNIKU PREBERITE Volilna zakonodaja na pragu referenduma St,! Mladostnik in droga ii Iz naših krajevnih skupnosti ni Koncerti v Grobljah '92 ni Velimir Vulikič: Dve novi knjigi to Predavanje o ogroženosti družine us i Razstavacvetja vArboretumu [u i Rdeči petelin ne miruje II! Sporočila u, Petintridesetletni jubilej okteta bratov Pirnat Glasilo občine Domžale SLAMNIK mesečno prihaja v ca. 16.000 gospodinjstev - v občini Domžale, svoje stalne bralce pa ima tuđi v drugi občinah. Ker prinaša aktualne novice iz občine in seznanja naše ljudi z dogajanji v naših krajevnih skupnostih, podjetjih in zavodih, ga imajo bralci radi in ga težko pričakujejo. Njegova odmevnost se kaže tuđi na področju oglaševanja, zato vas vabimo, da z nami sodelujete. Del glasila SLAMNIK je namenjen ekonomsko propagandnim obvestilom, ki so objavljena v različitih oblikah, in sicer: - reklamno sporočilo v obliki ponudbe posameznih storitev oziroma reklamiranje posameznih izdelkov v obliki oglasa v veli-kosti od ca. 40 cm2 do celostranskega oglasa, pri tem pa je cena odvisna od strani, na kateri je reklamno sporočilo objavljeno. - Predstavitev podjetja oziroma izdelka, ki jo pripravi sam oglaševalec oziroma po dogovoru član uredniškega odbora - krajša predstavitev — zlasti nove dejavnosti — je fakturirana po dogovoru. Vaša sporočila bodo objavljena v junijski številki našega in vašega glasila, zato pričakujemo, da boste svoj oglas oddali v uredništvu glasila Slamnik, Ljubljanska 69/1, Domžale do 15. junija 1992. mmmmtrmfs /lamnik Domžale Volilna zakonodaja na pragu referenduma Poslanski klub Narodnih de-mokratov je izdelal predlog Zakona o volitvah v Državni zbor, v katerem sta združena dva glasovalna sistema: većinski in . proporcionalni. Ker nova slovenska Ustava v 90. členu do-loča, da Državni zbor MORA razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina po-slancev ali 40.000 volilcev, smo poslanci Narodnih demo-kratov najprej šli v akacijo zbi-ranja podpisov poslancev. Od-ziv med drugimi poslanci je bil presenetljivo naklonjen, saj smo že prvi dan zbrafi zadosti (84) podpisov. Takoj naslednji dan, t. j. 9. aprila 1992 je bila zahteva za referendum pravno-formalno vložena pri predsed-niku Skupščine Republike Slovenije. Ker je bilo do naslednje skupne seje vseh treh zborov (22. aprila 1992) dovolj časa, je bilo za pričakovati, da bo Skupščina razpisala referendum že na tej seji. Toda kaže, da pobuda Narodnih demokra-tov (sedaj že ZAHTEVA več kot tretjine poslancev) ni bila spre-jeta tako naklonjeno kot so bile n. pr. konstruktivne nezaup-nice. Poslanci Narodnih demo-kratov smo zato na omenjeni skupni seji zahtevali, da je treba referendum razpisati takoj in s tem omogočiti sprejem Zakona še pred poletjem, s tem pa tuđi zanesljive volitve jeseni. Zanimive so tuđi prve reakcije, v slovenski politiki in javnosti na uspešno akcijo Narod- nih demokratov. Glede na to, da je Većina strank (beri: stran-kinih vodstev) zainteresirana za čisti proporcionalni (strankar-ski) način volitev, je razumljivo, da kakšnega prevelikega navdušenja nad našim kombiniranim sistemom nišo pokazali. Po pričakovanju so neka-teri strankarski veljaki »iskali dlako v jajcu« ter navajali neka-tere »za lase privlečene« pomi-sleke, ki pa so pravno prav trhle narave. Nekateri so zopet sku-šali uporabiti »argument« Zbora združenega dela, češ, da bi moralo tuđi v tem zboru pobudo podpisati ena tretjina poslancev (čeprav Ustava tega ne določa). Drugi so se oprijeli do-ločbe ustave, da se referendum ureja z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor z dvetretjinsko večino vseh poslancev. Pri tem pa so pozabili, da sedaj že ob-staja veljavni zakon o referendumu in da ga ni potrebno spreminjati (ko pa se bo spremi-njal, pa bo seveda potrebna dvetretjinska večina). Kot dokaz (analogijo) za to lahko na-vajamo tuđi določbo 124. člena Ustave, da se Zakon o obrambi sprejema z dvema tretjinama poslancev, ob tem pa je jasno, sedanji Zakon o obrambi velja, čeprav je bil sprejet po stari Ustavi. Tretji so zopet opozarjali na razliko pri ugotavljanju referenduma, saj stari zakon določa, da je referendum uspel, če je »za« glasovala večina vseh volilcev, vpi-sanih v volilne imenike, po novi Ustavi pa zadošča že večina tistih, ki so glasovali. Bi- stvo pa je, da samega predloga Zakona o volitvah v Državni zbor, katerega so pripravili Narodni demokrati, nihče ni resno kritiziral po vsebinski in pravno-tehnični strani, čeprav so ga gotovo vsi temeljito pre-česali. To nedvomno kaže na kvaliteto predlaganega zakona. Vsi do sedaj navedeni pomi-sleki in ugovori torej sploh nišo bistveni in ne vzdržijo pravne in ustavne strokovne presoje. Gre seveda le za poskuse one-mogočiti izvedbo referenduma, ker je njegov izid že v naprej povsem predvidljiv. Na to lahko sklepamo iz javno-mnenjske ankete Dela, objavljene 18. aprila 1992. Vpraša-nje v tej anketi se je glasilo: »Na kakšnem sistemu bi po vašem morala temeljiti volilna zakonodaja?«. Samo 17,9% pov-prašanih se je odločilo za proporcionalni sistem, v okviru katerega bo zastopano v parlamentu čim več strank. Na dru-gem mestu je bil večinski sistem, kjer so v parlamentu samo največje stranke, za kar se je odločilo 20,4% vpraša-nih. Daleč največ t. j. 34,4% vprašanih pa se je odločilo za naš t.j. kombinirani sistem. Ostalim vprašanim (11,6%) je vseeno ali pa se ne morejo od-ločiti (15%). Narodni demokrati smo torej tokrat resnično opravičili svoje ime, saj smo najbolj znali pri-sluhniti volji tuđi v Sloveniji. Sedaj borno morali pokazati tuđi veliko vztrajnosti in odloč-nosti, da omogočimo, da se volja večine slovenskih volilcev VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 44 PROPORCIONALNI SISTEM | POSAMEZNI KANDIDATI STRAhKARSKE LISTE PREBERITE, JE TUĐI VAŠ KRAj ZRAVEN Kje vse je organizirano obvezno odvažanje komunalnih odpadkov V skladu z ODLOKOM o ravnanju s ko-munalnimi odpadki na območju občine Domžale je v 4. členu zapisano, da se redno odvažanje komunalnih odpadkov obvezno uvede na naslednjih območjih: KS Slavka Šlandra, KS Venclja Perka, KS Simona jenka, KS Toma Brejca Vir (Vir, Koli-čevo, Podrečje), KS Mengeš (Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu), KS Jarše (Rodica, Groblje, Sp. JarŠe, Sr. Jarše in Zg. Jarše), KS Preserje, KS Radomlje (Radomlje, Škrjan-čevo, Hudo), KS Lukovica (Lukovica, Sp. Koseze, Sp. Prapreče, Gradišće, Čeplje), KS Homec-Nožice (Homec, Nožice), KS Mo- ravče (Moravče, Imenje - del, Dole pri Kraš-cah, Krašče, Gorica, Prikrnica, Podstran - del, Soteska, Serjuče, Zalog pri Moravčah, Drtija - del, Češjice pri Moravčah, Rudnik), KS Trzin (Trzin, Obrtno industrijska cona Trzin), KS Dob (Dob, Turnše, Češenik, Že-lodnik, Gorjuša, Laže, Brezovica, Žeje, Trojica), KS Prevoje (Prevoje, Šentvid, Vrba, Imovica, Zaboršt), KS Krtina (Krtina, Brezje, Škocjan), KS Dragomelj - Pšata (Dragomelj, Pšata), KS Ihan (Ihan, Prelog, Goričica, Mala loka, Bišče in Selo), KS Rova (Rova), KS Krašnja (Krašja), KS Blagovica (Blagovica, Sp. Petelinjek, Zg. Petelinjek, Podsmrečje) ter KS Rafolče (Rafolče, Vrhovlje). tuđi uveljavi. Pričakovati je, da bodo številne stranke legalno in legitimno pobudo Narodnih demokratov skušale onemogo-čiti s proceduralnimi in drugimi formalnimi ovirami. Zato bo potrebno tuđi ustrezno reagiranje javnosti. Pri tem bi lahko veliko storili predvsem občinski zbori SDZ-NDS, z animiranjem občinskih odborov Demosa, kot tuđi s podporo preko občinskih skupščin. Korišten pa je seveda prav vsak članek pod-pore, objavljen v kateremkoli časopisu. Jasno je treba pove-dati, da samo predlog Narodnih demokratov omogoča direktne volitve, medtem ko so razne variante proporcialnega sistema le zavajanje (goljufa-nje) volilcev. Ob tej uspešni akciji Narodnih demokratov pa bodo Ijudje tuđi lahko spoznali, kdo je za resnično DEMOKRACIJO (vladavina ljudstva) in kdo si iskreno želi novih in čimprejšnjih volitev. ANTON TOMAŽIČ PROGRAM RAZVOJA TURIZMA IN SPREMLJAjOČIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE Vabila k sodelovanju Izdelati želimo kratkoročen program za razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti z do-ločenimi predlogi po posamez-nih predelih ali krajih občine Domžale. Poiskati se morajo tište neizkoriščene ali premalo izkoriščene možnosti, ki zahte-vajo malo vlaganj, prinašajo pa lahko hitro dobiček posamezni-kom in s tem tuđi korist skup-nosti. Poiskati želimo tište že pri-sotne danosti, nacrte, možnosti, ki nišo izkoriščene; so po-manjkljivo oz. napačno tržene oz. promovirane; zahtevajo minimalna sredstva za dokonča-nje oz. uspeh; so podprte z za-sebnimi sredstvi in ambicijami; so v načrtih agencij, društev, podjetij, obrtnikov; so v skladu z usmeritvami turističnega razvoja Slovenije. Poudarek naj bi bil na turističnem delu s predlogi za aktivnosti posamezni-kov, agencij, podjetij, republike, objrine, bank in drugih institucij. Izdelani program mora biti stroškovno, tržno in poslovno ovrednoten, tako da bo služil izvršnemu svetu in drugim (skladi, banke, drugi in-vestitorji) za pravilno usmerja-nje sredstev, turističnim agenci-jam in posameznikom pa za podjetniške in poslovne odloči-tve. IS Domžale me je zadolžil, da sestavim delovno skupino in predložim okvirno vsebino programa razvoja, terminski plan in oceno stroškov. Želim prido- biti predvsem sodelavce iz občine Domžale, ki se ukvarjajo neposredno ali posredno s turizmom in so zainteresirani za sodelovanje. VABIM predstavnike turističnih društev oz. ob-činske zveze, komisije za razvoj podeželja, agencij, podjet-nike in obrtnike, predstavnike zainteresiranih krajevnih skupnsoti, itd. DA SE TAKOJ JAVIJO NA IS SO DOMŽALE (tel. 727-321) ali pa pridejo vsako sredo ob 19. uri na ob-čino (soba 37), da se borno osebno dogovorili o načinu in pogojih sodelovanja. Iščemo tuđi strokovnjaka, ki bi pogod-beno vodil delo in delal pri iz-delavi programa. Mag. Tomaž ŠTEBE, član IS SO Domžale USKLADITEV ORGANIZIRANOSTI IN POSLOVANJA KMETIJSKE ZADRUGE EMONA V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM Predlog uskladitve organiziranosti Zakon o zadrugah je bil po dveletnem sprejemanju sprejet in velja od 19. marca 1992. Po tem zakonu morajo obstoječe zadruge do 20. 6. 1992 uskladiti organiziranost in poslovanje v skladu z zakonom. Zadružni svet KZ Emona Domžale je na svoji 29. seji dne 30. 4. 1992 sprejel sklep za uskladitev organiziranosti in poslovanja z Zakonom o zadrugah. Na odborih vseh zadružnih enot je bil obrazložen Zakon o zadrugah, na katerih je bilo izraženo mnenje, da je potrebno sklicati še zbore kmetov po zadružnih enotah, kar po-teka te dni. Kmetje naj bi se opredelili za uskladitev zadruge v skladu z zakonom ali za organizacijo samostojne zadruge na po-dročju zadružne enote. Večina kmetov meni, naj zadruga sedaj uskladi delovanje zaradi kratkega roka za uskladitev, prek zime pa bi se lahko, če bi bila dana taka zahteva, del zadruge izločil kot samo-stojna zadruga. Zakon omogoča, da se po letu dni veljav-nosti zakona izloči del zadruge. Zakon predvideva, da morajo zadruge do 28. 8. 1992 vložiti zahtevke za lastninjenje predelovalne industrije podjetij, to so: Ljubljanske mlekarne, Meso Kamnik - Domžale, Klavnica Emona in Jata Zalog. Do 6. 6. 1993 pa morajo zadruge vložiti zahtevke za vra-čilo bivše zadružne lastnine (npr. zadružni domovi), ki so bili podržavljeni. Bistvena razlika med sedanjo in prihodnjo organiziranostjo je v članstvu. Do sedaj so člani zadruge bili tišti, ki so podpiso-vali Pogodbo o članstvu in traj-nejšem poslovnem sodelovanju. Po novi zakonodaji je članstvo vezano na članski delež, ki ga mora član vplačati (50% de-leža ob podpisu izjave, drugo v obrokih). Zadruge imajo različne članske deleže (visok delež - 1000 DEM ali nizek delež - 250 DEM). Član s svojim deležem in trikratnim jamstvom jamči za pozitivno poslovanje zadruge. Zadrugo vodi upravni odbor, ta ima svojega predsednika, ki zadrugo predstavlja. Upravni odbor tuđi sprejema nove člane. Najvišji organ zadruge je zbor članov, ki se skliče vsaj enkrat letno na redni letni občni zbor, kjer obravnavajo poslovanje zadruge. Vse medsebojne odnose med člani ter pogoje za sprejem in izstop oziroma izključitev ure-jajo členi v Zadružnih pravilih, ki jih sprejmejo na referendumu. Zadružni svet bo sprejel Zadružna pravila in jih dal na referendumu v sprejem. Dvajset dni po referendumu borno sprejemali ustanovne člane zadruge, ti pa bodo na prvem zboru članov zadruge izvolili upravni odbor, ta pa na prvi seji izvoli predsednika zadruge. Vsi sedanji člani zadruge bo-ste sprejel i po pošti izjave, če še želite sodelovati z novo reorganizirano zadrugo. Člani se v zadrugi združujejo zaradi krepitve svoje,gospodarske sposobnosti in morajo i meti gospodarstva (kmetijo), delavci zadruge so lahko člani, če tako predpisujejo pravila zadruge. Pripravil: ANTON BREZOVAR DAN ZEMLJE so manifestativno počastili tuđi na ■ Srednji soli v Domžalah. Očistili so okolico sole ter pobrali smeti v jugovzhodnem delu mesta. Foto: LIPOVŠEK 2_ Domžale /lamnik Kaj pri naša novi zakon o zadrugah Po skoraj dveri letih je bil končno sprejet nov Zakon o zadrugari. Po tem zakonu je potrebno že obstoječe zadruge uskladiti z novo zako-nodajo. Zakon pri tem skoraj ničesar točno ne predpisuje, torej kar ni izrecno prepove-dano je dovolieno, stvari nišo točno opredeljene in puščajo ustanovitelju zadruge, ki pa so lahko tri fizične oz. pravne osebe, ki imajo poslovno sposobnost, pravzaprav več možnosti. Bistveno temeljno izho-dišče zakona je kooperativna narava zadruge in zadružna lastnina, Zakon praktično za-sleduje tisto znano opredeli-tev ločevanja zadruge od po-djetja, ki je bila izoblikovana že v »prejšnjem stoletju«. Zakon omogoča razvoj ta-kega zadružništva, ki bo omo-gočilo zlasti samostojnim pro-izvajalcem, da organizirani v zadrugo nastopajo na zah-tevnih tržiščih. Rok za uskladitev sedanje zadruge z novo zakonodajo je pripravljen zelo kratek in ča-sovno nekoliko neprimeren, 30. junij. Do tega dne je treba organizirati sedanjo obliko zadruge v skladu z novo zakonodajo. Ob izkoristku vseh možnosti, ki jih nova zakono-daja o zadružništvu odpira, bo prišlo tuđi do reorganizacije zadrug npr. od splošne zadruge, na funkcionalno specializirane. Tako bo možno ustanoviti panožno zadrugo, kot je npr. perutnin-ska zadruga. Po novem zakonu je zadruga organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati go- spodarske koristi svojih članov. Poudarjanje, da je njen namen »pospeševati gospodarske koristi« kaže, da je zadruga predvsem organizacija na področju gospodarstva in mora kot taka spoštovati tuđi temeljna gospodarska načela in merila. Članstvo zadruge pa je lahko takšno, kot ga določajo zadružna pravila, ki so najpo-membnejši pravni akt in ki na-domestujejo statut. Pri pravi-lih gre za statusno organizacijski akt, vendar pa je tukaj v ospredju tuđi problematika medsebojnih razmerij med zadružniki v zadrugi. V zadružnih pravilih vsebinsko odsevajo tuđi vidiki dvojnosti v zadrugi: vidik združevanja oseb in vidik podjetništva. Z druge strani pa zadružna pravila poudarjajo značilnosti združevanja oseb, ki vstopajo v določen vzajemni in medse-bojni odnos, v katerem ne more biti prisotna temeljna značilnost podjetništva, ki od-seva v zasebnem spekulativ-nem namenu. Zakon določa, da je pogoj za sprejem v članstvo datirana pisna izjava, ki mora vsebo-vati tuđi število deležev. Član plača delež v denar-nem znesku v celoti ali de-loma, naenkrat ali na obroke. Zakon pa določa, da je ob-vezen najmanj en delež. Člani zadruge so lahko kmetje, ki trajno poslovno so-delujejo z zadrugo oz. tišti, ki to bodo, kolikor bodo z zadrugo sodelovali, toliko bodo lahko od nje dobili. Člani zadruge so lahko tuđi delavci zadruge, če tako določajo zadružna pravila. Njihovo članstvo je glede deleža enako članstvu ostalih članov - za-družnikov. Na ustanovnem občnem zboru zadružniki v skladu s pravili zadruge izvolijo tuđi organe zadruge in imenujejo člane posameznih organov. Organi zadruge po novi zako-nodaji pa so: občni zbor zadruge, predsednik zadruge ter nadzorni odbor ali najmanj en preglednik. Zadruga z deset in več člani ima tuđi upravni odbor, ki ga izvoli občni zbor zadruge. Kandidate za člane upravnega odbora predlagajo na zboru članov zadružne enote. Za člana upravnega odbora pa je lahko izvoljen le član zadruge, ki pa ne srne opravljati nobene druge funkcije. Če zadružna pravila tako določajo, ima zadruga lahko tuđi direktorja, sicer pa zadrugo zastopa njen predsednik. Direktor zadruge ne more biti izvoljen v noben obvezen organ zadruge. Člani upravnega odbora, nadzornega odbora in direktor oz. predsednik zadruge, morajo svoje dolžnosti opravljati s skrb-nostjo vestnega člana in od-govarjati za škodo, ki so jo povzročili s kršitvijo teh dolžnosti. Premoženje zadruge se-stavljajo stvari, pravice in de-nar. Viri tega premoženja so deleži članov in drugi viri, ki jih je zadruga pridobila. Obstoječe in novoustanov-Ijene zadruge bodo uveljav-Ijale lastnino po različnih pravnih temeljih, pri čemer je bistvenega pomena, da se dr-žijo rokov določenih z zakonom. Po teh rokih bo namreč vse zamujeno. Eno leto po organiziranosti zadruge v skladu z novo zakonodajo oz. po reorganizaciji, pa se še vedno lahko izloči del zadruge kot samostojna zadruga. Zadruga lahko preneha zaradi statusnih sprememb, če se ji izreče ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti oz. v primerin določenih z zakonom. Zaradi varovanja in po-speševanja skupnih interesov se zadruge lahko združujejo v zadružne zveze. To je le kratka vsebina zakona o zadrugah, ki je pričel veljati 28. marca, s tem zakonom pa so prenehali veljati vsi dosedanji zakoni, ki so urejali to področje. MAJA KOROŠEC PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Za strokovnjake premalo problematična KAREL SVETLIN, delegat KS Vrhpolje-Zalog, navadno na sejah skupščine postavlja vpra-šanja v zvezi s problematiko svoje KS, kjer problemov kar ne zmanjka. Tokrat ga je zanimalo, kdaj se bodo izboljšale prometne razmere na cesti Že-lodnik Goričica-Selo pri Mo-ravčah, ki po njegovem mnenju ob različnih vremenskih nepri-likah postaja vse nevarnejša. Predlagal je rebričenje ceste, s katerim pa se pripravljalec odgovora Tomaž Pavčič, Republi-ška uprava za ceste, ne strinja. V odgovoru namreč navaja, da Republiška uprava za ceste iz-vaja ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na podlagi evidentiranih podatkov o prometnih nesrečah, med katere so-dijo tuđi ukrepi za izboljšanje tornih lastnosti vozišča. Ugoto-vitve delegata so preverjene z analizo evidentiranih promet- nih nesreč za sedemletno ob-dobje (1983-1989), ki je pokazala, da je bila dobra polovica od skupaj 41 prometnih nesreč v območju naselij, 27 odstot-kov pa se jih je zgodilo na mo-krem cestišču. Iz analize je po njihovem mnenju razvidno, da je prometna varnost na obrav-navanem odseku sorazmerno zadovoljiva ter da drsnost do sedaj ni bila problematična. Kljub navedenim podatkom pa pobudo delegata in KS Vrhpolje-Zalog sprejemajo in bodo v letu 1992 izvedi i meritve drs-nosti navedenih odsekov in, kolikor bo potrebno, tuđi ustrezno ukrepali. Preveč razviti za nerazvite STANE MATJAN, delegat Krajevne skupnosti Češnjice, je ob predstavitvi vaši Selce iz te KS, zastavi I vprašanje, kakšni so kriteriji za uvrstitev posa-mezne vaši oz. KS v okvir Zakona o demografsko ogroženih območjih v republiki Sloveniji. Po njegovem namreč vas Selce spada v ta okvir, vendar je ni. Svoje nestrinjanje je utemeljit s tem, da je vas Selce dvajset kilometrov oddaljena od občin-skega središča, do najbližje av-tobusne postaje pa pet kilometrov, ima en sam telefonski priključek, nima pa niti asfalta niti urejenega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Obenem je predlagal Izvrš-nemu svetu, da tuđi Selce uvrsti med demografsko ogrožena ob-močja. Iz odgovora, ki ga je pripravila Komisija za razvoj podeže-Ija Skupščine občine Domžale, izvemo, da v okvir Zakona o demografsko ogroženih območjih spadajo vsa tista ob- močja, ki so po posebni metodologiji opredeljena kot gorsko visinska območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetij-stvo, obenem pa so tuđi demografsko ogrožena. Tako so v re-publiškem odloku upoštevana Iz ene sedem občin... ? Nadaljevanje s prve strani Kakšna bo nala občina v res-nici, se borno odločili sami. Kot oblika odločanja je predviđen REFERENDUM. Kdaj bo, ne ve še nihče. Navajamo nekaj številčnih podatkov, ki naj bi vam predstavili, kako bo MORDA videti občina Domžale v PRIHOD-NJE. V postavki št. del. mest so navedena le delovna mesta v družbenem sektorju! Bi vi morda našo občino raz-delili drugače, je morda sploh ne bi razdelili? Napišite svoje mnenje, posredujte svojo vizijo občine Domžale jutri. Bodite kratki in konkretni! Da pa se borno bolje razu-meli, poudarjamo: predlog, ka-kršnega je pripravil Odbor za lokalno samoupravo, ima namen, da zagotovi čimveč infor-macij in strokovnih podlaga za prihodnjo odločitev o organiziranosti lokalnih skupnosti, torej tuđi naše občine, Kl BO PREDVSEM NAŠA. V. Predlagana nova občina Št. preb. Št. km2 Št. zaposl. Št. del. mest Št. kmeč. gospodar. Št. gospod-dinjstev Št. stanovanj Sedanje krajevne skupnosti DOB-VIR 5969 26.0 2697 2611 205 1741 1794 Dob, Krtina, Toma Brejca DOMŽALE 16507 30.2 5758 4852 412 5368 5288 Simona Jenka, Slavka Šlandra, Venclja Perka, Dragomelj-Pšata, Ihan, Jarše-Rodica LUKOVICA 4417 70.6 914 369 535 1204 1320 Blagovica, Češnjice, Kraš-nja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Trojane, Zlato polje MENGEŠ 6177 22.3 2072 2465 140 1877 1972 Mengeš MORAVČE 4153 57.8 861 315 466 1052 1276 Moravče, Peče, Velika vas, Dešen, Vrhpolje-Zalog RADOMLJE 4439 17.6 897 698 535 1204 1320 Homec-Nožice, Preserje, Radomlje TRZIN 2692 8.6 1200 143 54 787 832 Trzin samo tista območja, ki izpol-njujejo najmanj enega od dveh demografskih kazalcev - to je rast prebivalstva v obdobju 1981-1990, ki je manjša od 25- odstotne povprečne rasti v Republiki Sloveniji, ali pa indeks staranja prebivalstva za najmanj 25 odstotkov višji kot v povprečju Republike Slovenije in hkrati rast prebivalstva manjša od 2/3 povprečne rasti v Republiki Sloveniji. Komisija za razvoj podeželja je primerjala tuđi nekatere šte-vilčne podatke rasti prebivalstva v posameznih vaseh in ugotovila, da večina ne za-došča kriterijem iz Odloka. Kljub temu se je Komisija za razvoj podeželja odločila, da Vas oz. kraj 1981 1992 Preserje pri Zlatem polju 30 34 Selce 21 21 Velika vas 64 53 Dešen 87 86 Hrib nad Ribčami 31 32 Križate 23 23 Pretrž 34 31 Spodnji Prekar 27 34 Zalog pri Kresnicah 25 19 Zgornji Prekar 32 32 Izvršnemu svetu predlaga, da se ob upoštevanju strokovnega mnenja upravnega organa, ki pokriva področje kmetijstva in statističnih podatkov o številu prebivalcev prouči možnost uvrstitve še nekaterih vaši oz. krajev v okvir Zakona o demografsko ogroženih območjih v Republiki Sloveniji. V. Nova vlada - preskakovanje visokih desnih ovirinrahel skok v levo Nadaljevanje s prve strani drugega, kot za prerazpore-ditev moči ter manjše konceptualne premike. Kakšna je torej današnja realnost? Po volitvah se je začelo oblikovanje demokratičnih institucij, presnove lastnin-skih temeljev gospodarstva (ki še ni končan) ter proces odmikanja od levih idej k uveljavljanju izrazito kon-servativnih restavracijskih idej in modelov. Omeniti velja samo nekatere: konser-vativen pristop do spolne morale - nasprotovanje pravici do splava, strpnost ~zi-roma dopuščanje vrr 'a-nja Cerkve v politike ,ianj pozornosti socialnim raz-sežnostim prebivalstva, pre-tirano poudarjanje nacionalnih razsežnosti, represivna naravnanost, skratka, visoko^ vrednotenje konservati-vizma. Toda Ijudje si želijo tuđi kaj drugega kot le to. Želijo koncept in politiko socialne države, pri izražanju naci- onalnih custev želijo biti bolj zadržani, hočejo več racionalnosti pri procesu lastninjenja in reprivatiza-cije, višje vrednotijo pojem liberalizma, pogrešajo več solidarizma, liberalnejšo spolno moralo, imajo poziti-ven odnos do splava ter od-klanjajo vpliv Cerkve v politiko. Naši politiki bi se morali končno zavedati, da so Ijudje apatični do politike, da jih neplodne parlamentarne razprave prej utrujajo kot navdušujejo, da so Ijudje predvsem obremenjeni s so-cialno-ekonomskimi problemi. Kljub vsemu imamo novo vlado. V svojem imenu, imenu stranke in vas, bral-cev, jim posredujemo na-slednje napotilo: »Ne obre-menjujte nas z neplodno politiko in igricami, izpolnite obljube in se posvetite naši ekonomiji ter izboljšanju blaginje našega človeka. Le tako bo življenje ob vstopu v evropske integracije bolj prijetno.« MILAN PIRMAN, podpredsednik LDS Domžale 3 /lomnik Domžale Pomoč beguncem Delovanje župnijske Karitas Domžale bralci verjetno že poznate, saj smo se že večkrat oglasili tako s prošnjo za pomoč kot s poročilom o delu. Te dni se na župnijsko Karitas Domžale obraća vse več be-guncev, ki so pred okupatorjem pribežali v našo občino. Većina jih stanuje pri svojcih ali prija-teljih, ki pa običajno nišo ravno dobro situirani, zato je njihov poglavitni problem prehrana številnejših družin, ki jih gostijo in so se k njim zatekle. Takšni begunci za pomoč prosijo tam, kjer jo lahko pričakujejo. Žup-nijska Karitas Domžale jim po-maga predvsem s hrano. Hrano zbiramo po trgovinah tako, da dobrotljivi in anonimni občani ob nakupu zase še kaj darujejo za potrebe pomoći potrebnim v posebne košarice ob blagaj-nah ali pultih trgovin, ki so se odločile za tako sodelovanje s Karitas. Vendar je teh darov veliko manj, kot so potrebe be-guncev in socialno ogroženih, zato večji del hrane kupujemo v diskontnih trgovinah s sred-stvi, ki smo jih zbrali s prispevki številnih posameznikov, doma in v tujini tako, da so jih naka-zali na naš ZR 50120-620-14905-1300113-1042769, LB Domžale ali oddali v nabiralnik župnijske cerkve. Pridružite se darovalcem tuđi vi in opravili boste dobro delo. V letošnjem letu smo do 10. maja razdelili že okrog 560kg moke, prav tako sladkorja in testenin, 300 kg riža, 200 kg marmelade, 400 kom. konzerv rib in golaža, 3001 olja in drugo hrano. Seveda pri tem ni upoštevana še druga pomoč v obliki oblačil, praškov za pranje, v izjemnih primerih pa tuđi v obliki poravnave plačila elektrike ali drugih javnih storitev. Pri tem delu pa je zelo pomem-ben osebni stik s prizadetimi osebami, ki prosijo pomoč, ne glede na to ali so to begunci ali drugi občani potrebni pomoći. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so kakorkoli pripomogli k lajšanju težav, s katerimi se srečuje veliko ljudi v Domžalah, pa tuđi v naši občini, zakaj po pomoč ne prihajajo samo občani iz Domžal, kjer deluje župnijska Karitas, ampak tuđi iz drugih krajev občine. Župnijska Karitas Domžale Vsak pomaga po svojih močeh Tuđi otroci Domžalskih vrt-cev smo pomagali pri zbiranju hrane in obleke za begunce iz Bosne. Zbrali smo predvsem veliko igrač in otroških oblačil, pa tuđi nekaj otroške hrane. Pomagali smo že tuđi pred tem. Predvsem sprejemamo med svoje otroke otroke begun-cev. Iz Hrvaške smo tako v vrtcu na Kidričevi cesti imeli za daljši čas tri otroke. Ti so se pri nas počutili zelo dobro, tako da je bilo slovo, ko so se vračali na Hrvatsko, kar ža-lostno. Prav vsi zaposleni v vrtcu smo bili presenećeni nad takš-nim odzivom med starši, saj je skoro vsak otrok, ob pomoč i staršev, nekaj prispeval. Zbrane stvari smo odpeljali v zbirni center v Ljubljano in vsi srčno upamo, da smo vsaj malo pomagali ublažiti ne-srečne dni, ki jih ti Ijudje pre-življajo. DARKA BITENC vrtec: Stanka Varšek-Lija Darežljive otroške roke Pred prvomajskimi praz-niki smo v domžalskih vrtcih organizirali zbiralno akcijo za begunce iz BiH. K sode-lovanju smo povabili vse zaposlene, starše in otroke. Nabrali smo toliko, da je bil naš velik kombi nabito poln, ko smo vse darovano odpeljali v zbirni center na Viču. Vsak je želei prispe-vati za pomoči potrebne, Naša kuca Bio sam veoma mali kada smo pravili kuću ali se toga dobro sjećam. Otac je prvo kopao neke kanale u koje su ubacivali beton i kamenje. Zatim su zaljevali ploču i na nju zidali. Zidali su nekoliko dana. Bio je mjesec maj pa je bilo vruće, jedan siporeks mi je pao na ruku i skršio prst. Prepao sam se i vrištao. Otac me je odvukao u bolnicu. Zavoje sam nosio neko vrijeme i sve je prestalo. Kod kuće su već počeli da zidaju drugi sprat. Kad su zaljevali ploču stalno sam im donosio vodu. Kad su kuću pokrivali slagali su crijep po crijep. Maltarili su spolja i iznutra. Zavšili su i mi smo se uselili. Izgledalo je vrlo lijepo. Zadnji put sam kuću vidio prije mjesec dana. Kakva je bila tada takva će ostati u meni cjeloga života. JASMIN IMŠIROVIĆ, begunec iz Tuzle OŠ Radomeljske čete, Preserje zlasti za predšolske otroke in dojenčke. Želim poudariti vzgojno vrednost te akcije, najbolj pa želim povedati, kako so otroci prinašali igrače. Eden je prinesel eno igračko, kakšen dve, kakšen ćelo vrečko. To so bile igrače, ki jih otroci ne potre-bujejo več, vmes pa so bile tuđi take, s katerimi so se otroci še igrali in jih imajo še vedno radi. Marsikatera igračka je šla iz otroških rok težko ali z globokim premi-slekom. Ko smo se potem pogovarjali o zbiralni akciji, so spraševali: Zakaj nimajo ti otroci igrač s seboj? Otroci težko doumejo, kaj je vojna, razumejo pa in čutijo, kako je njihovim so-vrstnikom, ki nimajo igrač, postelje in doma. Zato so prispeval i svoje igrače in zahvaljujem se njihovim darežljivim rokam. Slovenija je majhna, vendar upam, da so njeni prebivalci odprtih rok in odprtega srca. Nekaj igračk iz sobe vsakega našega otroka bi lahko odga-njalo strah in bedo malih begu nčkov, ki morajo tako kruto spoznavati svet odraslih. Ko pišem ta članek, gledam kartone, ki še kar na-prej prihajajo, tako da bo naš kombi spet premajhen. In s hvaležnostjo v srcu do vseh darovalcev vidim, da so še dobri Ijudje, ki kljub lastni finančni stiski znajo pomagati. Pedagoško- organizacijski vodja MARIJA JERINA JANEZ TRDINA Spomini in odlomki Skupljenih denarjev ni bila navada posojevati drugim, ampak »šmarni tolarji« in »šmarne petice« - izvrsten denar - so se spravljale v kaki stari malhi, mehurju ali vrećici na dno škrinje in čakale mirno, dokler nišo hčere odrasle, ter so romale za njihovo doto zopet od doma. Poprej seje dajala deklicam, kadar so se možile, samo »bala«, zlasti mnogo lepega domaćega platna, dota v denarjih se je jela dajati sele v drugi polovici 18. stol. Vsaj za Mengeš nisem slišal nikdar drugaće govoriti. Med nove razvade tistega časa spada pa fajfa; v Mengeš in gotovo tuđi v mnoge druge vaši so jo prinesli vojaki, pri nas je začel »tobak piti« najprej moj ded: ćele dni je držal v ustih svojo ljubo fajfico s kratko cevjo in visokim turnćkom, v enem žepu je nosil vedno ćelo zbirko kresilnih kamnov, v drugem pa različne gobe, o katerih nam je večkrat pripovedovala stara teta, kako so strašno smrdele, ena gr je od druge... Mladostnik in droga V Sloveniji ni neznan problem mamil, žal je zajel tuđi področje naše občine. Droga, uživanje in preprodaja se v zadnjih dveh letih nezadržno širijo, in kar je najhuje, tuđi med osnovnošolsko mladino. Ker je pojav uživanja in prodaje drog v našem družbenem prostoru dokaj nov, smo bili seveda nanj nepripravljeni. Mamila so prisotna; o tem si ne smemo zatiskati oči. Z zadevo se moramo soočiti in se proti njej boriti. Drogo jemlje naš otrok, naš učenec, naš državljan in potrebno jim je pomagati. Pomoč je potrebna prek doma, sole, socialnih in zdravstvenih organizacij, policije... Anketiranih je bilo 800 osnovnošolcev v Ljubljani in raziskave kažejo, da je med učenci sedmega razreda poiz-kusilo drogo kar 7% otrok, med učenci osmega razreda pa že 15%. Vzrokov, zakaj se kdo odloči za jemanje mamil, je veliko. Poizkušanje, eksperimentiranje, firbec pa so tisto, kar mlade privablja in kar se težko prepreci. Pomembno vlogo pri preprečevanju ima seveda tuđi šola, ki sama ne more reševati problemov. V Domžalah že nekaj časa poteka preventiva. V okviru zdravstvene vzgoje učence predmetne stopnje seznanjamo o boleznih zasvojenosti (alkohol, tobak, mamila), izvajalec je Zdravstveni dom Domžale. O problematiki se z učenci pogovarjamo pri pouku etike... V letošnjem letu so bile okrogle miže in predavanja za starše na temo zasvojenosti. Organizirana so prva usposabljanja za svetovalne de-lavce, pripravljajo se prvi strokovni programi o delu z mla-dimi. Po šolah že več let potekajo mladinske delavnice, kjer so vodeni razgovori o problematiki pubertetnikov. Potrebno pa je razmišljati tuđi o otrokovem prostem času, predvsem o takem, ki bo zanj zanimiv, prijeten, pa vendar voden. To so taborniki, skavti, planinci, kulturna društva... Zanimive so take organizacije, ki nišo storilnostno naravnane, torej take, ki se ukvarjajo in pogovarjajo z mladimi. Največji problem je komunikacija. Pogovori so po-membni med otroki in starši, med učenci in učitelji, po-membni pa so tuđi medsebojni stiki med vrstniki. Zelo pomembno je, da se z otroki pogovarjamo, jih poslušamo in jim ne govorimo le o tem, kaj morajo storiti. Starši moramo začutiti, da pred nami ne stoji več deček ali deklica, ampak odraščajoč inteligenten mladostnik, ki se želi pogovarjati kot odrasel. Pomagajmo jim poiskati pot v njihovih razmišljanjih in stiskah. Razložimo jim, da imamo vsi Ijudje občasno težave, da se jih je potrebno naučiti reševati in se o njih pogovarjati. Vedeti pa morajo, da zmorejo živeti z notranjim nemirom, prav tako tuđi s čustvi napetosti in neugodja. Pomagajmo jim razviti zdravo samozaupanje in samospo-štovanje. Vse to terja od nas, staršev, dosti osebne zavzetosti in časa. Ne smemo se bati osebnega razkrivanja ob pogovorih s kritičnimi mladostniki, kakor ne smemo popustiti pred mnenjem, da so naši mladostniki že preveliki za pogovore in drobne zaupnosti. Vedeti moramo, kje so naši otroci, kaj počnejo v prostem času, s kom se družijo, kdaj se zvečer vračajo domov, koliko denarja jim dajemo, kakšne so njihove družinske zadolžitve. Po drugi strani pa morajo tuđi otroci vedeti, kakšen je hišni red in kakšne so njihove obveznosti. Otroka tuđi opazujmo. Sprememba njegovega videza, vedenja, razmišljanja, je znak, da se z otrokom nekaj dogaja. Velikokrat je to le znak pubertetnega izražanja. Več takih izrazitih sprememb, ki trajajo dlje časa, pa je znak, da bodimo bolj pozorni. Seveda moramo paziti, da ne sumimo otroka brez osnove in da v tej kontroli ne pretiravamo. Če ugotovimo, da otrok drogo jemlje, ali o tem le sumimo, je najpomembnejše, da se z njim mirno o tem pogovorimo. Znati ga moramo poslušati, ga povprašati o ra-zlogih, ki so ga pripeljali do jemanja drog. Mladostnik potrebuje koga, komur zaupa. To so lahko starši, učitelj ali prijatelj. Predvsem je pomembno to, da mladostnik najde nov način življenja, nove vrednote, nove odnose, v katerih bo lahko mirno živel brez mamil, alkohola in cigaret. Naloga nas vseh je, da otroku omogočimo čim lažjo pot oziroma mu pri tem pomagamo, svetujemo, da bo nekoč čvrsto stopal po poti sam in svoboden. METKA ČIŽMEK svetovalna delavka OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje16, MENGEŠ, tel. 737-300 4^ Domžale /lamnik POJASNILO NA ČLANEK »Komentar na sprejem proračuna občine Domžale« Spoštovani g. mag. Tomaž Štebe V prejšnji številki Slam-nika ste objavili članek ob sprejemanju novega proračuna občine Domžale in v njem večkrat omenili tuđi Knjižnico Domžale ter na-vedli nekatere finančne podatke, ki so netočni in bi lahko pomenili zavajanje javnosti in poslancev. V članku pravite, da so bila Knjižnici Domžale z znanim Demosovim amandmajem odv-zeta sredstva za materialne stroške v visini 500.000 SLT, kar je res. Utemeljitev, ki jo za ta ukrep navajate, pa je polna napačnih podatkov in mešanja stroškov v letu 1991 in 1992. Tako pravite: »Glede na to, da so bili stroški za najemnino in ogrevanje v podružnični knjiž- nici v Mengšu, ki pokriva zale-dje z okoli 6000 prebivalci, le 150.600 SLT, menim, da bo 1.349.400 SLT več kot zadoš-čalo za preostale prebivalce občine Domžale.« Dovolite mi nekatera pojasnila in popravke podatkov: 1. Nikjer ne navajate, za ka-tero obdobje se podatek o stro-ških za ogrevanje in najemnino v visini 150.600 SLT nanaša. Predvidevam, da za leto 1991. V tem primeru je hapačen, in sicer je Knjižnica Domžale za ekonomsko zaračunano najemnino, vezano na devizno klav-zulo, za prostore knjižnice v Mengšu v velikosti 106m2, vletu 1991 plačala 175.195,10 SLT, za ogrevanje pa še dodatno 32.938,50 SLT - kar po-meni skupaj 208.133,60 SLT. 2. Potem preidete na šte-vilke, ki se nanašajo na leto 1992 in omenite, naj bi 1.500.000 SLT za materialne stroške knjižnice Domžale za-doščalo, saj borno podružnici v Mengšu po vaše namenili le 150.600 SLT. Lepa manipulacija! Najprej napačen podatek za leto 1991, potem pa še avto-matski prenos na leto 1992, kot da letos ni nikakšnih podraži-tev. Dovolite mi, da ob tem navedem podatek za mesec april 1992: račun za ogrevanje in stroške najemnine za knjižnico v Mengšu znaša skupaj 36.961,20 SLT, tako da lahko planiramo, da bodo letni stroški za ogrevanje in najemnino Knjižnice Mengeš znašali prav gotovo prek 400.000 SLT. O PREDAVANJU G. JANEZA SRAKE Dinamičnost v politiki Tuđi v aprilu smo kršćanski demokrati v Dobu priredili zanimivo predavanje di-plomiranega politologa, ki je politiko študiral v Italiji v Rimu. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo. Kako razumeti politiko, ki sprošča človeške silnice? Politika je neko dogajanje, gibanje, je kot neka sama dinamičnost. Politika obravnava vidike obnašanja ljudi in ugotovljeno je, da nobena skupina, ki je nekaj časa skupaj, ni brez medseboj-nih odnosov ni brez hierarhije. Kmalu se ve, kdo koga vodi in vzpostavi se neki odnos oblasti. Pomembno je tuđi, da je možno tako oblast zamenjati. Tako imamo politični in oblastni sistem. Politični sistem je bolj prožen kot oblastni. Ta dva sistema je možno voditi. Možni sta dve osnovni obliki razpolaganja s človekovo dina-mičnostjo. V neki družbi je nekaj možno ali ni. Tako je nekaj dovoljeno ali prepovedano. Kadar politični sistem vzpostavi več ovir (veliko prepovedi), govorimo o zatiralskem ali repre-sivnem sistemu. Sistem, ki si zada nalogo, da bo sproščal človekove dejavnosti, je tako rekoč sprožilec moči celega naroda. Politika je tista človekova zmožnost, da moč, ki je v člo-veku, pomnoži. Zavrta politika seje represijo, nesvobodo in nemoč. Politika je tista, ki spodbuja stanje na boljše ali na slabše, kar je odvisno od politike zaupanja ali nezaupanja. Prav zaupanje pa je velika stvar. Lenin ni zaupal svojemu narodu in ga je zato pripeljal na rob smrti. Vse občane ponovno obveščamo, da lahko vse vzvezi z objavljanjem in dopisovanjem v glasilu »Slamnik« urejajovprostorih Skupščine občine Domžale na Ljubljanski cesti 69/ 1,vsobišt. 47. Pozitivni vidik politike je sproščanje človeka. Politika je delovanje, ki je znanost, umet-nost in modrost. Torej je pozitivna znanost, saj deluje na osnovi znanstvenih načel, ki so s poskusi dokazana. V politiko spada ćela vrsta drugih znanosti, kot so: zgodovina, pravo, politična ekonomija, politične teorije v zgodovini in danes, mednarodno pravo, ekologija, diplomacija, mednarodne organizacije (OZN, SEATO, EFTA,...), informatika in strategija. Vsak dober politik mora obvladati in dobro poznati vse prej naštete vede in znati mora dolgoročno planirati ukrepe. Tako so po drugi svetovni vojni krščansko usmerjene stranke Evrope zastavi le delo na dolgi rok. Ti rezultati se vidijo danes, sprožili so nov svetovni proces. Politika pa je umetnost v tem, da s pomočjo ustvarjalne domišljije ustvarja in dovršuje strateške zamisli lep in izvirno. Politična modrost je hkrati znanost in umetnost, prever-jena v času in prostoru. Politik mora vedeti, katera možnost bo šla in ta čut mora gojiti. Hudič ni pameten in moder zato, ker je star, pač pa zato, ker pozna človeka. Posebnost kršćanske politike, ki se razlikuje od ostalih politik, je v tem, da računa s človekovo osnovno sposobnostjo, da čuti božji nagovor v sebi in ga po-skuša razumeti. Tako gre za-vestno iz sebe ven in se odpre do svobode bližnjega. Takrat v sebi sprejema, kar je v dru-gem dobrega, če tako dela, je veliko bolj sposoben prodreti v zakonitosti, ki so v vsakem človeku. Človek, ki ni razvil tega čuta, je v bistvu zaprt človek. Tak človek dela v dometu svojega spoznanja in je sposoben sprejeti sočloveka samo kot sebi enakega, torej je v bistvu egoist. Vedno da prednost sebi. Gre za odprtost mojega bitja za Boga in bližnjega. V tem je kristjan drugačen in je njegova politika bolj premetena in pre-brisana. Ni naključje, da se tako napadajo kršćanske vrednote, napad na klerikalizem -tretji globinski strah. Velik korak smo Slovenci naredili v zadnjem času, da smo prema-gali ta globinski strah. Prevzeti oblast na način, da si podredi svobodo drugih sebi, temelji na treh osnovnih straho-vih: 1. Strah pred lakoto. 2. Strah pred smrtjo. 3. Strah pred izgubo svo bode. Kadar ima eno od teh strahov v oblasti, obvlada človeka in ga lahko zlomi. Ideološki pritiski pomenijo, da je zadaj neka misel zelo omejena. Če pa je kakšna misel omejena, je notranje negotova, kriči, tepta in je aktivna v tej smeri, da onemogoča soseda, ker se boji, da ga ne preseže. Naš način govora naj ne bo nikoli usmerjen samo na tište, ki enako mislijo, saj se tuđi pa-pež obrača vsemu ljudstvu. Verjeti v moč dialoga, da govorim čim večjemu številu ljudi, ki naj vidijo krščansko demokracijo, kot nov način poguma v Ijudeh. Kakšen je dejanski vpliv ob-čil? Vsebina našega medijskega prostora je pretežno ideološke narave. Ponavljajo se ideološke šablone, ki so delovale prej in ne delujejo sedaj. Metode spo-ročanja so še vedno take, kot so bile prej. Sredstva javnega ob-veščanja imajo meje sporočil-nosti v zadovoljitvi posamez-nika. Na nas nimajo takega vpliva, kot si mislijo. Paziti moramo, da nas ne izdolbejo od znotraj. Ne smemo si dovoliti, da bi obvladali naša čustva in bi tako podlegli. 3. Materialni stroški podruž-nične knjižnice v Mengšu nišo samo ogrevanje in najemnina. Na policah so zavite in obde-lane knjige (katalog, folija, na-lepke), knjižnica ima zaradi svoje informacijske funkcije telefon, plačujemo mestno zem-Ijišče in komunalne prispevke. Pri delu uporabljamo računal-nik, ki ga je treba vzdrževati, morali pa smo ga tuđi zavaro-vati - prav tako tuđi knjižni fond. Porabimo tuđi nekaj pa-pirja, pa pisarniških pripomoč-kov. Ker je obisk v Knjižnici Mengeš močno narasel, smo morali knjižnico kadrovsko dodatno okrepiti s stalno sode-lavko prek Študentskega servisa, ki vodi za mengeške otroke tuđi ure pravljic. Vsi ti stroški so tuđi materialni stroški knjižnice Mengeš in bodo glede na trenutne cene v letu 1992 znašali okoli 170.000 SLT. 4. Če torej naredim seštevek, bodo materialni stroški knjižnice v Mengšu v letu 1992 znašali skupaj okoli 570.000 SLT. Pri tem pa v vašem stilu lahko rečem - vsem drugim občanom Domžal bo namenjeno skupaj le 930.000 SLT. 5. Knjižnico v Mengšu smo vseskozi razvijali z velikim veseljem in pozornostjo, v zadnjih letih v njej močno okrepi I i knjižni fond (tuđi videokasete), povečevali odprtost. Opazili smo namreč, da Mengšani radi zahajajo v ta kulturni hram, saj se obisk stalno povečuje. Želeli bi jim ponuditi še več, toda bojimo se, da borno prisiljeni delovanje ožiti in krčiti. Saj na žalost pri poslancih, kot ste tuđi Vi, za naše delo in nacrte ni pravega posluha. za Knjižnico Domžale v.d. ravnateljice CVETA ZALOKAR- ORAŽEM Skupščina KS Mengeš je na svoji 4. seji spre-jela sklep ENOMESEČNO JAVNO OBRAVNAVO KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ, PREIMENOVANJE IN POIMENOVANJE NASLEDNJIH ULIC: 1. Novo poimenovano JELOVŠKOVO CESTO (bivšo Kidri-čevo, Blejčevo) preimenujemo v SLOVENSKO CESTO. 2. POT ZA MALNOM ukinjamo in hišam damo naslov JELOŠKOVA 6 a, b, c) 3. KOBLERJEVA se preimenuje nazaj v JELOVŠKOVO 4. Del Liparjeve (Tomšičeve) med hišnima številkama 14 in 16 se preimenuje v Halleršteinovo ulico. Avguštin Hallerštein, roj. 1703, umri 1774, astronom in kartograf, misijonar na Kitajskem, v Afriki in Ameriki, rojen v Mengšu. 5. Del Liparjeve (Tomšičeve) zahodna južna stran Mengša, med hišama št. 24 in 30 se preimenuje v KOBLERJEVO. 6. Ropretova pot se preimenuje v Ropretovo cesto. Krajane prosimo, da podajo pismene pripombe v tajništvo KS Mengeš, Zavrti 2, in sicer v tridesetih dneh od objave v občinskem glasilu Slamnik. Predsednik skupščine KS Mengeš Andrej Urbane Na koncu se je kot vedno razvil pogovor in predavatelj je z veliko znanja odgovarjal na zastavljena vprašanja. Pogovor je pokazal, da so preplašeni in strahopetni Ijudje nemočni in prav ti so dobro gojišče za manipulacije. Verjeti v koncentrično delovanje, želeti dobro sebi in drugim. PEREGRIN STEGNAR Odločitev je padla Prva demokratična in hkrati Demosova vlada je padla. Triumfirala je le-vica. Narodni demokrati smo se čez noč znašli v manjšinski opoziciji. Z mačkom se je ta dan zbudila dovčerajšnja opozicija, ki je triumfalično popivala pozno v noč. Pa vendar so med zmagovalci velike razlike! Tista skupina, ki se vsaj odkrito priznava za pravno-for-malne naslednike komuni-stov ali vsaj za njihov kom-somol, se osvojitve oblasti lahko veseli iskreno, saj jo je (prvič v zgodovini) dosegla v parlamentu na de-mokratičen način in hkrati ostala zvesta svojim volil-cem. Gotovo pa se nišo brez mo-ralnega mačka zbudili tišti, ki so s svojim sodelovanjem pri levičarski zaroti razočarali številne volilce, ki so jim od-dali glas zaradi Demosovega programa in njegovega zgo-dovinskega poslanstva. Prvi so to seveda Demokrati, ki jim je decembra uspelo razbiti Demos in ki danes panično kričijo: »Zaustavite desnico!«, hkrati pa se krčevito oklepajo ministrskih foteljev. Drugi so zeleni, pri katerih je barva notranjosti lubenice končno prodrla na površino in končno so se po dolgem oma-hovanju opredelili še Social-demokrati (čeprav je k njim pristopil neodločni Janša...). V Koaliciji s komunisti so se tako po lastni volji pred pote-kom mandata, dobljenega leta 1990, dve leti po volitvah znašli tako zaslužni in zavzeti borci za demokracijo in od- pravo posledic 45-letne diktature, kot so doktorji France Bučar, Hubert Požarnik (ki pa je prvi ustrezni korak že storil) in Jože Pučnik (ki se je tako znašel v družbi tistih, za ka-tere so socialdemokrati tik pred volitvami izdali posebne letake...). Kajti prav zato namreč gre - za koalicijo s komunisti (»prenovitelji«, ki se razgla-šajo za formalno-pravne naslednike Zveze komunistov Slovenije)! Tište manipulacije s formulami (kot npr. 4 + 1+LDS+1) so seveda preveč prozorne, da bi jim kdo nase-del. Resnične popoldanske dogovore za zaprti mi vrati je namreč razkrinkalo in zapečatilo večerno glasovanje, kjer je bila levičarska falanga brez razpoke. Z ramo ob rami so podrli Peterletovo in našo demosovo vlado (liberalni) demokrati - socialisti-social-demokrati-zeleni (neodvisni) prenovitelji. Maske so padle... In to je konec koncev dobro. Bližajo se volitve, naj Ijudje spoznajo kdo je kdo! Tuđi nas, Narodne demokrate. Ob mnogih sodobnih političnih vprašanjih (predvsem npr. glede nove volilne zako-nodaje) Ijudje spoznavajo, da ima naš pridevnik »narodni« tuđi takšen pomen, kot ga ima v nekaterih južnoslovanskih jezikih - nekako »ljudski«. Bolj kot druge stranke znamo prisluhniti Ijudem, tuđi tištim, na katere so že vsi pozabili. Naša zavestno decentralizi-rana, v statutu predpisana, tuđi notranje resnično demokratična organizacijska struktura, nam omogoča, da smo bolj kot druge centralistično ali ćelo elitistično vodene stranke oči, ušesa in glas (pa tuđi vest) najširše družbe, ne le po5ameznih struktur. Dokaz za to je npr. dejstvo, da tuđi najnovejše ankete javnega mnenja (ćelo v časopi-sih, ki nam sicer nišo ravno naklonjeni) kažejo, da ima prav naš kombiniran volilni sistem med Ijudmi največ podpore. Cilj pravičnega referenduma, ki ga zahtevamo, je zato sedaj znan tuđi našim političnim nasprotnikom, temu še vedno nasprotujejo. Prepričani pa smo, da edino naš pravični vseslovenski projekt vodi k poštenim volitvam 1992. IZVRŠILNI ODBOR NARODNIH DEMOKRATOV DOMŽALE _5 /lamnik Domžale 31. maj - svetovni dan brez tobaka Leto 2000 - leto brez tobaka Tuđi v naši mladi državi že pripravljamo zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, v katerem naj bi poleg drugega veljala načela: - generacija Slovencev 2.000 - generacija nekadil-cev - tobak na prvem mestu dejavnikov, ki povzročajo raka, rak pa je drugi najpo-gostejši vzrok smrti, - 99 kadilcev nima pravice kaditi v prostoru, v katerem je med njimi en sam nekad Jer ilec, - kadilci zastrupljajo svoje otroke, svoje bližnje in tište, ki jih sploh ne poznajo. To je agresija! To je zločin! Pred petsto leti Ijudje nišo kadili, pa so vseeno živeli, in tuđi sedaj lahko živijo 'brez tobaka! Kako opustiti kajenje Nikotin priđe v možganske celice približno poldrugo minuto po trenutku, ko kadilec potegne prvi dim, pol ure kas-neje pa te snovi ni več v mož-ganih, ker medtem odide s krvjo v druge organe: v jetra, ledvice in želodec. Ravno zato prižge strastni kadilec vsaj dve cigareti na uro. S tem ohranja vedno enako količino nikotina v možganskih centrih in si za-gotavlja stalno ugodno psi-hično počutje, pol ure po zadnji cigareti pa ima abstinenčne težave, postane živčen. Od tod brezuspešni poizkusi mnogih kadilcev, ki imajo težave zaradi zdravstvenih stanj kot posle-dice kajenja na primer bronhitis, želodčni katar, angina pek- Kajenje je izraz nev-Ijudnosti in netovarištva; kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge. COETHE toris itd., da bi zmanjšali število cigaret. Za krajši čas uspe to samo dvema odstotkoma kadilcev. Ni druge poti kot naenkrat presekati z »razvado«. Zagovarjanje uživanja in vztrajanja v kadilskem suženj-stvu s trditvijo, da nikotin spod-buja ustvarjalno delo, je bosa. Raziskave so pokazale, da nikotin v začetku in samo do neke stopnje res spodbuja duševno aktivnost pri tistih, ki so od nikotina odvisni, pozneje pa jo zmanjšuje in ćelo uničuje. Deluje podobno kot alkohol. Alkohol in nikotin skupaj de-lujeta še bolj razkrojevaino kot vsak zase, znan je na primer njun vpliv na želodčno sluznico. Če nikotinoman - kadilec ne more najti nobenega motiva za opustitev kajenja, naj to na- Dejstvo, da so duhovni velikani kadili, a obenem ustvarjali velika dela, je samo dokaz, da bi ustva-rili mnogo več, če ne bi kadili. TOLSTOJ pravi zato, da bo postal lepši, da ne bo smrdel, ne bo imel rjavih prstov, rjavih zob, vnetih oči, zgubanega obraza ipd. Najmočnejši motiv bi moral biti bolj zdravo, lepše in daljše življenje. Okolje, ki ga v pretežni meri sestavljajo kadilci, ni naklonjeno opustitvi kajenja. Saj Na eni strani je ogenj, na drugi pa osel! BERNARD SHAVV poznamo komentarje: saj ne boš dolgo zdržal, vsak spet začne: »Nekaj človek mora imeti, ti boš pa poslej brez sle-hernega užitka, kako pa boš sr-kal kavico brez cigarete, dokler kašljaš, živiš, ko prenehaš ka-šljati - umreš, umre tišti, ki kadi, in tišti, ki ne kadi...« Zanesljive metode zdravlje-nja odvisnosti od tobaka ni. Ne zdravila, ne elektrošok, ne razna strašila - gledanja filmov o raku na pljučih, razprave o škodljivosti kajenja, razne di-ete, postopno odvajanje itd. Edino uspešno je, da kajenje opustiš naenkrat, za vedno in s popolno prepričanostjo v uspeh. Kadilec lahko zdrži, ko se pretolče skozi abstinenčne težave brez cigaret, ne more pa trajno zdržati s premišljeno dozo nikotina v krvi. Enako je pri alkoholikih, ki tuđi ne mo-rejo samo malo piti... Velja: odvrzi cigarete in vso kadilsko kramo, doze, vžigalnike, pepelnike in nehaj za vedno! ANTON DOLENC V petek, 8. maja zvečer so imeli v sejni dvorani ob-čine Domžale svoj občni zbor slovenski kršćanski demokrati občine Domžale. Za uvod je v kulturnem programu nastopil mešani pev-ski zbor Zdravstveni dom Domžale. Po izvolitvi de- lovnega predsedstva (Oso-lin, Capuder, Stegnar) je o delu kršćanskih demokra-tov govoril predsednik ob-ćinskega odbora dr. Janez Vasle. Svoj referat je na obćnem zboru imel tuđi mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl. Gostje iz Litije, Zagorja, Kamnika, Bežigrada in Šiške so pohvalili delo in program obćinskega odbora SKD Domžale. Glavni tajnik Edi Stanič pa je v Domžale prinesel pozdrave predsed-nika dr. Lojzeta Peterleta. Občasno varstvo tuđi v Domžalah Številne mlade družine po-trebujejo občasno varstvo. Zgodi se, da bi šli zvečer radi v kino, gledališče, na večerjo, da morate nujno k zdravniku, po nakupih, da sta oba starša čez vikend odsotna. Pri takšnih in podobnih težavah vam z ob-časnim varstvom na vašem domu 24 ur na dan in vse dni v tednu lahko priskoči na pomoć AMAR, d.o.o., s sedežem na Rojski 15 v Domžalah. Potrebno je le poklicati telefon 711-875 in v nekaj urah bo za-deva urejena. Pri Vas se bo oglasila ena izmed petih stro-kovno usposobljenih varuhinj, večinoma študentk višjih letni-kov. Toda to še ni vse: vaše otroke lahko tuđi odpeljejo v gledališče, na lutkovno igrico, ure pravljic, naročite varen prevoz in spremstvo za vaše najmlajše (nižja stopnja OŠ) na tečaje, . O^,//, "JfS^jzi^ZZT KRAjEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠĆANSKIH DEMOKRATOVDOB vabi na predavanje in pogovor salezijanca prof. Toneta Ciglarja na temo: VZGOJA OTROK BREZ NASILJA Predavanje bo v Kulturnem domunaMOČILNIKU vDobu v petek, 26.6.92 ob 20. uri Vabljeni vsi, ki jih zanima vzgoja! dodatne aktivnosti, verouk in podobno. Tako vas ne bo skr-belo, ali se bo otrok varno vrnil domov, sami pa boste koristno porabili čas. Prav tako ponujajo pri AMARju tuđi pomoč v prvih dveh po porodu, ko se mnoge mlade mamice znajdejo v veliki stiski in z novi mi obremeni-tvami. Pomagali vam bodo pri gospodinjstvu, nakupih, po-spravljanju in Vam svetovali pri ravnanju z novorojenčkom. V nacrtu imajo tuđi pomoč za starejše, bolne in invalidne ljudi. POČITNIŠKO VARSTVO: pred vrati so počitnice in morda vas že tarejo skrbi, kako in kje najti varstvo in primerno zapo-slitev za vašega šolarčka. Pri Amarju so mislili na to in bodo med poletnimi počitnicami na domžalskih osnovnih šolah in v knjižnici pripravili občasno varstvo, s pestrim in zanimivim programom. Učenci bodo po-nudbe in prijavnice prejeli na soli. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Zveza kulturnih organizacij občine Domžale vabi na srečanje otroških folklornih skupin Slovenije, ki bo vsoboto, 6. junija 1992 ob 11. uri v Kulturnem domu Mengeš. STARŠI! PRIJAVA ZA 1. RAZRED OSNOVNE SOLE ZA ŠOL. L. 1993/94 Vse osnovne sole občine Domžale vabimo k prijavi šolskih novincev, ki bodo v sol. letu 1993/94 obisko-vali 1. razred osnovne sole, v sol. letu 1992/93 pa pripravo na solo (malo solo). V skladu z Zakonom o osnovni soli morate starši: - obvezno prijaviti vse otroke, rojene od 1. 3. 86 do 28. 2. 87, - pogojno pa lahko prijavite tuđi otroke, rojene.od 1. 3. 87 do 31. 8. 87. Otroke prijavite v prostorih šol v svojem šolskem okolišu, in sicer: - v petek, 12. 6. 92 od 8. do 12. ure in - v soboto, 13. 6. 92 od 8. do 12. ure. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev in enotno matično številko občana (otroka), če ni že vpisana na rojstnem listu. Otroka pripeljite s seboj! Osnovne sole bodo vpisovale otroke le po opredelje- nih šolskih okoliših posameznih šol! OSNOVNE SOLE OBČINE DOMŽALE Mladi in kmetijstvo Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Domžale ter Kmetijski zavod Ljubljana se za pomoč in sodelovanje pri organizaciji REGIJSKEGA TEKMO-VANJA MLADI IN KMETIJSTVO ISKRENO zahvaljujeta: KO-TO LJUBLJANA, PIVO-VARNA UNION, ČZP KMEČKI GLAS, SEMENARNA LJUBLJANA, LEK LJUBLJANA-VETE-RINA, EMONA, TOVARNA MOĆNIH KRMIL LJUBLJANA, INA KUTINA, PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, UNICHEM Proizvodnja kemičnih izdelkov Medtem ko Jurij Berlot, pod-predsednik Skupščine občine Domžale, pozdravlja prisotne, caka MENGEŠKI ZVON na na-stop. Ljubljana, BIOBRAZDA DRA-GOMER, LOJZE LAH KO-MENDA, LONČARSTVO KO-MENDA, MARTIN VILAR, DOB, KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE, SKLADIŠČE MOSTE, KMETIJSKE ZADRUGE: VRHNIKA, KOMENDA in DOMŽALE, POIZKUSNI CEN-TER JABLE, IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE TER KRAJEVNA SKUP-NOST MENGEŠ. Za občinsko tekmovanje pa je največ prispe-vala KMETIJSKA ZADRUGA DOMŽALE - ENOTA LUKOVICA. HVALA! CIRIL SMRKOLJ Simpatična Joži Jerman »preverja« znanje domžalske ekipe. Dekleta so bila med bolj pridnimi tekmovalci in so pokazala vsaj toliko znanja kot fantje. FOTO MAJHEN|C 6 Domžale /lamnik 22. tabor planincev na Gorjuši Meddruštveni odbor planinskih društev Ijubljan-skega območja je v nedeljo, 17. 5. 1992, na cilju 2. ro-kovnjaškega pohoda pri Ja-marskem domu na Gorjuši priredil 22. tabor ljubljanskih planincev. Prireditev je povezoval Jože Gogala, po-pestrili pa so jo med ostalimi Oktet bratov Pirnat, 20- članski moški Lovski pevski zbor iz Medvod ter folklorna skupina Svoboda iz Mengša. Domžalski jamarji so ob tej priložnosti odprli ŽELEZNO JAMO - jamarski in slamnikarski muzej. Lep dan in prijetna domača glasba sta popoldne pritegnila marsikaterega utrujenega po-hodnika na plesni oder. Množica obiskovalcev ja-marskega doma je prizadevne planince nagradila s številno udeležbo, kar je dokaz, da planinci nišo nikomur trn v peti, ražen morda kakšni odsluženi novinarski zvezdi, ki je njihovo delo ocenjevala izza gostin-skega pulta. P. L. Udeleženci drugega rokovnjaškega pohoda Meddruštveni odbor planinskih društev Ijubljanskega območja, ki združuje v svoji se-stavi 54 planinskih društev s 23.469 člani, je, z željo pope-striti pohodniško dejavnost v ljubljanski regiji, organizira! dne 16.-17. 5. 1992 2. rokov-njaški pohod. Potekal je po hri-bovju med Crnim grabnom in zasavskimi hribi. Pot je vodila iz Trojan proti Limbarski gori, kjer so udele-žence »napadli« lukovški ro-kovnjači. Ko so prepoznali po-hodnike, so jim podarili krofe in čaj, saj so vedeli, da jih do cilja caka še zahtevna pot. Med počitkom pa ni manjkalo niti domače »frajtonarce«. Po kratkem postanku jih je pot vodila čez Kal v Tlačnico in prek Urha v Peške Kandrše, Dobrljevo ter navzgor do Spod-nje Slivne, kjer jih je vse skupaj že pričakala mesna enolonć-nica in po želji še čaj ali kavica za premagovanje poti. Po skoraj uri počitka so pot nadaljevali proti Zgornji Slivni mimo cerkvice Sv. Neže prek Crmač do Miklavža. Tište, ki so precenili svoje psihofizične sposobnosti in so turo vzeli le kot izlet z avanturo, so po razgovoru s prisotno zdravnico odpeljali v dolino - skoraj na domači prag. Tega ne bi bilo moč izvesti brez spremljevalnega vozila. Mladi jamarji med ogledom zbirke mineralov na razstavi v Tržiču Bili smo v Tržiču V Tržiču so 9. in 10. 5. 1992 organizirali vsako-letno mednarodno raz-stavo fosilov, mineralov in dragih kamnov. Ker se nam je zdela tema raz-stave zanimiva, smo se od-ločili krožkarji - jamarji iz OS Jurij Vega, da gremo v Tržič. V soboto, 9. 5., zjutraj smo se odpeljali z našim simpatičnim kombijem DZRJ Simon Robič. Z nami so bili še nekateri jamarji iz Domžal. Po prihodu v Tržič smo poiskali OŠ, kjer je bila razstava. Z zanimanjem smo sio-gledovali kronološki pregled, kako so opremljali in odpirali Postojnsko jamo. Razstavljeni so bili tuđi nekateri predmeti iz jame, ki so bili že obdani s sigo. Dalj časa so bili izpostav-Ijeni delovanju v vodi raz-topljenega apnenca. Vi-deli smo različne oblike kapnikov, ki nastajajo glede na sestavo vode, ki jih je izdelovala. V nasled-njih prostorih smo se nav- duševali nad dragimi kamni, ki smo jih lahko tuđi kupili. Učenci iz OŠ Lucijan Seljak - Kranj so nam pokazali, kaj vse so nabrali v bližnji in širši okolici svoje sole. Pri njih smo med drugim lahko kupili kosti jamskega med-veda, stare več tisoč let. Na koncu ogleda raz-stave smo se odločili še za organiziran obisk Dolža-nove soteske v blizini Tr-žiča. Tu je bilo nekoč morje, zato so posebno zanimivi skladi, ki so nastali z usedanjem apnenca na dno morja. Med razgle-dovanjem nas je vodič pri-peljal do kraja, kjer smo si sami nabirali kamne, v ka-terih so bili fosilni ostanki malih morskih živali. Po koncu zanimive ekskurzije smo s polnimi žepi različnih kamnov od-šli do kombija. Iz Tržiča smo odhajali s spozna-njem, da vsak kamen le ni navaden kamen, ki si ne zasluži naše pozornosti. JAMARJI Ko so pohodniki koračili mimo Miklavža na Cicelj in Murovico, se je že delal dan. Marsikomu je že pohajal ritem hoje, zato se je kolona pričela raztegovati, kar pa ni bilo všeč vodnikom, ki so zaključevali kolono. Pri Sv. Trojici so si udeleženci spet lahko oddahnili ob čaju in kavi. Dan je bi I že sončen, ko so pohodniki, sicer že utrujeni - vendar planinsko dobre volje, nadaljevali pot proti Oklem. Nekaterim je utrujenost pojedla disciplino, pa so jo ubrali po svoji poti proti Gorjuši, kjer je bil po 14-urah oz. 50 km hoje - ali kot bi kdo rekel »marša« - cilj pohoda. Vsi skupaj, to je 240 pohod-nikov z 18. planinskimi in mla-dinskimi vodniki ter zdravniško ekipo, so se odlično odrezali. Seveda ne smemo pozabiti že Prijeten počitek pohodnikov na cilju pri Jamarskem domu na Gorjuši omenjenih izjem, ki so prece-njevale svoje in podcenjevale zmožnosti vodnikov, kar pa se je končalo s pomočjo reševal-nega vozila v dolini - po vsej verjetnosti z otrdelimi miši-cami. Prireditelj pohoda je določil minimalno štartnino v znesku 200,00 SLT, ki je bila v celoti namenjena za kritje stroškov organizacije in priprave pohoda (izkaznica z ovitkom, diploma, radijske objave, plakati,...) Čaj, kavo, krofe, enolonč-nico, kruh in sadje so darovala podjetja in privatne trgovine, ki še razumejo, da se taka ma- sovna prireditev ne da izvesti le iz sredstev štartnine. Žal pa so si nekateri odnesli za spomin na pohod tuđi lepo število sko-delic in žlic ter s tem priredite-Ija oškodovali še za nekaj de-narcev - neverjetno. MDO Ljubljana se zahvaljuje gostinskemu podjetju Trojane, gostišču JAMARSKI DOM - Gorjuša, JATI Zalog, HELI-OSU Domžale, glavnim dona-torjem NAPREDKU DOMŽALE, EMONI MERKUR, in tr-govinam: CEDAM - Domžale, TATJANA FLIS ter IVANKA HA-BAT iz Trzina za materialno po-moč. Posebna zahvala gre Turi- stično olepševalnemu društvu Lukovica in Domžalskim ja-marjem za popestritev pohoda. Zahvaljujemo se tuđi dr. ŠU-ŠTARŠIČ-SVETIC KARLI, ki je bdela nad pohodniki in skrbela za lajšanje bolečin, ter enoti TO, ki je prireditelju nudila uporabo reševalnega vozila. Seveda pa ne smemo pozabiti na podjetje PTT Ljubljana, ki nam je med drugim omogo-čilo neposredno javljanje v eter Radia Slovenija iz svojega te-renskega vozila. Nekdo je v šali dejal, da smo »ROKOVNJAŠKI LUNIKI«. Mogoče pa smo res bili... PETER LAVRIČ Majsko drevo in kresovanje v Mengšu Na večer pred prvomajskim jutrom je na trgu pred gasilsko-godbenim domom v Mengšu na 27 m visokem mlaju zaplapo-lala 8m dolga slovenska zastava. Ideja za obuditev tradicije je, kot že tolikokrat, vzklila v vr-stah gasilcev Loke, Dobena, Topol in Mengša. Zelo malo je bilo dogovarjanja in že je bil ob pridnih rokah gasilcev postavljen mlaj, KS pa je priskrbela zastavo. Mengeška godba je poskrbela za prijetno razpolo-ženje, ob zvokih himne pa je predstavnik KS dvignil zastavo, ki so jo slovesno prinesli pred- stavniki Gasilskih društev, ki delujejo v KS. Vsi navzoči smo se potem napotili na Gobavico, kjer se je na vrhu »KRŽETA« ob 20:30 razplamtel ogenj kresa, ki so ga kljub slabemu vremenu z izredno požrtvovalnostjo postavili taborniki iz Mengša. Tokrat so se izkazali tuđi go-stinci (vsaj dva) v Mengšu. O tem so se lahko prepričali obiskovalci, saj je na Mengeški koči in v ORANŽERIJI Igrala »ta prava, živa muzika«. Obiskovalci "so imeli verjetno samo dve nalogi; vreme, ki pa razpo-loženja ni posebno pokvarilo, in neodgovorno metanje petard in raket med obiskovalce kresa. Posebej slednje bo treba pre-prečiti, kajti sprašujem se: Kdo bi bil odgovoren, če bi bil kak otrok ali morda tuđi odrasel človek, poškodovan (oko, opeklina...?). Vsak ima pri sebi možnost, da se te stvari popra-vijo. In, popravimojih! JOŽE VAHTAR Sv. Florijan, varuj nas! Ta napis smo videli v nedeljo, 10. 5. 1992, v Trzinu na cerkvi zavetnika gasilcev. Sv. Florijan je dal življenje za Kristusa, mučili so ga, bičali.. . Gasilci, ki tuđi pos-nemajo sv. Florijana in Kristusa, so si ga vzeli za nebe-škega zavetnika. Božja Iju-bezen je zmagovitejša od vsega drugega. Somaševanje je vodil g. Anton štrukelj v navzočnosti god-benikov, gasilcev in narodnih noš ter vseh, ki jim ta praznik nekaj pomeni. V pridigi je g. Štrukelj poudaril pomen prosto-voljnega dela gasilcev, ki veliko žrtvujejo, pomagajo bližnjemu v stiski in se mu nesebično izročajo v službo, ko je to potrebno. Tuđi lansko leto so med vojno za Slovenijo kljub dežju in nevihtam popravljali strehe, bili so neopazni, a ne-nadomestljivi. Kolikokrat so resili domove pred ognjem in vodo. Na bližnjega ne pozabijo niti na zadnji poti. Poleg vseh resnih in hudih opravil pa gasilci poskrbijo tuđi za družab-nost z veselicami, pa je veli-kega pomena - brez veselja in smeha pač ne gre. Tuđi prošnje za vse potrebe so bile namenjene gasilcem: klic na pomoč je bil klic k solidarnosti, podajanju rok... Po maši so se pred cerkvijo zbrali gasilci iz Mengša in okolice, mengeška godba, narodne nose. V dolgem sprevodu so odšli s sliko sv. Florijana v ospredju po Trzinu do sole. Lepo je videti ljudi, ki brez premišljevanja in omahovanja pomagajo ravno v trenutku, ko za to napoči čas. Naj zaključim z besedami g. štruklja: Gasilci, naši ste! Bog vas živi! TATJANA SIVEC STRMŠEK 7 8 /lamnik Domžale LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA BORCEV NOV OBČINE DOMŽALE Oh raniti yse, karje dobrega v zgodovini Za letošnjo skupščino Združenja borcev narodno-osvobodilne vojne naše ob-čine je značilen zelo dober obisk, veliko gostov, med katerimi so bili predstavnik republiške borčevske organizacije, podpredsednik Skupštine občine Domžale, predstavnika Socialdemo-kratske prenove in Sociali-stične stranke, predstavnik Občinske TO, prisotne pa je pozdravil tuđi predsednik Izvršnega sveta. Razgibana razprava je posegla v vse pore dela in življenja borcev v naši občini. Kratki statistični podatki po-vedo, da je borcev nekaj več kot dva tisoč, povprečna starost znaša več kot sedemdeset let, združujejo se v dvaindvajsetih krajevnih organizacijah, invalidi pa še posebej v petih zdru-ženjih. Med njimi je približno polovica žensk ter pet nosilcev partizanske spomenice 1941. Zbrani so se z minuto molka spomnili več kot petdesetih svojih članov, ki so umrli v letu 1991, ter žrtev junijske vojne. Stane Grilj, predsednik združenja, je predstavil delo borcev v letu 1991, ki je bilo kratko po času, pomembno pa po dogod-kih, saj so (našli mesto tuđi v svetovni zgodovini. »To je bil čas razpadanja starega in pora-janje nečesa novega - suverene samostojne države Slovenije, pa tuđi čas, ko smo spoznali, kako majhen korak je potreben, da se prijatelj spremeni v oku-patorja,« je poudaril Stane Grilj. V temeljih samostojne suverene Slovenije je NOB 1941-1945 pomemben člen v nastajanju in snovanju današnje Slovenije, zato se delež borcev ne srne uporabljati le po potrebi, temveč se mora skupaj z vsem, kar je bilo dobrega v zgodovini Slovenije, ohra-njati tuđi v prihodnje. Borci morajo postati bolj prilagodljivi, bolj odprti, bolj prisotni v času in prostoru, kjer živijo in delajo. Njihova organizacija ostaja domoljubna, nestrankar-ska, njeni člani pa se bodo od-ločali za.podporo strankam na osnovi programov: tako kot do-slej pa;bodo skrb namenjali: ohranjanju zgodovinskih tradi-cij in izročil NOB, vzdrževanju spomenikov in spominskih zna- menj, človeški skrbi in odnosom med soborci. Borci so nasprotovali zmerja-nju in šikaniranju posameznih članov in organizacije kot ce-lote ter ponovno poudarili, da je najboljši odgovor vsem, ki bi radi NOB blatili oz. nanjo po-zabili, 9. maj 1945, ko so kora-kali kot zmagovalci in pomemben del protifašistične koalicije. V razpravi so poudarjali: za-vedajo se, da čaši nišo rožnati, razmere kljub vrsti zmagoslav-nih in za mlado državo po-membnih dogodkov nišo idilične, vendar ne morejo razu-meti, da se zmanjšujejo prav osnovne pravice borcev, kate-rim so še v zavesti dobri med-človeški odnosi med borci v času narodnoosvobodilne vojne, ko se je vedno vedelo, kaj lahko pričakuješ od NAŠE hiše, od NAŠIH ljudi. Prav na teh, po obsegu skromnih, po vsebini pa nepo-zabnih dogodkov, ko so soborci med seboj delili koščke kruha, ko so terenci z domaćini v nemogočih razmerah organizirali pomoč naši vojski, so opozarjali na potrebnost sosed-ske pomoči, na pomembnost prijateljskih odnosov, razume-vanja in pogovorov, ki starej-šim veliko pomenijo. V razpravi so opozorili tuđi na finančne zagate, ki so jih že doslej težko reševali. Občutno zmanjšanje finančnih sredstev v občinskem proračunu, ki se letos ponovno kaže v odločitvi skupščine, da za svojo dejav-nost dobijo ćelo 34.000,00 SLT manj kot v preteklem letu, zah-teva od njih skrajno varčevalne ukrepe, ki pa nimajo primer-jave, vsaj z bližnjimi občin- skimi organizacijami ne. Zato so zahtevali, da se priznava delež narodnoosobodilne vojne v hotenju slovenskega naroda za popolno osamosvojitev in suverenost ter s tem določa odnos do njihove organizacije. Borci so predstavili tuđi svoj letošnji program, v katerem je največ prostora namenjenega ohranjanju tovariških vezi, organizaciji srečanj in spominskih prireditev, medsebojni pomoči, dejavnemu vključevanju v življenje in delo na posamez-nem območju, ohranjanju tra- dicij ter zaščiti udeležencev NOB. »Naša dejanja v letih 41-45 ostajajo del zgodovine, ki se ne da in ne more izbrisati.« Te be-sede so temelj sedanjega dela borčevske organizacije, katere člani so srečni in veseli, ker živijo in vsak po svojih močeh spremljajo in prispevajo k rasti naše mlade države. Pravilno ovrednotenje njihovega pri-spevka v slovensko zgodovino in prisotnost prepričanja, da so mladi državi tuđi oni potrebni, bo obogatilo tako njihovo kot naše življenje. V. DESET LET SODELOVANJA Naši prijatelji iz Riitija SLOVENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA RUTI v Švici, ki je sprva združevalo predvsem uspešne kegljače, se je v zadnjih letih preoblikovalo v pri-jetno združenje Slovencev in njihovih prijateljev, ki so našli svoj drugi dom v Riitiju in njegovi okolici. Letos praznujejo petnajstletnico uspešnega dela, na osrednji slovesnosti, ki bo 26. septembra 1992, pa bodo skupaj z občino Domžale praz-novali tuđi desetletnico uspešnega sodelovanja. Letošnje jubilejno leto so pri-čeli s prisrčnim praznovanjem dneva mamic v marcu, ko so ob pomoči slovenske dopol-nilne sole pripravili slovesnost, ki se je mamice še danes rade spominjajo. V juniju bodo pripravili izlet članov društva, ki se jim bodo pridružili otroci iz slovenske dopolnilne sole Rap-persvvil, lanske agresije na Slo-venijo pa se bodo spomnili s sv. maso. V juliju se bodo srečali na pikniku v Rogaški Slatini, v novembru pa načrtujejo klub-sko kegljaško tekmovanje. Leto bodo zaključili z miklavževa-njem in kegljaškim turnirjem. 5 ^cm^ -4* Ž>«(SCH^ & Vseskozi po svojih močeh pomagajo tuđi domovini in be-guncem, njihova velika želja pa je, da bi morda že v letoš-njem letu v domovini spet pripravili daljše bivanje njihovih najmlajših članov. VABILO Nogometni klub Lukovica vabi pionirje od desetega do trinajstega leta starosti, ki imajo veselje do nogometa, da se prijavijo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v garderobi nogometnega kluba v Lukovici. Vabljeni! IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z lastnim delom in denarjem KRAJEVIMA SKUPNOST KRAŠNJA Tudi na Koreno po asfaltu? Lepše tudi pri nas »Kdaj na Koreno po asfaltu?« se že desetletja sprašujejo krajani te majhne vasice nad Kraš-njo, ki jo je v svoji pesmi predstavil tudi pesnik Peter Levec. Zdaj je odgovor že skoraj na dlani: kmalu, saj so prav v teh dneh krajani pričeli rekonstrukcijo ceste Kompolja-Koreno. V letošnjem letu bodo vanjo vgradili le svoj denar in svoje delo, občinski delež pričaku-jejo v letu 1993. Prav v Juliju pa poteka tudi 50 let, odkar je okupator pož-gal' vas, odgnal mnogo vašča-nov v taborišča, šestnajst mož, žena in otrok, samih domači-nov, pa pometa I v goreče hiše. Vasica se je po vojni obnovila, danes v njej živi 58 krajanov, ki so trdno odločeni, da končno asfalt dobe tudi na Koreno. Današnji pregled po območju naše občine končajmo še z nekaj kratkimi vrstičkami, ki so za nekatere-krajane kljub težavam zelo spodbudne. Tako so v Krajevni skupnosti Drago-melj-Pšata preplastili v letu 1991 položeni grobi asfalt, na-daljujejo pa z aktivnostmi pri širitvi pokopališča. V Krajevni skupnosti Moravče končujejo dela pri ureditvi makadama na cesti Moravče-Grmače, asfalt bo še letos, tečejo pa tudi zadnji dnevi pred začetkom grad-benih del na cesti v Zgornje Koseze v Krajevni skupnosti Peče. Novice, da so gradbeni stroji zaorali ledino tudi na 508 metrov dolgi cesti Selo-Bišče pa so zanesljivo najbolj veseli v tem delu Krajevne skupnosti Ihan. V. KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE Lepši kulturni dom Krajevna skupnost Toma Brejca Vir Na vrsti Metelkova KRAIEVNA SKUPNOST BLACOVICA Oporni zid na Malem Jelniku V okviru uresničevanja kra-jevnega samoprispevka v KS Toma Brejca Vir so asfaltirali Aljaževo ulico, sedaj pa sta na vrsti rekonstrukcija in asfaltiranje Metelkove ulice. Sicer pa v letošnjem letu nadaljujejo tudi izgradnjo športnega parka. Ob 430 metrov dolgi Triglav-ski cesti v Radomljah živi 36 gospodinjstev, katerih člani so ob pomoči krajevnega samoprispevka ter lastnimi srestvi rekonstruirali in asfaltirali svojo cesto ter tako omogočili lepši videz celotni cesti. Naročena je že projektna dokumentacija za sanacijo ceste Kulturni dom - Voleji potok, kjer je predviđena razširitev na 5 metrov in sanacija slabih de-lov ceste. V teh dneh pa se končujejo tudi večja vzdrževalna dela v Kulturnem domu Radomlje: pleskanje, brušenje, lakiranje parketa, večja elektroinstalacij-ska dela, obnovili pa naj bi tudi okna. Ob tej priložnosti se vod- i stvo KS Radomlje iskreno zah-j valjuje podjetjema HELIOSJ DOMŽALE in INDUPLATI Jarše za njuno pomoč. Še vedno pa delajo brv iz KS Homec-Nožice v Radomlje, za katero je izvajalec obljubljal »otvoritev« že v lanskem no-' vembru, pa še za letošnjega bolj slabo kaže. Povejmo še, naj bi v letošnjem letu »preoblekli« tudi most čez Kamniško Bistrico, kjer bosta razširitev pločnika in preplastitev vozišča zanesljivo zagotovila boljšo varnsot. Naši stalni bralci se bodo spomnili, da smo o prizadeva-njih krajanov Malega Jelnika že pisali. V preteklem letu so na-mreč pričeli izgradnjo vodo-vodnega omrežja, ki naj bi bila letos končana, krajani pa ob pomoči občine gradijo tudi oporni zid v vaši in urejajo nekaj več kot 100 metrov ceste, ki sta jo neurejeno odvodnjavanje „ in plazovit teren stalno odna-šala in grozila tudi bližnjim do- mačijam, da jih bosta poškodo-vala. Žal pa želja, da bi tudi v Mali Jelnik prišli po asfaltu, še vedno ostaja le želja. V Krajevni skupnosti Bla'go-vica dokončujejo dela na TV pretvorniku, v kratkem pa naj bi pričeli tudi rekonstrukcijo ceste Blagovica-Češnjice. Ver-jemite ali ne, to bo v tej KS, ki ima kar nekaj deset kilometrov lokalnih čest, prva asfaltirana. KRAjEVNA SKUPNOST PREVOJE Urejena avtobusna postaja KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠNJICE Tudi v Selce po boljši cesti Kot vse kaže, bo v kratkem le dokončno urejena avtobusna postaja na Prevojah. Dokonča* nje vertikalne in horizontalne signalizacije in ureditev javne razsvetljave bo omogočilo, da bo ta postaja ena redkih, dobro urejenih ob magistralni cesti v naši občini. V letošnjem letu naj bi bila dokončana tudi po-vezava med KS Prevoje in KS Krtina, upajmo, da bodo končno asfaltirali še delček ceste med škocjanom in Prevo-jami. Selce so zanesljivo ena iz-med najmanjših vasic v naši občini. Njihova cestna pove-zava z dolino je slaba, še po-slabšal pa jo je plaz, ki je zasul cesto Zlatenek-Selce in nekate-rim onemogočil normalni do-stop do kmetijskih zemljišč. Glede na to, da se dokončujejo gradbena dela na odcepu ceste Cešnjice-Blagovica in da je na tem območju kar precej grad-bene mehanizacije, so krajani z vodstvom KS sklenili, da plaz ob veliki pomoči občine sani-rajo. Skupaj s sanacijo plažu pa poizkušajo urediti tudi cesto Zlatenek-Selce. Domžale /lamnik Predstavnik INEA predstavlja program ob 5. obletnici Peta obletnica podjetja INEA prave za omejevanje ozi-roma izravnavo konic v TO-SAMA in Centralni čistilni napravi v Študi. Z razpadom jugoslovan-skega tržišča, se je njihovo delovno področje zmanj-šalo, a si prizadevajo, da bi se uveljavili v evropskem prostoru, kar jim, čeprav po-časi, tuđi uspeva. INEA si prizadeva, da bi domžalska občina postala znana tuđi izven slovenskih meja, tako po znanju kot po kakovostni predstavitvi. K tej uveljavitvi v svetu bodo svoj delež prispevali tuđi delavci INEA Domžale. S. S. Delavci INEA so v sredo, 13. maja, ob peti obletnici delovanja pripravili kratko slovesnost. Ob tej priložno-sti so v svojih prostorih na Ljubljanski 80, gostom predstavili svojo dejavnost. Podjetje se ukvarja z razvojem in izvedbo vođenja industrijskih procesov. Poleg drugih dejavnosti se je podjetje posebej uveljavilo s študijami in opremljanjem naprav za izravnavo konic pri odjemu električne energije z začasnim odkloplja-njem bremen. Nekaj teh naprav so vgradili tuđi v po-djetjih v naši občini. Tako imajo najbolj sodobne_ na- Predstavitev dejavnosti INEA na sejmu Energetika 92 v Mariboru Pustimo jim preteklost, vzemimo si prihodnost To je bilo geslo dvodnev-nega kongresa Demokratič-nega foruma Slovenije, ki je potekal v Topolšici 16. in 17. maja tega leta. Na kongresu so se zbrali mladi forumovci iz ćele Slovenije, tišti, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi mladi državi in so pripravljeni soustvarjati naš boljši jutri. Mnogi, ne vsi, so hkrati člani SDP in kot so sami povedali, nišo obreme-njeni s starimi štosi in se z njimi tuđi ne bodo pustili obremenjevati. »Imamo dovolj morale in hrbtenice, da ne bežimo v druge stranke in se ne slinimo s tako obrabljenim de-mokratizmom. Smo v SDP, ker nas z njo družijo ideje svobodnejše in naprednejše družbe«, je v pozdravnem govoru povedal dosedanji pred-sednik Demokratičnega foruma Borut Pahor. Svoje me-sto v forumu je prepustil Da-nilu Tomšiču, mlajšemu članu, ki bo prav zaradi svoje mladosti lažje pomagal mladim, da bodo lahko uresniče-vali svoje ideje. Pri tem mu bo pomagala Domžalčanka Kristina Brodnik, ki je bila na kongresu izvoljena za pod-predsednico foruma. Da se Demokratični forum res ukvarja predvsem s problemi mladih, so pokazale tematske razprave z naslovom: Možno-sti zaposlovanja mladih in Narkomanija med mladimi. KRAJEVNA SKUPNOST DOB Pred zaključkom krajevnega samo-prispevka v Dobu KRAJEVNA SKUPNOST PRESERjE Kanalizacija v Bistriški Izteka se petletni krajevni sa-^oprispevek v KS Dob, ki je rodil veliko sadov, saj izgrajene kanalizacije, urejenih čest in javne razsvetljave brez njega *anesljivo ne bi bilo. Kljub temu je KS še kar precej razko- pana. Na nekaterih mestih se namreč končuje kanalizacija, Župančičeva ulica caka na as-faltno prevleko (če ste jo med-tem že dobili, boste napaki oprostili), na Trojici imajo novo javno razsvetljavo. Iz že skoraj pozabljenega krajevnega samoprispevka, ki so ga Preserjani plačevali za izgradnjo kanalizacije, v teh dneh gradijo ca. 300 metrov kanalizacije v Bistriški ulici v Preserjah. Seveda sam samo-prispevek ni dovolj, prebivalci Bistriške so zbrali dodatna sredstva, ki naj bi zadoščala tuđi za asfaltiranje ulice ter ureditev javne razsvetljave. V Češeniku in Turnšah za kanalizacijo? Kdaj varnejše krizisce? V Češeniku in Turnšah se bodo v kratkem odločali 0 uvedbi krajevnega samopri-spevka, s katerim naj bi izgradili kanalizacijsko omrežje. Krajevna skupnost Dob je v ta namen že naročila posebne projekte, krajani pa bodo s svojim »ZA« omogočili začetek izgradnje kanalizacije, ki bo veliko prispevala k lep-Šernu in bolj zdravemu okolju. Kanalizacija je zlasti potrebna °b večjih stanovanjskih hišah, zaradi močvirnega terena pa jo Potrebujejo pravzaprav vsi. Na glasovanju za uvedbo samoprispevka se bodo odločali, ali so pripravljeni v naslednjih Petih letih zđruževati po 2 od-stotka od svojih prejemkov, ob tem pa bodo predlagali tuđi Uvedbo dodatnih prispevkov, saj bi z zbiranjem le 2 odstot-kov priliv sredstev ne omogočal hitre in ekonomsko upravičene izgradnje. Gradbeni odbor zato predlaga, da se ob 2 odstotkih uvede še dodatno zbiranje sredstev v visini 400 DEM/letno na posamezno stanovanjsko hišo oz. stanovanjsko enoto v blokih in obeh gradovih, dodatno sofinanciranje pa plaču-jejo tuđi vsi lastniki gradbenih parcel. Dodatni prispevek naj bi plaćali v štirih obrokih ali pa v enkratnem znesku (predvi-doma 14. junija). Gradbeni odbor vabi vse kra-jane, da se glasovanja udele-žijo in s svojo odločitvijo ZA krajevni samoprispevek omo-gočijo pričetek izgradnje kanalizacije v Češeniku in Turnšah. Zaradi povečanega števila - tuđi hujših - prometnih ne-sreč v križišču v Preserjah v zadnjem mesecu se bo v teh dneh na pobudo Krajevne skupnosti Preserje sestala Komisija za varnost v cestnem prometu pri Izvršnem svetu Skupščine občine Domžale. Kljub večkratnim opozorilom - tuđi SLAMNIK je že pisal o tem - križišče ostaja ena naj-nevamejših prometnih točk v naši občini, krajani Preserij pa prav zaradi nereševanja tega problema že razmišljajo o pro-testnem zaprtju križišča. KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Asfaltirana cesta v Dolenjo vas Že v letu 1991st> krajani dela Krtine-Dolenja vas z delom krajevnega samoprispevka, predvsem pa z dodatno zbra-nimi sredstvi in lastnim delom, v makadamu uredili cesto skozi Dolenjo vas. V občinskem proračunu so bila letos zagotov-Ijena sredstva za asfaltiranje in v teh dneh se krajani že lahko vozijo po urejeni asfaltni cesti. Pred KS pa je že nova akcija: v kratkem bodo pričeli urejati del ceste Krtina-Brezje od sole proti »vagi«, ki je pomembna tuđi zaradi zagotovitve večje varnosti šolarjev. Teme so bile res vroče in takšne so bile tuđi razprave, v katerih so sodelovali tuđi strokovnjaki: Jožica Puhar, Vabimo vas na revijo narodnozabavne glasbe v petek, 29. insoboto3.0. maja ob 20.30 v poletno gledališče na Studencu. Nastopilobo 18 ansamblov. Šonja Lokar, direktor Zavoda za zaposlovanje mladih Samo Hribar, dr. Mateja Kožuh in Borut Kožuh (narkomanija). Rezultati pa bodo vidni v skupščini, saj so dali pobudo poslancem, da bi okre-pili javne funkcije Zavoda za zaposlovanje (kadrovsko in fi-nančno) in naj spodbudijo ustanavljanje mladinskih klu-bov, ki bi omogočili mladim, da bi se ukvarjali z različnimi prostočasnimi dejavnostmi, ki bi jih odtegnile ulicam in pre-prečevale porast alkoholizma in narkomanije med njimi. Demokratični forum deluje tuđi v Domžalah v prostorih SDP na Ljubljanski 70. Če ste mlajši od 27 in starejši od 16 let ter želite sodelovati, se nam pridružite. K. B. Denacionalizacija stavbnih zemljišč Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale, kot upravni organ pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve, odloča tuđi o zahtevkih za denacionalizacijo stavbnih zemljišč. Ker opažamo nepravilnosti pri vlaganju zahtevkov za vzpostavi-tev lastninske pravice na stavb-nem zemljišču, dajemo naslednje pojasnilo: 31. člen Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91) do-loča, da se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Pri tem je potrebno poudariti, da so predmet denacionalizacije tista stavbna zemljišča, ki so bila podržavljena s predpisi, ki so navedeni v 3. členu zakona, oziroma s predpisi do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963. Za denacionalizacijo tako ne pridejo v poštev tista stavbna zemljišča družbene lastnine, na katerih je prenehala lastninska pravica na podlagi odlokov ob-činske skupščine in sicer: Odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po ZN Mengeš - Zavrti I. del (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 5/ 78). Odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po ZN Dob (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 15/83, popravek 1/84). Odloka o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiš-čih po ZN Trzin-Mlake (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 14/84, popravek 15/84). Odloka o prenehanju lastninske pravice po ZN Ihan - Severni del (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 8/85). Odloka o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiš-čih po ZN RO 7 Radomlje (Ur. vestnik občine Pomžale, štev. 12/86),. Odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po ZN Obrtno industrijske cone Tr-zin (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 12/86). Odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po ZN Študa Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 3/89). Vzpostavitev lastninske pravice lahko zahtevajo le upravičenci - to se pravi prejšnji lastniki. Če so prejšnji lastniki tako zemljišče prenesli na sorodnike, ali so umrli in je bilo zemljišče predmet dedovanja, vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču ne priđe v poštev. 31. člen zgoraj navedenega zakona se torej nanaša na stavbna zemljišča, podržavljena na podlagi določenih predpisov spreje-tih do ustave SFRJ iz leta 1963, ki so še vedno vpisana s pravico uporabe v korist prejšnega last-nika - upravičenca, bodisi da je ta živ, ali, če je umri, če ni bila izvedena zapuščinska obrav-nava. SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA OBČINE DOMŽALE Lepo vabljeni na IGRE BREZ MEJA za vse otroke beguncev in otroke iz Domžal in okolice. Dobimo se pred veleblagovnico Napredek Domžale 7. 6. 1992 ob 15. uri. Bodite točni. Starši bodo lahko navijači. Prisrčen skavtski pozdrav. B. P. Skavti iz Kamnika, Komende, Šinkovega Turna in Domžal. V primeru dežja borno prireditev prestavili za en teden. 9 10 Kultura ZB V ZNAMENJU TARTINIJA, KOGOJA IN GALLUSA Koncerti Groblje '92 Živimo v letih velikih spre-memb, doživljamo renesanso slovenskega naroda. Česar Slovenci nismo zmogli vse od ča-sov renesanse največjega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa pred 400 leti, je zdaj na nas, da se pokažemo pred svetom z vso veličino tradicije svoje kulture in umetnosti. Del slovenskega mednarod-nega kulturnega sodelovanja so vsako leto tuđi stilni koncerti v baročni cerkvi v Grobljah pri Domžalah. Lanska dvajsetletnica festivala KONCERTI GROBLJE in 230-letnica, kar je freskant Franc Jelovšek končal svoja dela v grobeljski cerkvi, sta bili nadvse slavnostni, pa čeprav nemirni čaši konec junija tuđi festivalu nišo prizanesli, tako da je bil en koncert prestavljen na letos. Ob zaključku lanskega festivala se je utrdilo mnenje, da so koncerti ponovno ponesli po ćeli Sloveniji in tuđi prek meja ime Grobelj in Domžal z imid-žem krajev z visoko kulturno zavestjo in afiniteta do vrhunskih umetniških glasbenih do-sežkov. Letošnje leto pa bodo ti koncerti še posebej odmevni, saj bodo posvećeni 300-letnici roj-stva znamenitega piranskega violinista in skladatelja Giu-seppa Tartinija in 100-letnici rojstva skladatelja Marija Ko-goja. Vse do leta 2000 bodo Večer sakralne glasbe V nedeljo, 10. maja zvečer, sta Domžalski komorni zbor ter komorni orkester Domžale-Kamnik, z dirigentom Karlom Leskovcem pripravila zanimiv koncert sakralne glasbe. Pomemben delež pri izvedbi programa so prevzeli mladi solisti (sopran: Tatjana Podgornik, alt: Mirjam Kalin, tenor: Vladimir Čadež ter bas: Zoran Poto-čan), ki so zavzeto poustvarili umetnine ]. K. Dolarja in VV. A. Mozarta. Izvajanje teh mladih, svežih glasov je bilo na zavidij i vi umetniški ravni. Solist na orglah, Tomaž Pirnat je s svojim decentnim igranjem dal pečat celot-nemu vtisu koncerta. V prvem delu programa je bil izveden Miserere mei Deus Janeza Krstnika Dolarja, našega baročnega skladatelja, ki je v tem delu uglasbil enega najlepših tekstov iz Svetega pisma stare zaveže (Psalm 51). Pomemben delež v tej skladbi je nosil godalni orkester, ki je svojo nalogo odlično opravil. V drugem delu programa smo stišali maso W. A. Mozarta Misa brevis in G (K1140). Deloje Mozart napisat, ko mu je bilo 17 let. To delo zahteva od izvajalcev veliko znanja in spretnosti, da priđe do izraza Mozartova lah-kotnost in igrivost. Vsemu temu je bil kos dirigent Karei Leskovic, ki dirigira zboru že pet let in ki je s svojim pretanjenim občutkom za glasbo z zborom, orkestrom in solisti pričaral resnično doživetje baročne in klasici-stične glasbe. Navdušeni poslušalci smo nastopajoče nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Za konec pa se je zbor poslovil še z Mozartovo skladbo Ave Verum. koncerti posvećeni tuđi Jakobu Gallusu, ko borno praznovali 450-letnico rojstva najpo-membnejšega slovenskega skladatelja. Živahno glasbeno življenje v domžalski občini je pripomo-glo, da se je leta 1971 oblikoval prvi ciklus koncertov, ki se je nepretrgoma ponavljat vsako leto vseh enaindvajset let. Ta-kratna kulturna skupnost, ki je vseskozi skrbela tuđi za stavbo in freske kot Muzej Jelovškove umetnosti, je hkrati spodbujala predstavitve domaćih kvalitetnih skupin ter solistov domžal-ske Glasbene sole in Zveze kulturnih organizacij, kot tuđi uspešna gostovanja slovenskih in tujih umetnikov. Seveda se moramo spomniti baročnega freskanta Franca Je-lovška, Mengšana, ki je pred 231 leti dokončal poslikavo cerkve. Tisto, kar vsako leto privlači številne poslušalce na koncerte znanih umetnikov, se vsekakor skriva v prečudovitih Jelovškovih freskah in odlični akustiki cerkve. KONCERTI GROBLJE so bili vedno nekaj več: so doživetje tako za izva-jalce, vrhunske umetnike kot tuđi za najzahtevnejše ljubitelje stil ne komorne glasbe. Program je mednaroden, namenjen Iju- Koncerti Groblje '92 Mednarodni poletni festival komorne glasbe Posvećen 300-letnici rojstva Giuseppe Tartinija in 100-letnici rojstva Marija Kogoja 16. 06. Komorni orkester Domžale-Kamnik torek Dirigent: Tomaž Habe Solista: Tomaž Lorenz, Volodja Balžalorski - violina Program: Tartini, Bach, Haendel 30. 06. The Philippines Madrigal Singers torek Umetniški vodja: Andrea O. Veneracion Program: duhovne pesmi, madrigali mednarodne in filipinske ljudske pesmi 04. 07. Heinricch Schiff - violončelo (Nemčija) sobota Aci Bertoncelj - klavir Program: Bach, Beethoven, Debussv, Šnitke 21. 07. Tubae Revalienses (Estonija) torek Program: Hassler, Schuetz, Speer, Scheidt, de Co- reggio, Monteverdi, Gabrieli, Guami, Frescobaldi, Gussago, Croce 04. 08. Panocha Quartet (CSFR - Praga) torek Program: Haydn, Janaček, Dvorak 28. 08. Primož Novšak - violina petek Komorni orkester Slovenicum Program: Vivaldi - Letni čaši 08. 09. Komorni orkester Tartini torek Dirigent: Stojan Kuret Solista: Stanko Arnold - trobenta Program: Tartini, Bach 22. 09. Slovenski komorni zbor torek Dirigent: Marko Vatovec Program: Kogoj, Vremšak biteljem tovrstne glasbe. Organizacijo letošnjega festivala bo izvedla agencija Gallus Carniolus iz Lukovice. Predpro- daja vstopnic bo v Knjižnici Domžale in Turističnem infor-macijskem centru v Ljubljani. TOMAŽ BOLE Slovenski glasbeni dnevi V torek, 5. 5.1992 ob 20. uri, so v LJUBLJANSKI OPERI začeli Slovenske glasbene dneve. Otvoril jih je g. Ciril Zlobec, član pred-sedstva Republike Slovenije. V govoru je poudaril, da je glasbeno ustvarjanje veli-kega pomena za narod. Slovenski narod ima razme-roma veliko glasbenih ustvarjalcev. Prav bi bilo, da bi bilo tuđi koristnikov teh del veliko. V nadaljevanju je sledila krstna izvedba opere KRST PRI SAVICI, za katerega je napisal besedilo po motivih Franceta Prešerna Zorko Simčič, uglasbil pa Matija Tome. Skladatelj je opero zaklju-čil z instrumentacijo 22. novembra 1947. Zaradi avtorja besedila, ki je bil eden vid-nejših predstavnikov slovenske politične emigracije, je delo do danes ostalo neizve-deno. Opero so izvedi i: Slovenski komorni zbor ter Zbor in orkester Consortium musi-cum pod taktirko Mirka Cu-dermana s solisti: Olgo Gra-celj, Janezom Vasletom, Ja-nezom Lotričem, Nevenom Belamaričem, Markom Ba-jukom, Dragico Kovačič ter Venčeslavom Zadravcem. Opero si je poleg številnih drugih poslušalcev ogledalo tuđi veliko Domžalčanov, saj je bil g. Tome od leta 1948 do 1973 domžalski župnik in je leta 1986 tu tuđi umri in bil pokopan. META ZUPANČIČ NAŠI GRADOVI Grad Češenik Nadaljevanje Dne 4. in 5. septembra 1884 so sklenili kupno pogodbo med baro-nico Johano Rastern in kupcem baronom Francem Minutillom, ka-pitanom pomorstva. Ta je pose-stvo Češenik kupil za 32.000 flori-tov. Leta 1901 je Minutillo Češenik prodal in kupil grad Belnek. Ivan Smrekar, ki je bil po kupni pogodbi od 24. aprila 1901 lastnik Cešenika, je 8. junija 1901 poo-blastil Josipa Kunstlja, da raz-proda njegovo posest in mu je za to obljubil 8000 kron nagrade. V juliju 1903 je lastnik Cešenika posta I Ferdinand Sovan, ki je bil hkrati tuđi lastnik posest\(a Voleji Potok. Njegova hči Evgenija se je poročila s Francem Urbancem iz Ljubljane, v maju 1916 pa ji je oče prepustil Češenik. Urbane je imel nasproti fran-čiškanske cerkve v Ljubljani tuđi manufakturno trgovino. V Češenik je pri-hajal po dvakrat na teden. Najprej se je vozil s kočijo, pozneje z avtomobi-lom. V ustnem izročilu se je ohranilo, da je bilo včasih na Pvankovem vrtu več majhnih kajž, kjer so stanovali graš- činski delavci, nekatere starejši domaćini še pomnijo. Več takih siromašnih hišic je bilo včasih tuđi ob Rovščici. Tlako so domaćini seveda delali v Če-šeniku. Martinov Pavle pripoveduje, kar je od starega očeta slišal, da so starega Kapljo zaradi neizpolnjene tlake zaprli v grajsko klet. Njegov sin, ki je bil zelo močan, je šel tja, vrgel vrata s tečajev in očeta osvobodil. Ali mu je graščak potem tlako odpustil, izročilo ne pove. Pri Kaplju je bila včasih velika kmetija. Imeli so več parov moćnih konj, da so z njimi »fu-rali« v Trst in Dunaj. Pavle Marinček-Martinov iz Cešenika se spominja, da je bil Urbane napreden gospodar. Većino graščin-skih zemljišč od Štefančka do glavne ceste na Zelodniku je tako temeljito merioliral in izsušil, da so še sedaj dobro rodovitna. Dal je izkopati glo-boke jarke in vanje so navozili bistri-ške kugle, med katerimi se še sedaj odteka voda. Domaćini pripovedu-jejo, da so Urbanca zaradi izsuševal-nih del oprostili davka, imel pa je še druge ugodnosti, za kar kmetje niti vedeli nišo. Poleg govedoreje so pridobivali tuđi precej mleka, ki so ga najprej vozili v Ljubljano, pozneje pa v Pirševo mle-karno v Radomlje. Pri tem še ta zamiri i vost, da je hlapec, ki je peljal mleko, nazaj grede vsako jutro v strugi Kamniške Bistrice naložil kugle in jih nato zmetal v izsuševalni kanal. V Češeniku so redili 20 do 25 goveđi. Za prevoz krme za živino so imeli osla, par lahkih konj so imeli za prevoz ljudi, zato so imeli tuđi dve kočiji. Za delo na polju in druge težke prevoze so imeli par težkih konj. Z ja-halnim konjem so vozili tuđi mleko. Govedo so navadno napajali v potoku Rovščice. Jeseni, ko so otavo po-spravili, so živino pasli. Ciril Grošelj-Lšajev se spominja, da je bil dolga leta v Češeniku pastir Zagorjanov Francel iz Doba. Najprej je delal pri železnici, ko pa mu je vlak odtrgal roko, ga je Urbane vzel k sebi za pastirja, a si je potem sam vzel življenje. Pridelovali so žita in peso, največ pa krompir. Urbane je med prvimi začel saditi novo, bolj rodovitno sorto krompirja. Prvi je tuđi začel sejati nemško deteljo lucerno. Seno so s kosi I nico na konjsko vprego v naši okolici najprej kosili na Urbančevih trav-nikih. Ob košnji so vsi pri jeli za delo na travnikih: gospodar, hlapci in de- kle, hišna in drugi, ćelo mestni Ijudje, ki jih je Urbane pripeljal iz Ljubljane in tuđi dninarji iz okolice. Nekaj zemlje je Urbane dajal v na-jem Češeničanom. Po dogovoru so morali do sv. Mihaela vse pridelke pospraviti z njiv. Za mernik posevka so v košnji ali ob kakem drugem veli-kem delu po dva ali tri dni prišli delat. Vsa gospodarska poslopja je Urbane okoli 1934 na novo pozidal. Opeko je dobi I največ iz opekarne na Zelodniku. Opekarnar Pavlin je menda dve peči opeke ožgal samo za Urbanca. Da je bila bolje žgana, je sam dal drv. V Češeniku so imeli včasih po dva hlapca, kravarja, pastirja, vrtrtarja, dve hišni, kuharico in oskrbnika. Do-mačini se spominjajo oskrbnika Piliha s Štajerskega, ki je češeniško gospodarstvo vodil več let pred drugo sve-tovno vojno in ćelo med njo, menda do leta 1943, ko so grad zasedli Nemci. Pilih je tu živel z družino, Domaćini se posebej spominjajo oskrbnikove hčerke Hedvike. Urbane je svoje delavce spoštoval in cenil ter jim redno dajal plaćo. Domaćini se spominjajo nekega kravarja, ki je bil stalno pri živini, postoril je vse, karkoli je bilo treba podnevi in ponoći. Ker je rad pil, mu je Urbane plaćo dajal v hranilnico. Vsem delav-cem, ki so bili pri njem več kot eno leto, je o božicu dal narediti nove obleke. Martinov Pavle se spominja, da je imel Hajevec samo obleke, ki jih je dobil pri Urbancu. Tuđi sicer je bil Urbane z vaščani in drugimi prijazen. Pomagal je vsakomur, ki ga je pomoči prosil, rad pa je imel, da so ga Ijudje pozdravili. Nasi ■ti kulturni spomeni! .,--------------(, V ponedeljek 11. maja se je * storih sekretariata za družben javnosti sestal Odbor za sporne varstvene akcije občine DomžJ ga vodi Matjaž Karlovšek, člar sta Feliks Hribernik in Stane Sti| Pogovora o obnovi nekaterih kr nih spomenikov so se udeležili, Irena Gričar in Nuša Ukmar 0 kretariata za družbene dejavntf Olga Župan iz Zavoda za val naravne in kulturne dediščine K Pogovora o obnovi cerkve sv lentina na Limbarski gori se je \t žil tuđi Viktor Primožič, žifci v Moravčah. Slišali smo poH strokovne komisije, ki je ugotd* da je treba čimprej začeti z obi* strehe na cerkvi na Limbarski* saj je že do sedaj na freskah i zamakanja povzročena v škoda. Sosesčani te moravske, družnične cerkve so že dosti prL vali in opravili veliko dela, včji vsega sami ne zmorejo. Nekaj i stev za najnujnejša dela bodoj tako upajo, dobili od republike. Za obnovo strehe na kapelici. njah pa bo nekaj primaknila do-Domžale iz sredstev za vzdrževj kulturnih spomenikov, vendar> rajo domaćini prej opraviti li potrebna zidarska dela. Pri pj voru o obnovitvi protiturškegJ bora na Krtini sta sodelovala' predstavnika Krajevne skupnosf tina. Del tabornega obzidja, ki { že podiral, je zidarski mojster s ? ekipo že obnovil. Pogovor je, stekel bolj o tem, kako bi z nadaljevali. Tuđi Krtinci pričaki* od republike in občine sredstv< obnovo svojega kulturnega sp4 nika. Predstavnika krajevne skuf sti sta opozorila, da bi obnovi bora vaščanom prinesla prev( dajatve, zlasti sedaj, ko se odlcj za gradnjo kanalizacije. Hkrati opozorila, da tako Krtina kot Šj jan nimata mrliških vežic ter daj stajata premajhni obe pokopal' na Krtini in v Skocjanu, zaradi ni čanja števila prebivalstva. Gov* so tuđi, da je nujno obnoviti tust ški grad, posebej arkade na f dvoriščni strani, jih je močno nj čas. Dekliški pevski zbor Domžale na Vrhniki V petek, 15. maja, smo bile steh na Vrhniki. Sodelovale srni koncertu, ki bi ga lahko imen| kar »POST KONCERT« Naše 92 dveh srebrnih ženskih zbeben čar in moč, da je večer ^'jo in besedo uspel kot ubrana a' je prispevala povezovalka arT|a Blaženka Mali s svojim [lranim, očarljivim nastopom in lrr|i/ izbranimi besedami. Dota-sv° se duše. ^ni so bili odmevi poslušalcev? lski zvon zveni. Ćuti se zlitje ; dinamika in sproščenost. To *e oznake kvalitete, ki jo je že ^iznal profesor Habe, s suge- P° izboru zahtevnejšega proći. Qr raste ob požrtvovalni zboro-lnji Meti Novak, ki je sama izšla eyske sole« Karla Leskovca; ta P1 - med njeno odsotnostjo Pr tuđi vodil. Obema torej is-'*ahvala z željo, da bi Šentviški s^vonil, zvenel in združeval " lr> pevce iz vse šentviške oko- 12 /lamnik Kultura Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš foto: Majhenič Naših dvajset let V Mengšu je Mešani pevski zbor Svoboda slavil 20-letnico svojega plemenitega glasbenega poslanstva. V petek, 15. maja 1992, se je ta MePZ Svoboda predstavit v vseh glasbenih zvrsteh, ki jih gojijo; prvi del so sestavljale domaće in tuje ljudske in umetne pesmi, v drugem pa je nastopil tuđi an-sambel (kot spremljava zboru) v sestavi Tomaž Pirnat, Zoran Po- točan in Lojze Pirnat. Pomembno vlogo je odigrala tuđi solistka, Alenka Goršič, sestra zborovodje Matevža Goršiča. Prepevali so črnske duhovne pesmi, ćelo mu-sikal jim ni pretežak. Z izvrstno izvedbo so dokazali, da želi glasba ugajati in ganiti, kot je me-nil voditelj večera, prof. Tone Fti-čar. Dobrih petnajst let je zbor pel pod vodstvom prof. Tomaža Ha- beta; ta je bil ob jubileju vidno zadovoljen zaradi uspehov, ki jih zbor dosega. Zadnja leta pa skrbi za kvaliteto petja vnet in zagnan Matevž Goršič. Med nastopom je pokazal veliko znanja in poznavanja dela z zborovskimi pevci. Zanimivo je bilo videti, ko je vzel ustno harmoniko ali zaigral ob klavirju (Kum Ba Yah). Znali so ustvariti izredno prijetno razpolo-ženje v dvorani. Gledalci so plo-skali v ritmu glasbe, ki so jo izva-jali pevci jubilejnega zbora. G. Slavko Pišek je v imenu ZKO Slovenije podelil bronasta, srebrna in eno zlato Gallusovo priznanje najbolj zaslužnim pev-cem za njihovo dolgoletno sode-lovanje v zboru. Posebej velja omeniti dobitnika zlatega priznanja za več kot 25-letno Ijubitelj-sko petje Staneta Cotmana. V imenu ZKO Domžale so dobili knjižne nagrade vsi, ki pojejo več kot deset let. Ob koncu lepega pevskega večera pa je sedanji predsednik Tone Košenina v imenu zbora prejel cvetje in darila, ki so jih izročili predstavniki pevskih zbo-rov in društev iz Mengša in okolice. Prejeli so tuđi pismene čestitke. Dve uri sta mini I i, kot bi mig-nil. Ljubitelji dobrega petja želimo jubilantom še veliko uspehov in nastopov tuđi vnaprej. T. S. S. Koncert domžalskih upokojencev V okviru rednih koncertov, ki jih vsako leto prirejajo pevci domžalskega upokojenskega društva, so v petek, 15. maja spet privabili svoje poslušalce v avlo osnovne sole Šlandrove brigade. V prvem delu koncerta je nastopil Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale, v drugem ženski zbor, v tret-jem pa so nekaj pesmi zapeli skupaj. Med številnimi udeleženci, ki so šolsko avlo skoraj povsem napolnili, je bil tuđi gost skladatelj Slavko Mihelčič, ki je te dni praznoval svojo 80-letnico. Pevci domžalskega upokojenskega društva so mu pod vodstvom prizadevnega zborovodje Staneta Habeta izkazali posebno pozornost. Skladatelj se je pevcem zahvali I in jih vzpodbujal naj vztrajajo s pre-pevanjem lepe domače pesmi. Debatni klub Dne 6. 5. 1992 je bil v Domžalah v Športnem parku sestanek iniciativnega odbora za debatni klub. Prisotni so bili: Ga. Ema Novak, Ida Rebula, Majda Košak, Mirjam Novak, akademski slikar g. Danijel Fugger, Franc Košak, Dare Flis. Cvetličarna Slovnik Ihan je dodala svoj aranžma. Vsi so se strinjali, da bi bilo dobro, če bi v naši občini imeli debatni klub. Zanimivo bi bilo tuđi zato, ker naj bi se v tem klubu dobivali Ijudje različnih poklicev in bi to pripomoglo do različnih pogledov in mnenj o debatah. Klub naj bi gojil vse vrste debat in bi tuđi zasledoval kulturna, politična, gospodarska in druga dogaja-nja. O teh bi se potem pogovarjali. Če bi v občino ali okolico prišla kakšna zanimiva oseba od drugod ali iz druge države, bi jo povabili v naš klub in naredili spoznavni večer ali kaj podobnega. Ko je profesor Boris Grabnar, strokovnjak za retoriko, v Ameriki, je bil tuđi gost debatnih klubov. Pravi, da je to v Ameriki običajno, da v te klube vabijo zanimive ljudi, saj le tako širijo svoje obzorje. Klub bi si prizadeval, da bi gojil v nastopih in klubskih debatah lep slovenski jezik. To je zelo pomembno, saj je eden najbolj bogatih. To je kulturna dediščina in jo moramo ohranjati. V klubu bi morali sodelovati tuđi prosvetni delavci, saj bi govorništvo lahko potem širili v osnovnih šolah. Lahko bi vsaka šola v občini imela krožek govorni-štva. V Sloveniji še ni takega krožka v osnovnih šolah, baje tuđi na fakultetah ne. Zelo zanimivo bi bilo, da bi se tuđi politične stranke angažirale v tem klubu, saj bi prišlo v teh debatah do različnih strokovnih argumentov. Če bi radi sodelovali pri ustanovitvi debatnega kluba in vas zanima govorništvo, se prijavite na naslov: TVD Partizan Domžale, p.p. 41, 61230 DOMŽALE rj^RE FLIS Crna komedija V soboto, 25. aprila t. I., je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš gostilo 85 let staro SPD »DOBRAČ« iz Brnic na Koroškem. Odigrali so Crno komedijo Petra Shafferja, ki je zanj pomenila utrdi-tev komediografskega slovesa. Delo je režiral znani slovenski igralec Iztok Valič. Zanimivo je za-menjal temo in svetlobo. V zgodbi zmanjka elektrike in po tem se veliko dogaja v popolni temi: kadar je tema, je svetloba in obratno. Doga-janje je nasprotno resničnemu me-njavanju svetlobe in teme. To pa obvezuje rešiserja in igralce, da po-iščejo in iznajdejo dva načina oblikovanja, dva načina postavitve te igre v prostor. »Crna komedija je po žanru izrazita komedija situacije, saj nam svetla tema ponuja obilo zunanjih učinkov, komičnih trikov, nespora-zumov, potegavščin« (iz sprem-nega lista za to predstavo). Zanimivo je bilo poslušati naše rojake Korošce, kako pogrkavajo. Vsaj na začetku smo potrebovali nekaj časa, da smo se navadili na njihovo »narečje«, čeprav so govorili v pravilni slovenščini. Uporabili so tuđi dvojno sceno: igralci so nastopali v dveh linijah; ko so spredaj govorili, so bili na drugem delu odra tiho ali pa so govorili potiho, ter obratno. Tako si je gledalec lahko predstavljal, kako dejanje poteka. Zgodba je preprosta: polkovni-kova hči se zaljubi v revnega Mil-lerja, oba pa to prikrivata polkov-niku. Ko zmanjka elektrike, se zgodi marsikaj. Carolin oče priđe na obisk, pridejo pa še nekateri drugi. Počasi odkrivajo, da je Miller prevarant, dekle je prevaral z novim, kateremu obljublja ćelo po-roko, prejšnja, Clea, to spretno prepreci s preobleko. V temi se med seboj ne poznajo. Ugotovijo, da je »za kratek čas« odnesel sosedovo pohištvo, da bodoči tast ne bi vedel za njegovo revščino,... Komičnih situacij je veliko in gledalec se ob igri prijetno zabava. Igralci so znali vloge izvrstno, lepo so imitirali tipanje v temi, pre-našanje pohištva sem ter tja, spre-nevedanje, tajenje resnice,... Ko smo po predstavi s Korošci poklepetali, so povedali, da jim v'tuji deželi ni z rožicarni postlano, vendar kljub temu gojijo slovenski jezik v šolah, društvih, družinah. Radi pridejo v Slovenijo, saj jih z nami povezujejo iste korenine. Dragi rojaki, želimo vam še veliko gledaliških, pa tuđi drugih uspehov! TATJANA SIVEC STRMŠEK Clea je znala izkoristiti temo za maščevanje zaradi nezvestobe Tuđi zaključno predstavitev igralcev so prikazali, kot bi se gibali v temi POGOVOR Z DIREKTORJEM mag. F. JESENKOM JATA-REJA iz Domžal Podjetje JATA izvira iz Perutni-narske farme v Zalogu pri Ljubljani; ta je bila ustanovljena leta 1957. Takrat se je začel v Sloveniji načrten industrijski razvoj perutninarstva. To je bila reja velikih skupin piščancev in kokoši v zaprtih prostorih, in to brez sezonskih prekinitev; proizvodnja je namreč postala neodvisna od letnih časov in podnebja. Iz-kušnje pridobljene v Zalogu, so bile podlaga za izgradnjo mnogih tovrstnih objektov pri nas. Jata je usmerjena na prirejo je-dilnih jaje in perutninskega mesa, kakor tuđi na vse sestavne stopnje perutninske proizvodnje. Z dol-goletnimi izkušnjami in znanjem je uspela selekcionirati lastni pi-tovni hibrid z imenom »JATA«. Vse do konca leta 1991 je bila delovna organizacija JATA Ljubljana sestavljena iz dveh temeljnih organizeij: Reja in Meso. Naloge skupne pomena je opravljala delovna skupnost skupnih služb. S 1. januarjem 1992 se je ta organizacija preoblikovala v dve po-djetji, in sicer JATA-REJA in JATA-MESO. JATA-REJA iz Domžal se uk-varja s proizvodnjo valilnih in je-dilnih jaje ter en dan starih piščancev pitovnega (mesnega) in nesnega tipa. Letno znesejo kokoši kakih enajst milijonov valilnih jaje pitovnega tipa in okoli pet milijonov valilnih jaje nesnega tipa. Kokoši mesnega tipa dajejo va-lilna jajca za piščance pitance. Pri tem sta glavni hitra rast in dober izkoristek krme. Pri koko-ših lahkega tipa tako imenovanih nesnicah jedilnih jaje, je vse usmerjeno v čimvečjo nesnost. Te kokoši znesejo v enem letu v povprečju 290 jedilnih jaje. JATA-REJA je ena glavnih pe-rutninskih farm, ki oskrbuje z je-dilnimi jajci Slovenijo, letno pri-dobe kakih 66 milijonov. Na tr-žišče pošljejo letno približne* 10 milijonov en dan starih piščancev; od tega kakih 7,3 milijona mesnega tipa. Kakšne gospodarske težave srečujete pri vsakdanjem delu? Kot v drugih gospodarskih pa-nogah, tako je Slovenija tuđi na področju perutninarstva zavze- mala v bivši Jugoslavijo vodilno vlogo. Pridobivanje zlasti piš-čančjega mesa je bilo dosti večje, kot pa potrebe slovenskega trga, saj smo bili naravnani za prodajo po vsej Jugoslaviji. Zaradi pretr-ganih blagovnih tokov z drugimi deli bivše Jugoslavije smo se zna-šli v precejšnjih težavah. Prisiljeni smo bili zmanjševati proizvodnjo. V prvi vrsti gre za zmanj-šano pridobivanje valilnih jaje mesnega tipa in plemenskih piščancev selekcije JATA. Del proizvodnje smo preusmerili v nesni tip. Zaradi zmanjšane proizvodnje nam ni bilo treba doslej odpuš-čati delavcev. V zadnjem raz-dobju se jih je precej upokojilo, ker so izpolnjevali ustrezne po-goje. Danes nas je v podjetju zaposlenih še 228. Kljub mnogim težavam je naše blago iskano. Še vedno bi lahko prodajali v druge republike bivše Jugoslavije, obstaja pa težava zaradi plačila. Kupci iz juga so nam že doslej dosti dolžni. Dokle? je bilo možno poravnati izvoz naših izdelkov z uvozom potrebnih su-rovin za izdelavo krmnih meša-nic, je še nekako šio. Sedaj so tuđi te možnosti vedno manjše. Terjatve do naših kupčev na Hr-vaškem, BiH ter v Srbiji so za nas dokajšen problem. Slovensko tržišče je z našim blagom dobro založeno. Tesno sodelujemo s podjetjem JATA-MESO, ki odkupi večino naših piščancev za pitanje; piščance spitajo pri svojih rejcih, jih zako-Ijejo in predelajo v končne iz-delke. Želeli bi več izvažati tako na zahod kot vzhod, toda njihove zaščitne carine so tako visoke, da nam večjega prodora na njihov trg ne omogoča. Kakšni so vaši nacrti? Trudili se borno, da bi kljub težkim gospodarskim razmeram ohranili proizvodnjo v sedanjem obsegu. Predvidevamo, da borno lahko v doglednem času obnovili trenutno prekinjene gospodarske tokove. V Zahodni Evropi in tuđi v Ameriki je vse večje povpraše-vanje po jajčnih proizvodili, usmerili se borno v to dejavnost. V začetku nameravamo predelati sezonske presežke jedilnih jaje v jajčne proizvode. Tu gre za jajčni melanž t.j. rumenjak in be-Ijak ločeno ali skupaj. Melanž uporabljajo v pekarski industriji. Sam rumenjak je uporaben za izdelavo majonez, sam beljak pa je primeren kot vezivo v živilski industriji. Načrtujemo, da bo začel delati obrat za predelavo jaje v Študi pri Domžalah. Jajčne proizvode borno lahko pasterizirali in jih pripravljali tako, da bodo v vsa-kem pogledu neoporečni. Me-nimo, da borno zaradi vse večjega povpraševanja po teh izdel-kih uspeli. Kaj bi povedali na koncu naji-nega razgovora? Že dalj časa poslušamo očitke, da je perutninarstvo v Sloveniji »predimenzionirano«. Prav zaradi tega nismo bili v preteklih letih deležni posebnih pozornosti družbe. Razvijali smo se popol-noma samostojno. Mogoče so nam prav te razmere utrdile zavest, da smo odvisni le od last-nega dela, da moramo iskati reši-tve s svojimi močmi. Pri vsem tem ne smemo poza-biti pomembnega dejstva, ki je v našem podjetju stalno prisotno: ponuditi kupcu vedno zdrav in biološko neoporečen proizvod. MILOŠ LIKAR Kar se Janezek nauči, to Janezek zna ali kakšno vzgojo želim za svojega otroka? Vzgoja otrok se začne ob roj-stvu. Ker pa lahko dobro vzgajajo samo starši, ki so že sami dobro vzgojeni, se je potrebno za star-ševstvo pripraviti. Najpomemb-nejša je domaća vzgoja, zato smo starši dolžni skrbeti in se truditi, da bodo naše družine srečen dom, kjer bodo otroci imeli dobro solo za življenje. Dopolnje-vanje domače vzgoje poteka v vrtcih in šolah. Oboje naj bo čimbolj usklajeno, da otroci ne bodo zbegani in razdvojeni. Otrokom je potrebno privzgojiti opazovanje narave, kajti ob tem posredno spoznavamo tuđi Stvarnika. V naravi so neštete čudovite stvari, od prekrasnih rast-lin, čudovitega živalskega sveta, sozvočja glasov, prelivanja barv, zanimivosti zemeljskih površin, nedojemljive človeške osebnosti in še in še bi lahko naštevali. Ob spoznavanju naravnih lepot, in to ne zgolj materialistično in ra-zumsko, ampak čustveno doži-veto, duhovno bogato in prežeto z občutkom Božje blizine, sele spoznamo, v kako čudovitem svetu živimo in da smo čudež Stvarstva. V priznavanju Stvarnika je bistveni poudarek vzgoje po kršćanskih načelih, to pomeni Njemu tuđi odgovarjati za svoja dejanja. Ni nam vse dovoljeno. V naravi veljajo naravni, ali kakor pravimo katoličani, Božji zakoni (deset božjih zapovedi), po kate-rih smo dolžni živeti in jih spošto-vati. Kjerkoli v svetu kršijo te za- kone, so posledice težke in uni-čujoče za ljudi in ker to mnogi delaj je na svetu toliko gorja. Pre-prečevati ga, pomeni vzgojiti se v ljudi, ki jih bo vodila Ijubezen do Boga in do bližnjega. Dalje kot borno v tej smeri prišli, boljša bo naša družba. Skupščina občine Domžale je razpisala javni natečaj za zbira-nje ponudb za opravljanje pred-šolske vzgoje s pripravo na osnovno solo, v katerem želi sodelovati tuđi župnijska Karitas Domžale. Pri vzgoji otrok borno upoštevali vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok Zavoda republike Slovenije za šolstvo z dopolnitvami in usmeritvami moderne pedagoške in psihološke teorije in prakse, ki poudarja aktivno in pozitivno po-dobo človeka. V delu s predšol-skimi otroki hoćemo pripraviti tuđi vzdušje in vzgojno izobraže-valno dispozicijo za kršćansko vzgojo v soglasju in tesnem sode-lovanju z družino. Posebno pozornost borno posvečali uresniče-vanju in zadovoljevanju otroko-vih razvojnih potreb v vzgoji za Ijubezen do bližnjega, v oblikovanju in prakticiranju moralnih vrednot in lepega vedenja. Razvijali borno v otroku čut za življenje z zaupanjem v božje varstvo, z zgledom Ijubezni med starši, vzgojitelji, pogovorom, posredovanjem nežnosti in občutka var-nosti. Spodbujali borno vedro in veselo razpoloženje v skupini in družini, razvijali sposobnost in pripravljenost za nesebično deli-tev dobrin in čut za potrebe ter stiske drugih. Omogočali borno otroku občutek pomembnosti pri njegovem delu, igri, učenju v vrtcu in družini, razvijali odpor-nost in strpnost v primeru konflik-tov, oblikovali lastnost skromnosti in izogibanja obsojanju napak drugih, odstranjevali predsodke o različnosti itd. Otroci naj bi se ob igri učili tuđi tuj jezik. Skupine bodo iz otrok različne starosti, vodili jih bodo vzgojitelji z višjo izobrazbo, skupine pa naj bi bile tuđi manjše, da bo možno uspeš-nejše strokovno izvajanje vzgoj-nega programa. Samo z bogatej-šim programom in boljšim izvaja-njem le tega smo lahko konku-renčni. V kolikor borno v javnem natečaju uspeli, borno pričeli z vzgojo po tem programu v septembru. Sprejeli borno lahko le 30 do največ 40 otrok. Prepričani smo, da bodo starši in otroci vzgojeni v našem vrtcu zadovoljni in da bodo skupaj z Ant-honv de Mellom lahko rekli: »Za-klad sem. Mnogo stvari je bilo skritih v meni, ki so jih različni Ijudje zvabili na dan in mi jih razodeli. Z veseljem jih vse pre-gledujem in se hvaležno spominjani oseb, ki so jih odkrile«. Župnijska Karitas Domžale Marija Bizjak- Schvvarzbartl Domžale L—--------"-""~ /lamnik 13 Kaj dela domžal- ska tržna inspekcija? Ker sem resnično verjela v »pravo demokracijo«, pravne poti in vse institucije, ki bi morale že zdavnaj resiti to zadevo, pa je nišo, sem se odločila obrniti na vas, da povem javnosti, kaj vse si lahko kdo privošči v bloku. Smo štiričlanska družina, ki živi v bloku na Ljubljanski 91 v Domža-lah, v drugem nadstropju nad novo trgovino ZVONČEK. Do pred letom in pol smo tu živeli mirno, srečno življenje VSEH devet let, dokler.,. Nad nami je stanovanje last Maje Kuzmanović z Reke, ki ga oddaja podnajemnikom. Do sedaj se jih je zvrstilo že kar nekaj in vse je bilo v redu oziroma normalno, dokler se v to stanovanje ni preselil Milan Cele-stina. Pred letom in pol se je k njemu preselila Stanka Goropečnik-Ajdišek. Ta njegova prijateljica v tem stanovanju v tretjefn nadstropju, torej nad nami, opravlja nedovoljeno obrt. Tuđi hišni svet ji ni odoboril, kar ugo-tavlja tuđi PM Domžale. Stranka pov-zroča strašen hrup podnevi in ponoći, vse dneve, ne glede na to, ali je delav-nik, nedelja ali praznik. Sprašujem se, kdaj ti Ijudje spijo? Mi od tega hrupa in ropotanja že počasi izgubljamo živce. Ko pridemo iz službe domov, bi se radi malo spočili, prav tako otroci, ko pridejo iz sole. Ali pa bi radi delali naloge in se učili. Pa si tega ne moremo privoščiti, ker je »naš« dom ena sama delavnica. Nad našimi glavami pojejo zvoki, ki jih slišiš samo v MIZARSKI ali STEKLARSKI de-lavnici. Sliši se kot štancanje, oblanje, brušenje, nabijanje kladiva po lesu, steklu in pločevini. Slišijo se razni stroji in kot kompresor, za kar pa obrtnica trdi, da je »star« pralni stroj. Potem pere tuđi po šestkrat na dan, in to samo centrifuga, perila pa ni bilo v letu in pol niti enkrat obešenega. Da, vse to se dogaja že več kot eno leto! V začetku smo še verjeli, da hrup povzroča njena preselitev k Milanu Celestina, ker pa je bilo to dan za dnem, smo se pritožili. Prvo pri pred-sedniku HS. Ta je nekajkrat stranko pismeno opozoril, naj se drži hišnega reda. Nobeno opozorilo ni zaleglo. Potem smo hodili prijavljat na PM Domžale. Vsakokrat po 22', 23', 24' in še kasneje. Vse je bilo zaman, saj uslužbencem PM sploh ni odpirala, čeprav je bila doma in so tuđi sami slišali ropotanje. Sedaj vemo, da je takrat valjala pločevino. To je zanjo »malenkost ob 22' ponoći ali še kasneje, valjati, pospravljati s sesalcem ali v kopalnici ropotati s kozarci po banji. Elektrika je ponoći cenejša, zato dela ćele noči, tuđi do 4' zjutraj, neoziraje se ali zaradi hrupa, ki ga povzroča, lahko drugi spijo. Ponoći nas zbuja ropot ter njeno paradiranje iz prostora v prostor, točenje vode, da ne naštevam še drugih zvokov. Dragi pošteni obrtniki! Vsem tištim, ki morate redno plačevati vse davke in prispevke, kot jih določajo zakoni, pa nekaj predlagani. Preselite se k nam v blok s svojo obrtjo. Ne bo vam treba plaćati vode, saj jo bodo drugi stanovalci za vas. Pa tuđi indu-strijskega toka ne, ki je tako drag. Zakaj pa bi? Če lahko trošite gospo-dinjskega, kot ga za svojo obrt troši Stanka Coropečnik-Ajdišek. Po neštetih intervencijah PM Domžale, neučinkovitostjo Domžalske tržne inspekcije smo se ponovno pritožili pismeno s povratnico na PM Domžale in tržno inspekcijo/Domžale. Tuđi to ni obradilo sadove. Bila nam je dana obljuba, da bodo ponovno pokrenili postpek zoper obrt-nico. Ta je potem res 23. 10. 1991 dobila »nekakšno« prepoved obrti na Ljubljanski 91, ki jo je izdal tržni inspektor inž. Niko Kitin. Tako zaradi »lepšega«. To pa je bilo vse. Takrat je HS upal, da je vse rešeno. Obrtnica pa se je za nekaj dni malo »potuhnila, nato pa nadaljevala isto. Zatem smo se 18. 12. 1991 obrnili še na republi-ško tržno inspekcijo v Ljubljani. Prijava je bila poslana s površtnico. Še do danes nismo dobili odgovora, čeprav je od takrat minilo že skoraj 150 dni. Dne 27. 12. 1991 je šel mož okoli 19.'k omenjeni obrtnici na vrata, ker nam je povzročala strašen hrup. Ker možu na zvonjenje ni hotela odpreti, je mož začel tolči po vratih. Po tem dogodku sta bila mož in obrtnica na-slednji dan poklicana na PM Domžale. Tam naj bi stvar nekako resili, pa je nišo, ker je imela Stanka Coropečnik-Ajdišek »glavno« besedo. Vpričo pomoćnika Dušana Goriška je moža obtoževala, da nas za naše prijave proti njej nekdo »debelo« pla-čuje, ter da ji je mogoče zaradi tega on prerezal osem gum na dveh avto-mobilih. Veliko DRZNOSTI je bilo slišati iz njenih ust, kar samo potrjuje njeno moralo. Kaj drugega od nje člo-vek ne bi pričakoval. Ker smo videli, da to ne pelje nikamor, smo se odlo-čili, da hrupa ne borno več prijavljali na PM. Živeli smo pač od obljub, ki so nam bile vselej dane, ona pa je delala naprej. Pri intervencijah smo videli, da bi uslužbenci PM radi pomagali čimprej razrešiti to zadevo, vendar imajo zelo omejena poobla-stila. Lahko povem, da so bili vselej korektni in razumevajoči. Za dejanje dne 27. 12. 1991 pa je mož s strani pomoćnika Dušana Goriška dobil od sodnice za prekrške »no-voletno čestitko« z zneskom 2600 SLT. To pa zato, ker je omenjenega dne obrtnico »motil« pri njeni nedo-voljeni obrti. V tej prijavi, ki jo je podal pomoćnik Dušan Corišek proti mojemu možu, je veliko neresničnih izjav. Zato se je na to kazen takoj pritožil. Šel je tuđi na sodišče k sod-niku za pravne nasvete. Tam mu je bilo rečeno, da se nima praktično več kam pritožiti, ter da nam ostane samo še civilna tožba. Za take »igrice« pa rr|i povprečna družina nimamo de-narja. To nas je privedlo do spozna-nja, da danes, če hoćeš pravico, moraš biti bogat. Po nasvetu šolske zdravnice dr. Mire Ažman smo se obrnili še na soci-alno službo Domžale k direktorici Vlasti Rozman in njihovi pravnici. Tam so obljubili, da nam bodo pomagali, kolikor bo to v njihovi pristojnosti. Verjela sem jim vse, dokler nas ništa obiskali na domu, dne 11.3. 1992. Po krajšem razgovoru z njima sta nam predlagali eno od rešitev: »Kaj pa, če bi se vi odselili kam dru-gam?« Ta njun predlog se mi zdi »ab-surden«. Mi naj se odselimo drugam, da bo obrtnica v »miru« pred nami delala. Ko sta videli, da iz tega ne bo nič, sta povedali, kaj jima je rekla Domžalska tržna inspekcija. »Proti Stanki Goropečnik-Ajdišek teče sedaj postopek o dokončni prepovedi z odvzemom obrti in izselitvijo, kar pa bo za vas najbolje. Sedaj urejajo zadevo domžalski in ljubljanski tržni inšpektorji. Res da ne bo to v enem dnevu ali tednu urejeno, bo pa konec tega meseca ali vsaj v začetku aprila to izvršeno.« To sta-nam zatrdno obljubili. Dnevi tečejo, obrtnica pa čedalje bolj z »veseljem« dela. Ne oziraje se na druge, posebno na nas. Občutek imam, da že. kar nagaja in si misli: »Saj mi nič ne morejo!« Ali res?!? Tržna inspekcija ji je dovolila ome-njeno obrt, vendar jo lahko opravlja le v stanovanjskih prostorih na Veljka Vlahoviča 1 c, v prvem nadstropju nad trgovino. Ta obrt pa se nanaša le na okraševanje kozarcev. Zakaj jo tam več ne opravlja oziroma ne srne, ve najbrž tuđi tržna inspekcija, ve tuđi komunalna stanovanjska skupnost in socialna služba. Najbolj pa vedo po-vedati Ijudje, ki so živeli zraven nje in ki jo poznajo. Nobena skrivnost ni, da so imeli s to obrtnico že tam same težave. To je »javna tajna«. Zato se sprašujemo: Kakšno moralo imajo »tišti Ijudje«, ki so odgovorni za tako »nezakonito« početje in kom-pententni, da to zadevo rešijo. KDO SE KOGA BOJI? U. ZORICA MILUTINOVIČ Uredništvo Slamnika je za pojasnilo zaprosilo Upravo za inspekcijske službe občine Domžale, ta nam je posredovala tale odgovor: Odgovor UIS Dela in naloge ter pristojnosti tržne inspekcije so opredeljene v Zakonu o tržni inspekciji, Zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republi-ških upravnih organih, Obrtnem zakonu, Zakonu o splošnem upravnem postopku in izvršilnih predpisih izdanih na podlagi teh zakonov. V okviru tega je seveda UIS dolžna podati pojasnila le na posamične navedbe v omenjenem članku. Tržna inspekcija je na podlagi pri-tožb poizkušala samostojno in kasneje-tuđi v sodelovanju delavcev PP Domžale pregledati stanovanjske prostore, v katerih naj bi se opravljala obrtna dejavnost. V dnevih 30. 9. 1991, 1. 10. 1991, 16. 10. 1991 in 14. 5. 1992 so bili ti poizkusi neu-spešni zaradi odsotnosti stanovalcev ali ker se stanovalci nišo hoteli oglasiti. Nasilen vstop v zasebne stanovanjske prostore pa je možen samo v primerih suma ali storitve kaznivega dejanja po zakonu o kazenskem postopku, ki pa tovrstnih »težav« ne obravnava. Iz razloga, ker se stranka, kljub vabilom na zaslišanje ni pojavila pri pristojnem inšpekcijskem organu je 23. 10. 1991 tržna inspekcija izdala odločbo o prepovedi opravljanja kakršne koli obrtne dejavnosti v prostorih in z opremo, za katere ni pristojni upravni organ občine Domžale izdal dovoljenje. Hkrati je bil podan tuđi predlog za uvedbo po-stopka o prekršku. PP Domžale je zaradi povzročanja hrupa 7. 1. 1992 podala predlog za kaznovanje. Nosilka obrtne dejavnosti »okraševanje kozarcev« je obrtno dejavnost na prejšnjem naslovu opravljala legalno na podlagi vseh potrebnih so-glasij in opravljenega pregleda prosto-rov in opreme, ki jo je opravila komisija, v kateri sodelujejo delavci zadol-ženi za področja varstva okolja, po-žarnega varstva in varstva pri delu. Tržni inspektor je le član komisije, zato trditev o pridobitvi dovoljenja tržne inspekcije ni točna. Glede na to, da se navedena obrt ne opravlja več v registriranih prostorih, je tuđi tržna inspekcija sprožila postopek za razveljavitev obrtnega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu. Povbzročanje hrupa v nočnem času pomeni kršitev Odloka o javnem redu in miru, ki ga nadzorujejo delavci PP Domžale. V kolikor imajo poleg avto-rice članka pripombe glede hrupnosti tuđi drugi stanovalci, pa je možna tuđi tožba pri pristojnem sodišču zaradi motenja posesti. UIS O PREDAVANJU DR. VINKA POTOČNIKA Ogroženost družine Meseca marca smo imeli v Dobu zopet priložnost pri-sluhniti poučnemu predavanju, ki so ga za vse organizirali kršćanski demokrati iz Doba. Zelo velika škoda za mlade in vse, ki nišo slišali tega predavanja. Predavatelj je pripovedoval, kako je pred petnajstimi leti vsaka druga knjiga napovedo-vala propad in konec družine. V krizi je odnos med spoloma, ki se kaže v zaoštrenih medse-bojnih odnosih. Zakon je odnos med možem in ženo, ki vzpostavita medse-bojno sodoživijanje in spoznavanje. To je kvalitetnejše, če sta skupaj štiriindvajset ur in je zopet drugačen, ko pridejo otroci. Zato je zelo važno, koliko nare-dita za svoj zakon, ko sta še sama, ker bosta iz tega še dolgo živela. Ko priđe otrok, se vsak zanima samo za otroka, a ona pa ostajata zunaj zanimanja bližnjih in tako je ta odnos zopet drugačen. Začne se družin-sko življenje, potrebno je skr-beti za otroke. Otroci jokajo, ko gredo v vrtec, kar zopet vnese novost v družino. Mamica potoci prvo solzo, ko gre otrok prvič v solo. Zopet se dru-žinsko življenje preoblikuje, ko priđe puberteta. Predavatelj nam je podal nekaj tipov zakonov po Ericu Bernu, ki nam slikovito pomaga prikazati tipe zakonov po črkah v abecedi, kot sledi: /\ Prikazuje, kako se prič-neta zakonca približevati in se stke tuđi vez med njima, morda otroci... I I Taka oblika zakona prikazuje, kako pričneta na neki oddaljenosti in se nikoli ne znata bolj zbližati, kljub temu da imata skupno ali skupne vezi in tako ostaneta ceh življenje in sta zares »soproga«. I Možen je tuđi takle zakon. Vedno in povsod sta skupaj in v vsem sta skladna in notra-nje ubrana. ¥ Prav tako so mnogi zakoni tuđi takšni: na začetku velika ubranost, nato se vedno bolj oddaljujeta. Zakaj gre narazen? V Že kmalu na začetku sta si zelo blizu, kot dva kraj-carja. Morda sta prehitevala čas, kot da ne bi vedela, da je pred njima še ćelo življenje. »Bermudski trikotnik« ...tokratdrugič Bilo je mirno in lepo sobotno popoldne konec marca. Ravno sem se ukvarjal z delom na vrtu, ko sem zaslišal značilno cviljenje gum, pok, prevračanje, lomastenje in... tišina. Zopet eden, no pa saj je verjetno sele tretji ali četrti to leto. Seveda radovednost mi ne da in grem gledat. No, tokrat je bil pa kar uspešen, saj mu je uspelo vreči z mostu ćelo ograjo, vendar, le kje je ta »dirkač«. Pogledam v strugo - ni, pogledam po mostu - ni, pogled se mi ustavi 50 m nižje, ko opazim, da se zbirajo Ijudje. »Kaskader ju« je uspelo »zapeljati« na nasprotno stran čez živo mejo in »pristati« v dovolj debelem dre-vesu. Bila je sobota ob 16.45. Kaj bi bilo, če bi ta »kaskader« imel opraviti z mengeškim bermutskim trikot-nikom v petek, četrtek... Takrat gredo ponavadi (tuđi moji) otroci ravno po tej poti iz sole. Mraz mi je šel po hrbtu, ko sem se zavedel tega dejstva. Pomoći ne bi bilo nobene, saj otrokom ne znam več povedati, po kateri strani naj gredo v solo, ali domov, saj vemo, da v tem delu ni možno nobeno predvidevanje, kam bo »dirkače vrglo«. Potem pa smo čakali in čakali. Res so sicer v nede-Ijo popoldne pripeljali zaporne table, to pa je bilo tuđi vse. Potem se skoraj 3—4 tedne ni nič premaknilo. Ugibali smo - in upali - saj je predviđena rekonstrukcija mostu - morda se le kdo usmili in pomisli na vsaj tistih - 10%, na katere pri-segamo. In potem so konec aprila le prišli vrli vzdrževalci in začeli popravljati. Začeli so tako, da smo upali, da so se nas le usmilili, vendar se je kmalu izkazalo, da bo popravljeno samo v prejšnje stanje. Torej kljub ogromnim stroškom, za popravilo ograje, znatni gmotni škodi, telesnim poškodbam itd., se nihče od odgovornih ne zgane in ne ukrepa, kar je njegova dolžnost. Kaj dela zavarovalnica, kaj cestni inšpektorji? Mar bo moralo le ugas-niti prej mlado življenje, preden bo kdo rešil ta trikotnik. Mar ni znanih veliko rešitev, ki bi vsaj prepreče-vali, da ne bi mogli »kaskaderji« privoziti v Mengeš, kot se da, s svo-jimi avtomobili. Signalizacija, radar - če je sama rekonstrukcija prevelik zalogaj za našo obubožano državo! Vprašanja in verjetno tuđi rešitve so, nas, krajane Mengša, pa zanima, kdo od odgovornih bo znal fn hotel odgovoriti na to 'moje pisanje?! . JOŽE VAHTAR /V Prvi del zakona je zbliže-vanje. In kaj ju pripelje, da se pričneta oddaljevati? Verjetno prevelika zasedenost, ko sta hodila skupaj, sta se veliko pogovarjala, delala skupaj in se spoznavala. Mislila sta, da se poznata. 3 To je nezadovoljen zakon. Bolj po ovinkih gresta skozi življenje. V*/ Dolgočasen zakon, ko se vse ponavlja. Ne znata se nič presenetiti, življenje je zelo rutinsko. Družinsko življenje je postalo dostopno za vse ljudi. Včasih so imeli družino samo tišti, ki so imeli imetje. Druga sprememba življenja je bila prehod iz velike družine, v kateri so živele tri generacije, v majhno današnjo družino. Vse v družinah je postalo majhno. Družina je marsika-tero funkcijo izgubila. Včasih so bile družine središče ekonomije. V Nevv Yorku že uveljav-Ijajo družinske ekonomije. Mediji so omogočili delo doma, računalniki so mnogim omogočili tako delo. Tako zopet otrok vidi starše pri delu. Družina je izgubila vzdrže-valni in vzgojni vidik. Veliko več vzgaja televizija, družba in cesta. Tako da še k obedom ne moremo priti skupaj. Prav tako prosti čas vedno manj izrab-Ijamo skupaj. Včasih so se poročali iz koristi, ne iz Ijubezni. Danes govorimo o romantičnem zakonu. Včasih sta se poročila in potem sta se začela imeti rada. Nekda-nje oblike zakona so bile izrazito partiarhalne - oČetovske družine. Danes naj ne bi bilo več patriarhalne, pa,č pa samo partnerske družine. Tako mo-ška in ženska dela oba složno opravljata. Razvoj gre v smeri resnične in demokratične družine. Življenje v družini je danes veliko bolj določeno. Včasih je bila družina bolj rezultat usode, a danes odločitve. Za dobro so družino danes pogla-vitni medsebojna Ijubezen, spoštovanje in medsebojni pogovor. Bolj kot družba in Cer-kev pa daje veliko pomoč člo-veku osnovna celica - družina, ki zna biti skupaj, ki zna praz-novati praznike in godove. Danes otroci ne čutijo pomanjkanja kruha, pač pa pomanjkanje življenje, tako družinskega kot tuđi drugega. Saj nekateri sploh ne vedo, da se imata mama in ata rada, kako raste pšenica in koliko kruha je potrebno, da imamo na mizi pečen hleb kruha. Po predavanju se je razvil lep pogovor s predavateljem, ki je izzvenel v vprašanje: Imeti ali biti? PEREGRIN STEGNAR MIRO AVBELJ, NOVI OSKRBNIK Dobrodošli na Veliki planini Najbrž skoraj ni braka SLAMNIKA, ki ne bi poznal Domžal-skega doma na Veliki planini, v katerem Planinsko društvo Domžale že vrsto let nudi pri-jetno zavetje vsem obiskovalcem Velike planine. Letošnjo planinsko sezono, katere začetek je pred vrati, je dobil novega oskrb-nika. Ta je prepričan, da se bodo obiskovalci tuđi v prihodnje zaradi prijetnega počutja v domu radi vračali. MIRO AVBELJ, doma iz Dra-gomlja, je več kot tridesetletja de-lal v Papirnici Količevo, vmes pa smo ga srečevali na različnih bolj in manj pomembnih funkcijah v krajevni skupnosti in občini. Vse življenje je zagrizen plani-nec. S planinami se je srečal že kot mlad fant. Na Triglavu (čeprav to ni merilo, se smeji) je bil štiriindvajsetkrat, prehodil je Slovensko transverzalo, »bogve« ko-likokrat je dal »skoz« Kamniške planine, pot na Kamniško in Ko-krško sedlo pozna kot svoj žep, na Veliko planino pa je hodil, ko o žičnici ni bilo ne duha ne sluha. V Planinskem društvu Domžale dela vrsto let. Pred šestimi leti je prevzel mesto načelnika gospodarskega odseka in tedaj so si zadali nalogo, da svoj dom na Veliki planini polepšajo, izbolj-šajo njegovo ponudbo in omogo-čijo, da obratuje brez »rdečih« številk. Njegova skrb za ta dom se je kazala v velikem številu vi-kendov, ki jih je skupaj z drugimi preživel na Veliki planini, poma-gal pri njegovem prenavljanju, urejal njegovo okolico, pomagal, kjer je bilo potrebno. Vse mu gre od rok. Dom je tako v zadnjih letih vedno bolj dobival podobo urejenosti, polepšani in povećani notranji prostori pa zagotavljajo vedno dovolj prostora. Žal je dom malce odmaknjen od bližnjih smučišč, nekaj »dela« pa mu odvzemata tuđi bližnja Jarški in Črnuški dom. Z njima pa se lepo razumejo in po potrebi tuđi sodelujejo. V letu 1991 je Miro svoje de-lovne obveznosti odložil. Upoko-jil se je in tako mu je ob domaćem vrtu in delu, ki ga ob hiši sicer nikoli ne zmanjka, vendarle ostalo nekaj časa. Namenil ga je Domžalskemu domu na Veliki planini in že od oktobra 1991 skrbi zanj. Do konca maja 1992 smo ga tam srečevali le ob viken-dih, od 1. junija dalje pa bo odprt vse dni in v teh dneh potekajo zadnje akcije, tuđi čistilna je med njimi, ki bodo omogočile, da bo dom dobro pripravljen pričakal vse ljubitelje planin. Prostora je dovolj. V rijem lahko prespi skoraj petdeset pla-nincev, sobe so sončne in velike ter s štirimi oz. petimi posteljami primerne za družinski dopust; v njem boste užival vsi: odrasli in najmlajši. V veliki jedilnici je prostora za približno enako šte-vilo lačnih in žejnih, ki jih vedno pričakajo »planinske enolonč-nice«, za izbirčne so tuđi pražena jetrća, pa domače suhe klobase, pečenice z zeljem ali brez njega, pa še kaj bi se našlo v veliki kuhinji, kjer za štedilnikom pomagajo pridna dekleta. Čeprav je prostora dovolj, le svetujejo, da se večje skupine predhodno najavijo: lahko po telefonu 376-005 (Miro Avbelj) ali pri Leonu Štiftarju (724-10), še najbolje pa bo, da se kar sami prepričate, kako prijetno je v Domžalskem domu na Veliki planini. VERA VOJSKA 14 /lamnik Domžale Najboljši med fanti V boj za najboljša mesta so se podali mladinci. Foto: Majhenič VII. KROS DNEVNIKA Na novi progi Letošnji VII. DNEVNIKOV KROS, ki je pomenil odprto prvenstvo pokrajin Alpe-Adria v članskih kategorijah ter uradno državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol Slovenije v krosu je bilo že peto veliko tekmovanje v organizaciji atlet-skega kluba Domžale, ki bo v prihodnjem letu praznoval svojo petnajstletnico. Prvič je bila podobna velika prireditev v naši občini pred šti-rimi leti, ko je Atletski klub ob svoji desetletnici pnpravil prvo veliko tekmovanje v krosu, ki so mu nato vsako leto sledili DNEVNIKOVI KROSI. Vsako let več tekmovalcev, s katerimi se enakovredno ko-sajo tuđi mladi iz naše občine, sodeluje na teh tekih, ki so se letos preselili na novo progo v športnem parku, ki tako v pra-vem pomenu besede postaja prizorisče srečanj in tekmovanj mladih in manj mladih. Ker ste imena zmagovalcev lahko že prebrali, objavljamo le najboljše uvrstitve domaćih: dekleta: roj. 1978 - 6. Petja Orehek (OŠ Martin Koželj Dob), 8. Kar-men Jerič (OŠ Mengeš). roj. 1979 - 4. Bojana Vojska (OŠ Martin Koželj Dob), 13. Metka Pungerčar (OŠ Šlan-drove brigade Domžale) roj. 1980 - 13. Anja Završnik (OŠ. Mengeš). dijakinje 1. in 2. letnik: 5. Vesna Malovrh (Sr. prometna šola Lj.), 8. Vesna So-vinc (Sr. kemijska šola Lj.), 10. Karmen Horvat (Sr. pedagoška šola Lj.), if. Darja Kokalj (Gimnazija Šentvid). dijakinje 3. in 4. letnik: 2. Špela Kržan (Sr. pedag. šola Lj.) fantje: roj. 1977-7. Niko Gala (OŠ Radomeljske čete), 13. Marko Slatnar (OŠ Šlandrove brigade), 14. Robert Čanžek (OŠ Mengeš) roj. 1978 - 5. Boštjan Brnot (OŠ Martin Koželj Dob) roj. 1979 - 6. Igor Zupanič (OŠ Mengeš) roj. 1980 - 6. Dragan Tomič (OŠ Člandrove brigade Domžale), 13. Miha Javh (OŠ Mengeš), 15. Rok Debevc (OŠ Mengeš). Ob tem pa omenimo po-memben uspeh Osnovne sole Atletski klub Domžale se za pomoč in razumevanje zahvaljuje vsem, ki so pri-spevali, da je VII. KROS DNEVNIKA lepo uspel, zla-sti pa: generalnemu spon-zorju DNEVNIKU ter: HE-LIOS Domžale, RUDNIK KALCITA Kamnik, NAPRE-DEK Domžale, ZARJA Kamnik, RAZVOJNI ZAVOD Domžale, KOMUNALNO STANOVANJSKO PO- DJETJE Domžale, ZAVOD ZA SOLSTVO Slovenije, LB BANKA Domžale, OBRTNA ZBORNICA Domžale, VAR-NOST Mengeš, KOČNA Kamnik, TITAN Kamnik, PAPIRNA GALANTERIJA RAVNI KAR ter IZVRŠNI SVET Skupščine občine Domžale. Vsem iskrena hvala! Mengeš, ki je v vseekipnem vrstnem redu zasedla odlično 3. mesto. Čestitamo! y Šport med najmlajšimi Če želimo, da se bo otrok ukvarjal s športom, ko bo večji, OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPIS za vzdrževanje in obnovo športnih objektov v občini, ki se sofinancirajo iz sredstev občinskega proračuna. I.- Na razpis se lahko prijavijo lastniki in upravljala' športnih objektov (Športne organizacije, Krajevne skupnosti), ki so namenjeni za izvajanje treningov in organiziranje športnih prireditev. Vsaka prijava mora vsebovati: - naslov prijavitelja ter športnega objekta, - opis programa ter športnih prireditev v letu 1992, ki so ali bodo potekale v športnem objektu, - program vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto 1992 (lastna sredstva, prostovoljni prispevki, pri-čakovan delež občinskega proračuna itd.). III. Prijavitelji vzdrževalnih in obnovitvenih del na stro-kovnih objektih naj svoje prijave pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretarit za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Prijave borno sprejemali 10 dni po objavi v časopisu. potem je pravi čas za začetke na tem področju že v predšol-ski dobi. Tega se zavedajo tuđi vzgojiteljice in želijo v svoj program vnesti kar največ vsebin iz tega področja. V vrtcu »Stanka Varšek - Lija« na Kidričevi ulici so se otroci in »tovarišice« odločili, da za zak-Ijuček celoletne vadbe pripravijo veliko prireditev, na kateri bi se v teku pomerili vsi otroci v starosti od štirih do sedmih let. Prireditev smo organizirale v okviru prvomajskih prazno-vanj. Prostor in pa pomoč pri organizaciji nam je ponudila bližnja Šlandrova šola. Pomagali so nam tuđi njihovi učenci in pa g. Smrdel, ki so pripravili progo. Sodelovalo je okrog 250 otrok. Podelili smo trideset čisto pravih medalj, pohvaljeni pa so bili vsi, ki so tekmovali. Na tekmovanje smo povabili tuđi starše. Presenetil nas je njihov posluh za tovrstno zabavo. Na koncu smo ćelo spodbudili mame in očete, pa ćelo »šice«, da so tekmovali. Zabavali in razgibali smo se tako vsi, predvsem pa stkali nove prijateljske vezi med solo, vrtcem in starši. Vsi v vrtcu si želimo, da bi takšna oblika športne zabave za-živela kot stalna, starše naših otrok pa vabimo: Pridite in po-veite, kakšno obliko športnega udejstvovanja bi si še želeli! DARKA BITENC VVO Oomžale - enota Stanka Varšek - Lija NAGRADA PORTOROŽA V MOTOCIKLIZMU Gorec pred Jermanom Več kot 10.000 gledalcev je v lepem sončnem vremenu ob koncu aprila na podaljšani 2 km dolgi progi na portoroškem leta I išču uživalo v mojstrskih vožnjah motocklistov na prvi mednarodni dirki, ki je hkrati veljala tuđi za slovensko državno prvenstvo. Nastop tekmovalcev iz Av-strije, Italije, Nemčije in Švice pa je bil skromnejši, kot smo pričakovali. Na prireditvi smo ob razgla-sitvah zmagovalcev videli veliko blišča, ki smo ga sicer va-jeni ob največjih prireditvah v tujini. Vse je bilo v barvah HB Iriternationala, pokrovitelja AMD Domžale, ki je odlično organiziral dirko in mu gredo j vse pohvale za oživitev tovrst-nih dirk v Sloveniji. Po prvi dirki v razredu do 125 ccm s se-rijskimi motorji je bila vsa pozornost usmerjena v drugo dirko v razredu iste moči s tek-movalnimi motocikli. Vsi so pričakovali veliki dvoboj, ven-dar je moral član A tekmovalne ekipe AMD Domžale šestnast-letni Igor Jerman, ki je edini deležen podpore in finančnih sredstev glavnega pokrovitelja HB Internationale in sospon-zorjev Heliosa iz Domžal in Zavarovalnice Triglav, priznati premoč bolj izkušenemu tri-kratnemu prvaku enaindvajset-letnemu Gregorju Gorču, ki je zmagal z veliko prednostjo. Gregor Gorec in Silvo Habat, ki se je po dveletnem premoru vr-nil na tekmovalne steže, od le- tošnje sezone vozita za AMD Kamnik. Silvo Habat je v razredu do 250 ccm po odličnem startu padel, si poškodoval motor in bil sele peti, s tretjim mestom pa se je izkazal dvain-štiridesetletni Jure Lampe, ki je bil še sedmi v razredu super bike. Na koncu so nastopili še prikoličarji. MIRAN KOKALJ Gregor GOREC, zmagovalec v razredu do 125 ccm, od letos vozi za AMD Kamnik ZAKAJ NE IZ VSEH ŠOL? Spomladanski občinski kros Sredi aprila so na novih stezah v Športnem parku v Dom-žalah izvedli spomladanski občinski kros, kjer pa so tako or-ganizatorji - Zveza telesnokul-turnih organizacij naše občine, kot izvajalci Atletski klub Domžale pogrešali udeležbo tekmovalcev iz nekaterih osnovnih šol. Eden izmed vzrokov ne-udeležbe je najbrž slabo vreme, zaradi katerega je bilo tekmovanje prestavljeno, za druge vedo tišti, ki jih ni bilo. Škoda, spomladanski kros je bil izziv za tekmovalce, pa tuđi priložnost za odkrivanje mladih talentov. Zlate medalje so tokrat prejeli: dečki: 1. r. Marko Pučko (OŠ Šlandrove brigade), 2. r. Cašper Repovž (OŠ Šlandrove brigade), 3. r. Andrej Kračman (OŠ Šlandrove brigade), Atleti uspešni Po uspešnem nastopu na tra-dicionalnem Belinkinem teku, kjer je med fanti zmagal Nikola Gala, iz Atletskega kluba Domžale pa sta bila tuđi drugi in tretji, Anja Završnik pa je slavila med najmlajšimi, so atleti Atletskega kluba Domžaie uspešno nastopili na spomin-skem štafetnem teku v Tržiču, kjer je bila ekipa pionirjev v postavi Nikola Gala, Klemen Av-belj in Boštjan Bernot prva, pionirke Petja Grahek, Jasna Pa-ladin in Bojana Vojska pa so se vrnile s srebrno medaljo. Tuđi s tradicionalnih tekov mladih v okviru manifestacije Ljubljana 1992 se atleti nišo vr-nili brez medalj. Najuspešnejši je bil Klemen Avbelj iz Osnovne sole Janko Kersnik Brdo, ki je bil drugi, Bojana Vojska je s tretjim mestom ponovila lan-ski uspeh, med mlajšimi mla-dinkami pa je bila z bronasto medaljo najboljša Darja Kokalj. V. 4. r. David Jerič (OŠ Mengeš), 5. r. Dragan Tomič (OŠ Šlandrove brigade), 6. r. Gregor • orber (OŠ Mengeš), 7. r. Boštjan Brnot (AK Domžale), 8. r. Nikola Gala (AK Domžale) deklice: 1. r. Vida Repnik (OŠ Šlandrove .brigade), 2. r. Polona Babnik (OŠ Šlandrove brigade), 3. r. Karmen Prešeren (OŠ Šlandrove brigade), 4. r. Anja Završnik (OŠ Mengeš), 5. Amela Mekič (OŠ Mengeš), 6. r. Bojana Vojska (AK Domžale), 7. r. Petja Orehek (AK Domžale), 8. r. Polona Lunar (OŠ Šlandrove brigade) Med srednješolci je bil med 1. letniki najboljši JERNEJ RODE iz Srednje sole Domžale, med 2. letniki DAMJAN BARIČ iz AK Domžale, med 3. letniki pa MATJAŽ LETNAR tuđi iz edine domžalske srednje sole. Med dekleti v 1. letniku je bila najboljša VESNA MALOVRH, AK Domžale, med tretje-šolkami pa ŠPELA KRŽAN tuđi iz AK Domžale. Uspešno pa so tekli tuđi inva-lidni otroci, o katerih smo pisali v prejšnji številki. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke! V. Domžalski TEN-TEN center Teniski center TEN-TEN Domžale je od 2. do 10. maja spet gostil odlične igralce tenisa. Najbolj uspešna sta bila švedska šampiona Tillstroem in Larsson. Zaključnoga tek-movanja se je poleg številnih obiskovalcev udeležil tuđi dr. Janez Drnovšek, ki'e skupaj s predsednico organizacijskega odbora Nado Klemenčič podelil nagrade zmagovalcem. Šport /lamnik 15 Konjeniško tekmovanje v Krumperku V nedeljo, 10. maja, je Konjeniški klub Krumperk v okviru Konjeniške zveze Slovenije organizirat otvoritveno tekmovanje v preskakovanju ovir. Tekmovanja se je udeležilo več kot šestdeset tekmovalcev iz Slovenije in trije ceh iz Hrvaške. Prvo mesto je osvojil domaćin Corazd Kušar. Tekmovanje si je ogledalo veliko Ijubiteljev konjeniškega športa od blizu in daleč. ČISTILNA AKCIJA Je Mengeš zdaj kaj lepši? Neki Mengšan, ki dela v Ljubljani, nam je pripovedo-val, kako ga je prizadelo, ko mu je šef Liubljančan omenil, da se je pred kratkim sobotnega po-poldneva napotil na Gobavico ■n kako je bil sicer navdušen nad edinstvenim hribom, ki »varuje« kraj, a zelo razočaran nad vse mogočo nesnago ob poti. Začuđeno ga je spraševal, kako je mogoče, da domaćini tega ne uredijo. Spogledali smo se in marsikdo od nas je za trenutek pomislit, da tujec vidi stvari bolj realno kot mi, ki zaradi čustvene navezanosti na kraj kdaj pa kdaj zamižimo pred nevšečnimi napakami. Skoraj isti trenutek pa smo tuđi z olajsanjem pomislili na to, da na srečo pripravljamo čistilno akcijo. Ko bo objavljen ta prispevek, bo od naše dobre volje, ki smo jo mnogi v zvezi s tem pokazali, poteklo že kar nekaj časa. Bojimo se, da bo slika poti, gozdnih obronkov in drugih javnih površin spet takšna kot takrat, ko nas je posredno opo-*oril Ljubljančan... Vseeno se nam zdi vredno nekaj napisati o akciji, ki je zajela mnoge posameznike in člane mengeških društev. Od 3. do 11. 4. sta jo organizirala Turistično društvo in Krajevna skupnost. Otroci osnovne Sole so pridno raznosili obvestila o akciji po vseh gospodinjstvih - tako je res vsak Tahko pbčistil »pred svojim pragom« (sai je bil 'udi odvoz kosovnih odpadkov); tišti, ki pa širokosrčno čutijo pripad- nost kateremu od društev, je lahko prišel na svoj račun: planinci so počistili Cobavico (»Smeti je bilo za veliko vreč,« nam je dejala za-greta planinka), taborniki trim stezo, balinarji in tenisači celoten športni park in srednji drevored (tam je bilo še posebno veliko dela in gre iskrena pohvala vsem udele-žencem). Titov drevored urejajo učenci Osnovne sole, Turistično društvo je nadomestilo manjkajoča drevesa, ki jih je brezplačno odsto-pilo podjetje Semesadika. Kot vedno so se posebej »odrezali« ga-silci: več kot 20 jih je bilo in so se »zagrizli« v Zgomji drevored, kjer so obžagali drevesa, porezali po-drast, vse odpeljali in počistili - se-veda tuđi okolico Codbeno gasil-skega doma. Morda ste opazili, da je v Mengšu 6 novih cvetličnih korit, ki jih je poklonilo podjetje SCT (prevoz na prava mesta so poravnali godbeniki); člani Turističnega društva so jih zasadili s trajnicami, cvetličarka Marieta Šuštar pa bo preskrbela enoletne cvetlice za lepši videz. Vsem hvala, vendar še misel za konec: čistilne akcije enkrat na leto ne rešujejo zadeve! Treba se je vsak dan vesti lepo in skrbeti za vse, kar imamo - ziasti pa varovati zelene površine. Otroci Osnovne sole za vsak konec tedna pospravijo okolico sole - a kaj, ko je v ponedeljek zjutraj spet vse »nastlano«..., nam je pripovedovala učiteljica iz men-geške sole. Torej sobotni in nedelj-ski sprehajalci, nič več starih na-vad! Tuđi tega se zavedajmo, da še toliko dobre volje pri posameznikih ne pomaga, če ni zraven nekaj fi-nančnih sredstev. Tako kfjub »uspešni« akciji trim steza, ki je ena lepših v tem koncu, propada - saj za obnovo potrebujemo približno 280.000 SLT. Kje jih bomo dobili? Turistično društvo Mengeš Krajevna skupnost Mengeš Razstava cvetja v Arboretumu Že lani smo ostrmeli, kako na hitro je »zacvetel« nekakšen mini narodni park Arboretum v Volčjem Potoku. Pred petimi leti je k hiši prišel mlad, nade-buden in sposoben direktor. V slovenski in evropski svet je ponesel ime Arboretum, kjer v lepo zaključenem prostoru raste nekaj tisoč okrasnih dre-ves in grmov. Za letošnjo raz-stavo pa so nasadili še 200.000 tulipanov. S tem so že cvetoče gredice razširili in polepšali ter na zaokroženi celoti zelo obogatili rastlinje in spomladansko cvetje. Seveda pa je vse to le izpeljava in dodelava velikega botaničnega vrta, ki ga je začel zasajati g. Ferdinand Souvan že v prejšnjem sto-letju. S to Ijubeznijo do cvetja in zelenja so nadaljevali tuđi njegovi nasledniki. Žal je med zanjo sve-tovno vojno revolucija požgala njihovo graščino, ki bi danes še kako lepo dopolnjevala celotno zeleno in cvetoče okolje. Z lansko in letošnjo razstavo cvetja je direktor Arboretuma g. Aleš Ocepek zelo poživil to slovensko botanično postojanko, saj je obe razstavi obiskalo okrog 100.000 ljudi. Ko se z ogleda vračamo domov, se počutimo duhovno obogateni. Eno je, ko gledaš Mali Tomažek sprašuje, zakaj so odrasli tako bresrčni Na svet sem prijokal usodnega oktobrskega dne leta 1988. Ob rojstvu sem utrpel možgansko krvavitev; ta mi je pustila trajne posledice, čeprav se z menoj trudijo zdravniki z vsemi močmi. Vsakdanje težave in tegobe moje bolezni mi najbolj pomagajo premagovati moji skrbni starši in svojci. Vedno so pri meni, saj jih tuđi vsak trenutek potrebujem. Posebno se trudi moja mala sestrica: s svojim smehom ter dobro voljo me razveseljuje in na vsak način bi se rada z menoj igrala. Jaz pa sem tako nemočen...! Že sedaj pa okušam brezsrčnost nekaterih odraslih ljudi. Da, nekateri so prav hudobni, tako zelo grdo govo-rijo. Sprašujem se, zakaj pravi, da sem kripelj. To je rekel mojemu očetu kar tako na lepem, in to v javnem prostoru. Veste, jaz nisem kripelj, ampak mali bolnik - spastik, kot to rečejo strokovno zdravniki, otrok, ki potrebuje stalno pomoč. Mislim, da Vi bi to lahko vedeli, saj niste tako neuk človek, če ste zaposleni (kot inkasant) pri zavarovalnici. Ali ste morda pomislili, da bi kdaj morali vi skrbeti zame? Ne bi maral pomoći iz takih rok, Vaša usta preveč grdo govore. Vam je prišlo na misel, kako bi vam bilo pri srcu, ce bi kdo vašemu otroku, ki bi ne bil zdrav, kaj podobnega rekel. Veste, s takim izraža-njem ranite mene in meni podobne bolnike, da še bolj prizadenete starše in vse, ki se trudijo, da bi laže živeli s to boleznijo. TOMAŽ KROPIVŠEK Šentožbolt 4, Trojane lepo rožo, ki raste in cvete v naravi, drugo so že urejeni in negovani nasadi; pravi umetniki pa so cvetli-čarji in aranžerji, ki nam na nekakš-nih stojnicah, kjer občudujemo to naravno in obogateno lepoto, pri-čarajo tako telesno kot tuđi duhovno razkošje pogledov. S tema dvema razstavama se je Arboretum predstavil širši domači proti Arboretumu se pa po »kolo-vozni« cesti hočeš nočeš zamasi. Poskusimo si predstaviti situacijo. Drugega maja popoldne zatrpana kolona od Preserij do Rado-melj. Pred bistriškim mostom pa ni nikogar, ki bi avtomobile preusmer-jal tuđi k homškemu mostu, kjer je prostora za več sto avtomobilov, peš do Arboretuma pa je le slab kilometer. Istočasno se kolona avtomobilov cijazi skozi Količevo in Škrjančevo. Ljudje parkirajo za cesto in po dvpriščih, pa peš naprej; pri tem pa ne vedo, da je do Arboretuma še tri kilometre. Starčki in otroci, ki jih je tuđi precej, težko prepešačijo tako dolgc pot; potem po razstavi še kak polclrugi kilometer in seveda nazaj do parkirnega vozila. Arboretum je 15. maja 1992 postal Spomenik oblikovane narave in tuji javnosti ter ima tuđi za naprej lepe razvojne možnosti. Vse več je že nedeljskih obiskov, različne skupine pa prihajajo tuđi med tednom. Za letos imajo na programu več kulturnih prireditev. Prava kulturno-turistična posebnost bo stalna zbirka skulptur iz ciklusa živalske plastike akadem-skega kiparja Janeza Boljke, ki so jo odprli 15. maja letos v prenovlje-nem paviljonu-galeriji. S tem dnem je Arboretum dobil tuđi naziv SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE. Sčasoma bodo mogoče našli tuđi prostor za primerno leseno hišico, v kateri bodo obiskovalce postregli predvsem s pijaco. Sicer pa redni poprečni obiskovalec za Arboretum reče vse najlepše. Toliko posluha in iznajdljivosti pa letos ni imel prireditveni odbor. Ob lanski razstavi je malo »zaškri-palo« edino v prometu in s parkiranjem, saj je v glavnem v treh dneh prišlo okrog 50.000 obiskovalcev. Pri tem pa so veliko resili in pripomogli radomeljski gasilci, ki so po-licjam-prometnikom pomagali ure-jati promet in parkiranje, imeli pa so tuđi stojnico s pijaco. Vsi smo predvidevali, da bo letos ravno s tem, to je s prometom, s ponudbo pijace in nazadnje tuđi s stranišči bolje poskrbljeno. Tega pa žal ni bilo in tuđi gasilci nišo sodelovali. To omenjam zato, ker se ob eno-smernosti v dveh treh urah popol-danske konice ves ta ogromni promet odvija skozi Radomlje, naprej Prvega maja popoldne v dupli-škem križišču (odcepu) ni bilo ne znaka ne redarja in ne prometnika, ki bi povedal, da v VolČji Potok ne moreŠ iz te smeri. Obrnejo te sele pred vhodom na razstavo. Zadnji dan se skozi Radomlje vijejo široke procesije obiskovalcev in avtomo-bili se komaj prerivajo med pešci. Ura je štiri popoldne, parkirišča nad vhodom pa so skoraj prazna, saj je prostora še za nekaj sto vozil. Popoldansko prometno konico bi lahko precej razbremenili, ko bi vhod na razstavo uredili tuđi s huj-ske strani, to je mimo stare ope-karne. Tako bi šio skozi radomelj-sko križišče istočasno dvakrat toliko avtomobilov. Težave s tem velikim obiskom imajo tuđi prijazni, ustrežljivi in potrpežljivi prebivalci okoliških vaši, saj so zaradi sile parkiranja povoženi obcestni travniki, njive in zeleniće ob hišah. Za domačine pa je ob tej popoldanski konici v ne-pretrgani koloni trikilometrska vožnja, ki traja debelo uro, naporna in neprijetna. S čudovite razstave ljudje odne-sejo lepe vtise. Kaj pa si mislijo o neurejenosti prometa, ki pa ni nerešljiva, si lahko samo predstavljamo. Ne vem, kaj na vse to po-reče občinska inspekcija, ki izda dovoljenje za prireditev. Drugo leto bo verjetno spet 50.000 obiskovalcev?! FRANCE CERAR Tudi letos dopustovanje v macesnovem gaju v Izoli Med ugodnostmi, ki jHi zago-tavlja Območna organizacija ZSSS Domžale svojim članom, so tudi počitnice v objektih sin-dikalnega turizma. SPELA, ZALA, BREDA... IN DRUGE so imena počitniških hišic, ki so skrite v senčnem jnacesnovem nasadu na tako imenovani Špici v Izoli. Skromno, a funkcionalno opremljene nudijo ne preveč zahtevnemu gostu vse, kar za teden dni bivanja na morju potrebuje. V vsaki hišici je prostor za štiri ležišča (2 pograda), mini, da ne rečemo mikro-ku-hinjo in garderobo. Pred vsako hišico je majhna veranda, kjer lahko presedite, skuhate, jeste. Morje je čisto blizu in prav bla-godejno je šumenje njegovih valov, ki se prepletajo s šeleste-njem v macesnovih krošnjah. Če želite letovati v Izoli, spo-ročite svoje želje na Območno organizacijo ZSSS Domžale, Ljubljanska 70. Cena letovanja za en dan bivanja v počitniški hišici je 700,00 SLT. JUSTI ARNUŠ Zmaga ekipe LD Domžal in Jožeta Vahtarja iz LD Mengeš Strelska sekcija LD Pšata je v soboto 16. 5.1992 na svojem strelišču v Dobovljah izvedla tradicionalno tekmovanje čla-nov lovskih družin v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje poteka že več kot trideset let. Udeležile so se ga vse lovske družine domžalske ob-čine. V posamezni razvrstitvi je prvi naslov občinskega prvaka osvojil Jože Vahtar iz LD Mengeš, v ekipni razvrstitvi pa po nekajlet-nem premoru LD Domžale. Rezultati - posamezno: 1. Jože Vahtar (Mengeš) 1 7, 2. Stane Starin 15, 3. Marjan Kovič 14 (oba Domžale), 4. Milan Cabrič 13, 5. Andrej Vagaja 11 (oba Pšata)... Ekipno: 1. LD Domžale 39 (Kovič, Starin, Pirš), 2. LD Pšata 32 (Gabrič, Vagaja, Kovič), 3. LD Moraqvče 18 (Corjup, Ko-smač, Kmetič)... Zahvaljujemo se pokrovitelju Skupščine občine Domžale. MARJAN KOVIČ Pomlad v Radomljah Turističnć društvo je na svojem rednem letnem občnem zboru izvolilo nov odbor z nalogami za letošnje leto, med katerimi ostaja prioritetna naloga skrb za urejenost, čistoćo in lep videz kraja. Pomlad se močno pozna v Arboretumu Volčji potok, kjer so otvorili sezono prireditev 12. aprila s koncertom tamburaškega orkestra iz Bele krajine. V soboto, 25. aprila, so v sodelovanju z GR iz Ljubljane, ob prireditvi Slovenski avtomobilski salon izvedli Rallv tulipanov, tekmo starih avtomobilov - oldtajmerjev -, katere cilj je bil v Arboretumu. V nedeljo je bila še samo-stojna razstava teh starih, voznih cestnih dirkalcev, ki so jih dopolnila še stara, arhivska kolesa iz Rika-Ribnica, s katerimi so se obiskovalci lahko tudi popeljali po parku. Bilo je res živahno in enkratno! Sejem Cvetje pomladi je nudil obisko-valcem iz vse Slovenije, da so uživali ob razstavi rezanega in vsajenega cvetja, po-leg tega pa od 30. aprila do 5. maja še možnost, da so kaj kupili na vrtnarsko-prodajnem sejmu. V soboto, 9. maja, so v sodelovanju s TV Slovenija, uredništvom oddaje Klub klobuk, gostili mlade klobuč-nice in klobučnike. Res pestro, ni kaj! V Radomljah je gospod Oton Svetlin 7. maja svečano uradno otvoril svojo raz-stavno-prodajno galerijo. Slovenska hiša, kjer smo si povabljeni gostje ob prijaznih zvokih citer in domačih dobrot ogledovali in občudovali razstavljeno narodno blago. Iz razcvetenih Radomelj vam pošiljam cvetoč pozdrav ZLATKA LEVSTEK Spomin na minule, drugačne čaše 16 /lamnik Domžale Sedmi veseli gasilski kviz v Radomljah Prizadevno gasilsko društvo Rova je 24. aprila 1992 priredilo v radomeljskem kulturnem domu gasilski kviz. Sodelovali sta še obe sosednji gasilski dru-štvi, to so homški in radomelj-ski gasilci. Prijetna, zabavna, predvsem pa poučna priredi-tev, tako za starejše kot tuđi za mlade okoličane, ki so napolnili dvorano. Lepo in pohvalno je, da se v tej polepšani dvorani vsaj ne-kaj dogodi, saj med okoliškimi kulturnimi domovi radomeljski skoraj najbolj sameva. Kra-jevna skupnost ima velike nacrte: kino predstave, zborova- nja, predavanja, različne te-čaje, kulturno-zabavne priredi-tve za mladino, za otroke pa lutkovne predstave in podobno - žal pa se vse to le počasi razvija. Kar veselo je bilo videti, da so v dvorano prišli predvsem mladi, ki jih na kakšnem koncertu zlepa ni videti. Prireditev je uspešno vodil začasni Noščan, sicer pa rovski gasilec, Rajko Novak. Člani ocenjevalne komisije pa so bili Homčan Igor Šare, Radomljan Tine Žabnikar in Rovljan An-drej Pavlič. Rovskega predsed-nika Henrika Uršiča pa je dole- KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi košarkarje in ljubitelje košarke vseh generacij na kosarkarski piknik v Športnem parku Domžale, v soboto, 20. junija 1992 ŠPORTNI PROGRAM: dopoldan: Tekme pionirjev • pionirk • kadetov • kadetinj popoldan: Srečanje veteranov Vrhnike, Zagorja, Domžal OLD GIRLS DOMŽALE : YOUNG GIRLS DOMŽALE OLD BOYS DOMŽALE : IMPORTED BOYS DOMŽALE HELIOS BELI : HELIOS MODRI ZABAVNI PROGRAM: # ples pod kosi # srečelov # specialitete na žaru • pivo, vino in še kaj ... Če bo slabo vreme, bo program v hali KC. Vabljeni! KK Domžale trener Zevnik ]., Osterc, Pesek, Lemaič, Šarič, HoČevar, Zakrajšek, Praprotnik, Zevnik S., Savnik, Štebe, Slavinec Generacija 1971/72 - druga v 2. zvezni jugoslovanski ligi - izziva sedanjo generacijo, da v obnovljenem objektu Hale KC ponese uspešno ime Domžal v Evropo. tela čast, da je ocene, s tem pa število točk zapisoval na tablo. Tekmovanje je bilo zelo za-nimivo. Začetna vprašanja so bila primerno težka, saj so po-segla v zgodovino evropskega gasilstva - kdaj, kakšne in či-gave so bile prve gasilne briz-galne. Nekaj vprašanj je bilo o sestavi gasilskih društev, o opremi in gasilnem orodju. Težje pa je bilo odgovoriti, kako ukrepati, če zagori bencin ali saje v dimniku, ali pa kadar ogenj zajame električne varo-valke in še ob gozdnem požaru. Bolj veselo in živahno pa je postalo, ko so morali tekmo-valci na tablo narisati opremlje-nega gasilca. Risbe so bile zani-mive, komisija pa se žal ni upala odločiti in je prisodila kar vsem trem risbam enako število točk, četudi je ena zelo odsto-pala od drugih dveh. Škoda. Živahna je bila tuđi praktična vaja - na trojak priključiti cev, jo razviti in za eno podaljšati, na koncu pa namestiti ročnik, in to po obeh straneh radoved-nih gledalcev. Pri tem so bili najboljši Radomljani. Vmes so se vrsti la spet zabavna tekmo-vanja, kot je igranje na ansam-belske bobne in risanje različ-nih predmetov na table ter vzporedno ugibanje, iz gne-tilne mase pa so oblikovali pivske steklenice. Sledilo je še nekaj teoretičnih vpra^anj o gasil- Lani so zmagali Rovljani, letos Radomljani, drugo leto bodo mogoče Homčani ski obleki, o vzrokih požarov, o gasilnih sredstvih, nazadnje pa še - kje je slovenski gasilski muzej (Metlika). Prava poslastica je bil dvoranski štafetni tek okoli gledalcev. Končni zmagovalci so bili Radomljani (Jani Grad, Primož Kosmač in Andrej Marčun), Homčani so bili drugi, Rovljani pa tretji. Tekmovalni večer sta pope- strila ansambla KVAJ DEJ iz Domžal in TRIO SVETLIN iz Moravč. Predstavi I jih je soor-ganizator fotograf Vido Repan-šek iz Mengša. Uspešni in na-debudni glasbeniki so lepo igrali in peli žal pa včasih preglasno. Lastnika dvorane je le zaskrbelo, ker sipe v oknih nišo posebej zavaravane. Celotna prireditev je izredno uspela. Na splošno so veliko već vredna zabavna tekmovanja, ko je treba pokazati tuđi, kaj znaš, koliko si kaj priročen, iznajd-Ijiv, hiter in spreten, kot pa že zdolgočasene različne igre na srečo, ko zavrtiš kolo, vrtiljakj ali pa ruleto. Če pa kulturno-zabavno prireditev »skupaj spravijo« gasilci, ki so v Sloveniji najbolj množična in humana organizacija, je pa to še več vredno. Saj nikoli ne vemo, kdaj ali ob kateri uri jih borno' poklicali NA POMOČ. Gle-dalce je motilo edino to, da so: bile miže s tekmovalci na odru ■ čisto zadaj, glasbeniki pa spre-1 daj. Bolje bi bilo, ko bi prostore ! zamenjali, saj je bila osnovna prireditev GASILSKA. Uspeli kviz so denarno pod-prli: Cvetličarna Semen in go-stilna Pri Jurju iz Preserij; trgovini Dika in Bali ter Mlinarstvo Kralj iz Radomelj; avtoservis Rodex, trgovina Irena in go-stilna Pri Pireu z Rov. FRANCE CERAR Gasilsko društvo Loka pri Mengšu RAZPISUJE 5. MEDDRUŠTVENO GASILSKO TEKMOVANJE ZA »POKAL LOKE« pod pokroviteljstvom OGZ Domžale in KS Mengeš Tekmovanje bo v soboto, 27. junija 1992, z začetkom ob 14.30 na prireditvenem prostoru v Loki pri Mengšu. TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE: 1. vaja z MB 800 po CTIF predpisih (suha izvedba) 2. štafetni tek brez ovir in prenosa povelja Osebna oprema tekmovalcev po pravilih GZS - brez sekirice. Dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. NAGRADE! Prve tri uvrščene prejmejo pokale, zmagovalni desetini v obeh konkurencah pa še prehodna pokala. Vse sodelujoče desetine prejmejo spominske diplome. Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja po prihajajočem vrstnem redu. Po končanem tekmova- nju bo podelitev diplom in pokalov ter družabno srečanje pri gasilskem domu. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel STOPAR, za domačo hrano in pijaco pa loški gasilci. KLIČEMO 93 Rdeči petelin ne miruje ... Sodobna tehnika omogoča, da se intervencije, ki jih izvaja Center požarne varnosti ob po-žarih in drugih nesrečah, na-vadno opravijo brez predhod-nih alarmnih znakov. Zaradi tega se morda v javnosti ustvarja mnenje, da naši po-klicni gasilci nimajo veliko dela, a ni tako, čeprav bi bilo bolje, da nikjer nikoli ne bi gorelo. Intervencije, ki so jih dežurne ekipe Centra požarne varnosti opravile v mesecu aprilu in maju letošnjega leta, so naslednje: * 10. april ob 12.10-zago- relo je na deponiji komunalnih odpadkov v Dobu. Zaradi neposredne blizine gozda je pretilo, da se bo požar hitro razši- ril. Hiter poseg je preprečil naj-hujše. * 17. april ob 11.30 - ni dosti manjkalo, da bi bila pogo-rela stavba Skupščine občine Domžale. Zaradi neizgorenih plinov v dimniku in okvare na peči centralnega ogrevanja se je vnelo ostrešje in prva etaža. Izkazalo se je, da naši gasilci v boju z ognjem ne poznajo »obstrukcije« - tako kot po-slanci v boju,za oblast, in so ogenj naglo pogasili. * 26. april ob pol enih zju-traj - na Cesti talcev 6 v Dom-žalah je v stanovanju Štefanije Lenček rdeči petelin »pogle-dal« iz televizije. Samo hitri intervenciji se je zahvaliti, da ni HUMORESKA Polemike Navsezgodaj je zazvonil telefon. Mlahavo sem odtaval do slušalke. Še do ušesa je nisem dvignil, iz nje pa se je že zlival neartikuliran srd in jeza: »A si vidu! Preklet pezde! Tega bom pa na gobec! Kaj si predstavlja! Podgana, ki je bila do včeraj tiho, zdaj pa zliva gnojnico in se dela največjega junaka. Mule, ki se je s sosedovo Mojco v peskovniku igral in šel zdravnika na podstrešju, ko sem se jest že oštro boril za demokracijo. Zgodovinski analfabet! On se bo iz mene norca delau!!?? Ca bom prbou k bika!« Še bi bil nadaljeval, pa sem ga ustavil: 'Pero, ustav se! Ne razumem!« S hlastajočim stampedom je nadaljeval: »ja člank u cajtngu.« »VDeluU »Občiiinskem!« »Ca še nisem dobil.« »Že vsa občina govori! Tud ti si zraven: izpadeš največji boljševik, fašist, titoist, antidemokrat in sovražnik Slovencev.« »Pretiravaš! Pojdi na kavo, pomiri se, jaz bom pa prebral članek.« »Ti n/s resen. Pe tebe seje najbolj podlo lotu, na tebe je zmetu največ dreka.« »Bom prebral, popoldne te pokličem, pazi na žolč in pritisk.« Odpravil sem se v službo. »Živio.« Sodelavcev glas v pisarni je zvenel precej drugače kot ponavadi: neka zvedavostje bila v njem. Na poli do pisalne miže so me spremljali pogledi z nasmehom »a la Janez Drnovšek«. Pogledat sem pod pas, a šlic je bil zgledno zapet. »Nekaj imajo za bregom,« sem pomislit. Zatopil sem se v delo, a ves čas sem čutil vrtenje in škripanje njihovih stolov ter sprehajanje pogledov po mojem hrbtu. A ko sem dvignil oči, so se vsi zastopili v spise na mizah. Nihče mi ni vrnil pogleda; kot bi bili v gostilni, kjer baraba in izzivalec (jaz) pri šanku samo čakam, da bom začet pretep. Napeto razpoloženje je prekinila Sabina: »Mi prineseš telefonski imenik?« Počasi sem vstal, da bi lažje ugotovil, kje je vzrok napetemu ozračju, položil imenik na časopis, ki ga je brala, in se vmil. »Če boš telefonirala, mi za ta čas posodi časopis!« je Sabini predlagat Mare. Začelo se mi je svitati. Že po nekaj sekundah glasnega listanja je Mare zaklical: »Madona, Igor, tole leti pa nate. Au. Oštro. Šššššš, cccc. To pa skoraj ne more biti res.« Stegnil sem roko: »Daj, da vidim!« V pisarni je nastala tišina. Oči so mi brzel med vrsticami. Od stavka do stavka se mi je spreminjalo razpoloženje: začuden/e, jeza, smeh, srd, pomilovanje, velikodušnost, bes, odpuščanje, veselje. Oddahnil sem si: »Hvalabogu!« »Kaj, a ni nesramno?« seje začudila Petra. »Hvala bogu preveč, da bi kdorkoli lahko verjel!« »Boš pa udaril nazaj, saj si pisec zasluži,« je zagostolela Sabina. »Najbrž ne!« »Odgovori! Se borno vsaj smejali. Moram reci, da bi se ga dalo dobro povoziti, saj je članek precej zmedeno in nelogično napisan: še pravopisne napake ima,« me je spodbujal Mare. »Pa vas je vseeno dobro nataknil!« je začel provocirati jure. »Nisem čutil. Mogoče je pa anestezist?!« sem se s hecom poskusil izogniti polemiki. »laz bi pisuna tožila. Laži pa ne more nihče trošiti!« je bila oštra Tina. »Nima smisla.« »Toži! Potem se bo pa mogoče izkazalo, da je napisano resnica. Kjer je dim, je tuđi ogenj,« je počasi in cinično zategnil jure. »lure, zdajle si pa udaril mimo!« se je vmešal Mare, ki je takoj spoznat, da bo moral do konca šihta poslušati najin politično-ideološki kreg, če naju takoj ne ustavi. Začuda nisem ugriznil v vabo. Ostal sem hlađen, nataknil sem si neprizadeto masko in napravit še bolj spravljiv (a la nadškof Šuštar) glas. »V takšnih razmerah se je najbolje držati preizkušene modrosti angleškega politika Churchilla: od 40000 domžalskih občanov jih četrtina f= 10000) bere časopis, od tehjihje četrtina f= 2 500) prebrala ta članek, prebrala ta članek, od tehjih le četrtina (= 625) razume, za kaj v njem gre, odtehjih četrtina (= 156) ve, za koga gre, od teh me le četrtina (= 39) pozna in od teh jih bo le četrtina (= 10) verjela piscu članka in od teh si bo le četrtina (=2) vse skupaj zapomnila: to sta ti, lure, in pisec članka. Zaradi vaju se pa ni vredno razburjatif!« IGOR LIPOVŠEK prišlo do večjih posledic in ogrožanja življenja. * 26. april ob 21.27 - Ognjeni zublji so zajeli kozolec, last Marine in Jožeta Lenček na Koliški 46 na Količevem. Ta-kojšnji poseg gasilcev je bil učinkovit, zato škode ni bilo veliko. * 11. maj ob 17.20 - na instalaciji centralnega ogrevanja v Lekarni Domžale je odtrgalo ventil in grozila je poplava pro- storov. Gasilci so vodo hitro za-prli. * 12. maj ob 2.32 - na magistralni cesti MIO se je v blizini Trojan prevrnil italijanski prikoličar, naložen z živino. Gasilci CPV so v sodelovanju z ljubljansko brigado reševali živino in odstranili nevarnost, da bi nafta ne iztekla^v bližnje črpališče pitne vode."intervencija je trajala do 7. ure. Vzrok nesreče: voznik je zaspal za volanom, "marjan bolhar Zaradi hitre intervencije gasilcev je pogorel le televizor. Malomarnost je bila tokrat vzrok požara na odlagališču na Močilniku. Ogrožen je bil tuđi gozd, vendar so tuđi tokrat gasilci pravočasno posredovali. Sporočila /lamnik 17 Mali oglasi ZA LEPE NOGE brez kurjih očes in otiščancev hitro poskr-bim. Cena 300 SLT. Pridem tuđi na dom. Aleksandra, tel. 713-165. BELGIJSKA DRUŽINA na-jame takoj komfortno stanovanje v Domžalah za dobo šestih mesecev. Tel. 724-396. ZAPOSLITEV kakršnokoli honorarno ali redno iščem. Tel. 831-060. DOBRO OHRANJENO SPALNICO ugodno prodam za polovično ceno in nov štedilnik - kuperbusch. Tel. 712-764. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662. INSTRUKTOR z dolgolet-nimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno, srednjo solo ter fakulteta. Inf. 831-988. JAVNI ZAVOD »DOM POČITKA MENGEŠ« v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS , št. 14/90 in 5/91) in Kolektivne pogodbe za dejav-nost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list RS, št. 26/91) OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA V DOMU POČITKA MENGEŠ 1 BOLNIŠKA NEGOVALKA, STREŽNICA - za nedoločen čas Pogoji: osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, po-skusno delo traja 2 meseca, znanje slovenskega jezika 1 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - za določen čas Pogoji: srednja šola za zdravstvene delavce, strokovni iz-pit, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece, znanje slovenskega jezika 1 KUHINJSKA POMOĆNICA - za določen čas Pogoji: osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, znanje slovenskega jezika 1 BOLNIŠKA NEGOVALKA, STREŽNICA - za določen čas Pogoji: osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, znanje slovenskega jezika Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za za-sedbo delovnih mest pošljite na naslov javnega zavoda Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, 61234 Mengeš v 10-dneh od objave v glasniku »Slamnik«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. TRIPLEX GARAŽO prodam v centru Domžal. Tel. 712-885, popoldne. HISO na lokaciji Kamnik--Domžale-Mengeš kupim ali menjam za večje stanovanje z doplačilom. Tel. 811-238. POPRAVILA OBLAČIL, iz starega novo. Tel. 723-000. GARAŽO V SPB 1, zunanjo, vhod s ceste ob železnici, dajem v najem. Jože Lenček, Ada-mičeva b. št., tel. 711-830 ali v službi 713-007 int. 119. Občina Domžale in Zveza prijateljev mladine Domžale objavljata: RAZPIS ZA UMOVANJE NAKDKU Zveza prijateljev mladine Domžale bo v Juliju, avgu-stu in oktobru 1992 v Mla-dinskem okrevališču na otoku Krku, v naselju Porat - Vantačiči organizirala zdravstvene kolonije in druga letovanja ter priprave športnikov. Zdravstvene kolonije in ostala letovanja so name-njena zlasti otrokom, lahko pa tuđi njihovim staršem. Cena za deset dnevno leto-vanje znaša 20 DEM na dan (v tolarski protivredno-sti). Možnost plačila v 2 (dveh) obrokih. V ceni je vračunana celod-nevna oskrba ter prevoz tja in nazaj. Prijave zbiramo do za-sedbe mest na sedežu Zveze prijateljev mladine, Ljubljanska 36, Domžale. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonu 721-246 pri g. Branetu Ko-smaču. Predsednica ZPM Štefka Mlakar, I. r. 27. junija 1992- Turistično srečanje Gradišće 92! Pripravljamo se na prvo večjo akcijo turističnega društva Gradišće, to je TU-RISTIČNO SREČANJE GRADIŠĆE 92! Veliko veselja in pripravljenosti za delo vseh treh vaši nam je vsem v zadovoljstvo. Kjer je volja je tuđi uspeh! Torej za ta dan si rezervirajte čas in pridite v GRADIŠĆE! Več nas bo na srečanju več volje in možnosti za delo v bodoče bo imelo turistično društvo! Turistično vabilo in program še prideta! K. C KMETIJCI - GRADBINCI - PODJETJA AGRO-TEHNIK d o 0 proizvodnja, trgovina, storitve (JI. Talcev 10 61234 MENGEŠ Tel.: (061) 737-010 ■ KMETIJSKA IN GRADBENA MEHANIZACIJA IMT, ZETOR, DEUTZ, SAME, FENDT, URSUS, SKIP, ZMAJ, SIP (servisi, tekoča popravila, generalna popravila motorjev, hidravlika, generalna popravila delovnih strojev - kombajni, silokombajni, priprave traktorjev in priključkov na zimovanje, viličarji). ■ TOVORNA IN OSEBNA VOZILA ZASTAVA, TAM, VW (vzdrževanje, servisi, generalna popravila). ■ AVTOELEKTRIKA TRAKTORJI, TOVORNA VOZILA, PRIKOLICE, VILIČARJI, OSEBNA VOZILA (instalacije, zaganjači, diname, altematorji, priprave in tehnični pregled). ■ KLJUČAVNIČARSKA DELA varjenje, strojna obdelava (struženje - rezkanje). ■ MOTOPRALNICA (WAP) ročno pranje in čišćenje traktorjev, gradbene mehanizacije, osebnih in tovornih vozil. ■ STORITVE NA TERENU ' vse storitve opravljamo tuđi na terenu. Pokličite na tel.: (061) 737-010 IMAMO RAZVEJANO MREŽO OSKRBE Z REZERVNIMI DELI! OGLASITE SE V MENGŠU, UL TALCEV 10, ALI POKLIČITE NA TEL.: (061) 737-010 USTREGLI VAM BOMO! TV antene in antenske sisteme montiram in popravljam. Naslov: Matija Zibelnik, Zavrti 5, 61234 Mengeš. Tel. 737-194. INSTRUIRAM angleščino in italijanščino za vse stopnje, prevajam v oba jezika in iz obeh jezikov ter lektoriram vse vrste besedil. Tel. 737-245. PRODAM VIKEND 10km iz Kamnika ali Domžal s 1.500m2 zemlje. Tel. 811-199. OBRTNIKI - vođenje knjig, obračuni prometnih davkov, osebnih dohodkov; davčne napovedi. Telefon: (061) 733-034 ORODjAR Z VEČLETNO PRAKSO IŠČE REDNO ZAPOSLITEV. NASLOV V UREDNIŠTVU. IZGUBIL SE JE PRITLIKAVI PINČ - SRNICA. NAIDITELJ, POKLIČITE PROSIM 731-063 Hvala!__________________ PRAZNIMO GREZNICE, STROJNO POBIRAMO PRODNO KAMENJE Z NIIV, STROJNO PRE-ZRACIMO VAŠO TRATO. SVETUJEMO V VRTNAR-STVU IN SADJARSTVU, PO ŽELJI VZDRŽUJEMO TUĐI VAŠ VRT. TELEFON: 722-056 Adriafic zavarovalna družba d.d. koper societa assicuratrices.p.a. ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC - agent P. E. DOMŽALE, Ljubljanska c. 80, SPB-1 Poslovalnica je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Sklepamo naslednje vrste zavarovanj: - obvezno avtomobilsko zavaravanje - kasko zavaravanje - vse vrste premoženjsktn zavarovanj: • požarno • stanovanjsko • vlomsko • strojelomno • zavaravanje živali • zavaravanje posevkov - življenjska in nezgodna zavaravanja Ugodnosti: - 10% popust pri plačilu v enkratnem znesku - možnost obročnega odplačevanja - do 14. junija 1992 10% KOMERCIALNI POPUST za vse vrste zavarovanj Posebna ugodnost za obrtnike: - pri sklenitvi petih zavarovanj nudimo 15% popust za vsako zavaravanje Zavarovanja sklepamo z devizno klavzulo. OGLASITE SE V NAŠI POSLOVALNICI ALI PA NAS POKLIČITE NA TELEFON: (061) 721-280 NAPREDEK Veliko javno žrebanje za campus R 5 in 40 Napredkovih tort V soboto, 30.5.1992, ob 10. uri pred blagovnico VELE Domžale Mini moped show - sodeluje Tof Zanimiva predstavitev Napredkovih dobaviteljev in degustacije. Sodelujejo: Pivovarna Union, Ljubljanske mlekarne, Fructal, Meso Kamnik, IBP Žalec, Jata, Eta in drugi. Vsak dan v blagovnici VELE Domžale od 7.30 do 20. ure in ob sobotah od 7.30 do 13. ure velika prodaja prehrambenega in neprehrambenega blaga po diskontnih cenah. V Napredku vedno kaj novega! 18 /lamnik Sporočila Spoštovani kupci! t V naši trgovini na DUPLICI vam vsak dan nudimo sveza jajca, perutninsko meso in kakovostne izdelke iz perutninskega mesa. V trgovini v ZADOBROVI (pri valilnici) pa vam borno postregli s svežimi jajci, dan starimi piščanci in krmili za vse vrste domaćih živali. Trgovina na Duplici je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 13. ure. Trgovina v Zadobrovi je odprta v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 19. ure, v sredo do 14. ure in v soboto do 12. ure. Priporočamo se! JA TA - REJA gradbeno podjetje grosuplje p.o. BI KUPILI ALI NAJELI PROSTORE V TEN-TEN CENTRU ugodna priložnost Teniski center Slovenije, lociran v domžalskem šport-nem parku ob Kamniški Bistrici, je edinstven objekt pri nas, pa tuđi v Evropi so le še štirje podobni stadioni. Kar več tisoč ljudi si je že (in si bo tuđi v prihodnjih letih) ogledalo zanimiva teniska srečanja SLOVENIAN OPEN ter se udeležilo drugih športnih in družabnih prireditev. Podobo tega centra dopolnjuje vrsta loka-lov s skupno površino 2600 m2, ki so namenjeni trgovinskim (prodajalne, butiki), servisnim (popravila loparjev, smuči), storitvenim (savna, fitnes in medico center, lepotilni salon), poslovnim (agencije, sole, zastopstva), gostinskim, turističnim in zabavnim de-javnostim (restavracije, diskoteke, pivnice, klubi ...), so pa tuđi druge možnosti. Pol omenjenih površin je že prodanih, druge čakajo na vas, na vaše ideje, so morda vaša življenjska priložnost. Lahko jih kupite ali najamete! Najem je zlasti za nove podjetnike zelo zanimiv. Prodajna služba GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE, INŽENIRING, EMONSKA 8, LJUBLJANA, je zelo prozna pri določanju začetne najemnine, ki se ćelo šteje v kupnino, če se najemnik za nakup lokala odloči že v prvem letu najema. Več o pogojih najema in ugodnostih boste izvedeli ob osebnem pogovoru! Pričakujejo, da jim boste poslali opis dejavnosti, ki jo želite opravljati, oznako lokala in etaže ter visino mesečne najemnine v DEM/m2. Lokali so zgrajeni do 3. podaljšane gradbene faze, nekateri tuđi dokončani, cene lokalov pa odvisne od orientacije in etaže. Vsi lokali so opisani v ličnem prospektu, zaradi lažje odločitve pa le navedimo ne-kaj cen: orientacija etaža veli kost cena v DEM/m2 sever pritličje 29,74 m2 1705 severovzhod 2. nadstropje 41,00 m2 1474 vzhod pritličje 40,25 m2 1622 j"g pritličje 29,78 m2 * 1474 1. nadstropje 50,44 m2 1314 zahod klet 9,57 m2 982 pritličje 31,50 m2 2209 1. nadstropje 74,12 m2 2041 V TENIS CENTRU DOMŽALE lahko opravljate dejav-nost, ki je povezana s športom, ali pa kaj drugega. Radi bodo prisluhnili vašim idejam in željam, ki se bodo vključevale v že sedanjo pestro ponudbo centra, katere delček lahko jutri postanete sami. Ureditev lokala v centru je vaša priložnost, zato ne odlaŠajte! Pokličite GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE, INŽENIRING, Emonska 8, Ljubljana, Prodajna služba, telefon: 061 158-306 in spoznali boste, da lokal v TENIŠKEM CENTRU V DOMŽALAH ni le neuresničljiva želja! LUKOVICA obvešča vse cenjene goste, da smo poleg že ponujenega: SADNE KUPE BANANE SPLIT SLADOLEDA LEDENE KAVE razširili ponudbo tuđi na PIZZE Delovni čas od 9. do 24. ure, ob ponedeljkih zaprto! Hvala za obisk! Se priporočamo! NOVO • NOVO • NOVO • NOVO ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale AudioTEKS - NOVA STORITEV V LB - BANKI DOMŽALE d.d. Nova tehnologija omogoča v sodobnem svetu nove, kvali-tetnejše in hitrejše informacije, ki so osnova za uspešno odločanje v optimalnem trenutku. V Banki Domžale d.d. se tega zavedamo in vam nudimo možnost, da skupaj naredimo prvi korak v sodobno bančno poslovanje prek »home banking« sistema AudioTEKS. Kaj je AudioTEKS? »Home banking« sistem AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije po telefonskem ali telefaks omrežju. Za informacije o stanju na računih obisk v banki ne bo več nujno potre-ben. Oprema za uporabo avtomatskega sistema Audio TEKS, telefon ali telefaks je dostopna većini komitentov banke. KATERE INFORMACIJE NUDI AudioTEKS? AudioTEKS bo prek telefonskoga omrežja v prvi stopnji delovanja nudil naslednje informacije: - stanje vašega žiro in tekočega računa Postopoma v kasnejših stopnjah bodo dostopne še naslednje informacije: - stanje vašega deviznega računa - menjalniški tečaji tujih valut - obrestne mere - borzno ponudbo in povpraševanje - razna druga bančna sporočila - po telefaksu izpise vseh navedenih informacij KAKO SI ZAGOTOVITE STORITVE SISTEMA AudioTEKS? Za uporabo storitev sistema AudioTEKS vam borno na vašo zahtevo v vaši matični enoti banke pripravili osebno šifro. Prejeli jo boste v zaprti ovojnici skupaj z navodili. Hkrati vam borno ponudili tuđi žepni tonski oddajnik z navodili za uporabo. KDAJ BODO NA VOLJO STORITVE SISTEMA AudioTEKS? Predstavitev storitev sjstema AudioTEKS bo v petek, 5. 6. 1992, ob 12. uri v sejni sobi LB - Banke Domžale d.d. na Ljubljanski cesti 62. Komitenti banke bodo lahko začeli izkoriščati storitve takoj po podpisu pogodbe, izdelavi osebne šifre in nabavi žep-nega tonskega oddajnika. Za vse podrobnejše informacije vas vabimo, da se zglasite v svoji matični enoti ali katerikoli enoti naše banke. LB - Banka Domžale d.d. Domžale Ob nenadni izgubi našega moža, očeta in dedka Janeza Habjana (Meserkovega) se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v žalosti z nami in nam pomagali ter izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala kolektivu Napredka in Porodnišnice, bratu in sestram, sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na pokopališče. Iskrena hvala CD Domžale, praproščakom in gasil-cem, narodnim nošam, Oktetu bratov Pirnat, Franciju Stoparju in župniku gospodu Perčiču za organizacijo in izvedbo pogrebne svečanosti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoča žena in otroci z družinami Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšla v večni dom. V domu našem je praznina, a v sr-cih bolečina. ZAHVALA V štiriinšestdesetem letu, nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama Katarina Dolinar rojena Gregorin iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam denarno pomagali, darovali cvetje in svece in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospe Joži Kurent za vso nego in skrb. Hvala g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in gasilcem iz Trzina za številno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalu joti: mož Jože in hčerka Valerija z družino ZAHVALA Umri je naš dragi mož, oče, dedek-,pradedek in stric Leopold i Oražem iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za izražena sožalja, darovano cvetje, svete maše in svece. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega strica Janeza Ložarja iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vence, svece in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Casilskemu društvu Trzin in drugim gasilcem, KUD Franc Kotar Trzin in pevcem iz Mengša ter gospodu Ručigaju za poslovilni govor. Hvala osebju Doma upokojencev iz Domžal in dr. Mojci Zajčevi za nego in skrb. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Ložarjevi ZAHVALA Nepričakovano me je za vedno zapusti I moj dragi mož Janez Pestotnik zVira Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, mi v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in darove za svete maše ter vsem, ki ste se prišli poslovitod njega in ga pospremili na njegov'U zadnji poti. Posebno se zahvaljujem g. kaplanu za poslovilne besede in pogrebni obred. Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi ter kolektivu Papirnica Količevo. Žalujoča žena Ivanka in drugo sorodstvo Sporočila /lamnik 19 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN Dne 18. maja je minilo leto, od-kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša nepozabna žena, mamica in babica Marija Klakočer Iskrena hvala vsem, ki se jo s hvaležnostjo spominjate in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Umri je naš dragi in nepozabni mož in ata Valentin Štefan iz Krašc pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno Babčenkovim in Okornovim iz Domžal in sovaš-čanom za vso pomoč, darovane maše, cvetje in svece. Hvala govorniku Stanetu Urbanija, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča Marija Volavšek iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter sprem-stvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalo-stinke. Iskrena hvala osebju Doma počitka Mengeš. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat Matija Lajevec z Limbarske gore Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sprem- stvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči sin France z družino Ne jokajte na mojem grobu, le mirno k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas naša nepozabna hčerka, mamica, sestra in teta Ani Urban rojena Slapar z Vira Vsem, ki ste jo ohranili v spominu in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V dvainšestdesetem letu starosti je od- šel od nas naš dragi mož, ati, ata, brat in stric Vinko Kokalj Martinkov Vinko iz Male Loke Toplo se zahvaljujemo osebju gastroenterološke klinike UKC za zdravljenje in vsa vrnjena leta življenja ter sestram Sv. Križa za vso njihovo pomoč. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, cvetje, svece, pomoč in spremstvo na zadnji poti, narodnim nošam, ki so ga spremljale in nosile, gospe joži Hribar za njeno pozornost, govornikom g. Zajcu, g. Kopaču in g. Križaju, domžalski godbi in Oktetu bratov Pirnat za ganljivo slovo, duhovniku g. Dolencu za slovo od doma in g. ihanskemu župniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Ljubit si življenje, ljubit si družino, ljubit si svoj dom, a kljub temu moral si od nas oditi v svoj mir, v prerani grob ZAHVALA Dne 16. aprila 1992 nam je huda bolezen iztrgala iz naše srede dragega moža, očeta, deda, brata in strica Franca Čebela - Branka iz Desna Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, soborcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju oddelka 200 in 500 bolnice Golnik za lajšanje njegovega trpljenja. Hvala govorniku, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, izvajalcu za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, sin Simon, hčere Branka, Darinka, Šonja, Mojca in Damjana z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V petinsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Hribar s Količevega 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tuđi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z družino in drugo sorodstvo Ljubit si življenje, ljubit si družino, ljubit srčno si svoj dom, a kljub temu v velikih bolečinah si nas pustit same in odšel v večni dom. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica Franca Gabrška iz Podgorice pri Pecah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, druge darove in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Peče, ostalim društvom, praporščakom in g. Levičniku za poslovilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Mati je življenje mati je sreča, krik, veselje. Mati je radost, pesem in trpljenje. ZAHVALA Umrla je naša draga, nepozabna mama gospa Anica Pauli rojena Januš (Pepevčkova mama) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, ki ga je tako ljubila, prižgane svece, ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na poti slovesa. Iskrena hvala prijatelju in zdravniku dr. Petru Cerarju in njegovi Ženi dr. Snežani Cerar-Mazijevi za zdravljenje in obiske na domu; hvala gospodu župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred ter pevcem Okteta Pirnat za zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala! Domžale, maj 1992 Hčerki Anka in Jožica z družinama ZAHVALA V deveti nšestdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, stara mama, sestra in teta Frančiška Bernot rojena Toman Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Andreju Svetetu za pogrebni obred in Vinku jerasu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšla v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bolečina. ZAHVALA V dvaindevetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta Barbara Ribič rojena Zupančič, iz Desna pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, lepo cvetje, darovane maše in svece in vsem, ki ste jov tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tuđi gospe Slavki Srenjšček za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Pavla in Barbara, sinova Jože in Slavko z družinami ter drugo sorodstvo Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni trpljenja in ne skritih bolečin, s pogledom le od doma našega, objemamo tvoj prerani, hladni, tihi dom. (Ivica, Andrej, Urška, Miloš) ZAHVALA V štiridesetem letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, nećak, stric, zet in svak Franci Zorko iz Katarije Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, za denarno pomoč, darovano cvetje in svece ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala delovni organizaciji Avtomontaža Ljubljana ter Farmi Ihan, učiteljem in učencem OŠ Jurij Vega Moravče ter VVZ Moravče. Najlepša hvala pevskemu zboru Avtomontaže za čustveno zapete žalostinke ter govorni-koma Andreju Ribiču ter Francijevemu sodelavcu iz Avtomontaže za lep poslovilni govor. Hvala tuđi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Umrla je naša draga mama, stara mama, sestra in teta Ana Marolt rojena Ulčar s Homca 6b nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraze sočustvovanja in darove za obnovo cerkve. Zahvaljujemo se dr, Bredi Kokalj Limbek, sestri Zlati in sosedi Ani Kokalj. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, ZZB Radomlje, Društvu upokojencev in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Umri je dragi mož, oče in stari oče Matija Žavbi iz Vira, Bukovčeva 17a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh z nami delili bolečino slovesa. Hvala dobrim sosedom, še posebno družinama Škarja in Vrhovec. Hvala tuđi g. kaplanu z Doba za opravljen pogrebni obred ter besede upanja in tolažbe. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Hacetu za dolgoletno skrb in pomoč. Hvala trobentaču za zaigrano Tišino in pevcem za zapete pesmi slovesa. Vsem, ki ste pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in ga ohranjate v lepem spominu, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi r^ ■ i /bmnin j Sporočli^ Cleveland ob sončnem zahodu Med rojaki po svetu Med tritedenskim popoto-vanjem po Kanadi in Ameriki sem bil na povabilo prijazne družine Milke in Staneta Krulca, oba sta doma iz Mo-ravškega, skoraj en teden v Clevelandu. Moj namen je bil obiskati čimveč naših roja-kov. Ko so za moj obisk zve-deli, ni bilo težav, telefoni so zvonili in obiski so se vrstili bodisi pri Krulčevih ali na njihovih domovih. Ker bodo utrinki teh pogovorov gotovo zanimali tuđi bralce Slam-nika, jih nekaj tuđi priobču-jem. Med prvimi sva se pri Krulčevih srečala z Jožetom Cabričem iz Domžal, ki je bil tuđi prvi tajnik domžalskega jamarskega društva. Pogovoru o razmerah v domovini sta se pridružila še Stane Krulc in Milan Ribič iz Križevske vaši. Eden izmed so-govornikov me je vprašal, kako to, da tako pomemben dogo-dek, kot je osamosvojitev Slovenije in osvoboditev izpod Beograda, doma doživljamo tako vsakdanje, da v svetu od doma ni čutiti nikakršnega navduše-nja. In če pomislim, kaj pomeni naša osamosvojitev Slovencem po svetu, lahko tej trditvi mirno pritrdim. Vsi Slovenci brez izjeme so navdušeni nad našo enotnostjo in odločnostjo v junijski vojni. Posebej so navdušeni nad od-ločnim obračunom s tolikokrat močnejšo in moderno oprem- FOTO BEPANŠEK MENGEŠ Telefon: 737-492 FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE VAM IZDELAMO TAKOJI Odprto: 9. do 12. in od 14. do 18. ure sobota: 9. do 12. ure Se priporočamo! Ijeno jugoslovansko armado. O junijski vojni je stekel pogovor tuđi z gospo Rozalijo Slejko-Prenarjevo iz Krti ne, ki si bo v septembru letos naložila že deveti križ, v Cleveland pa je prišla že po prvi svetovni vojni. Bolj za res kot za šalo je rekla: »Če ste z armado opravili, ste dobro opravili.« Spominjani se trenutka, ko je nekdo iz domovine Krulcu po telefonu zatrjeval, da nas utegne jugoslovanska armada ponovno napasti. Krulca je za-skrbelo, nekdo pa je hudo-mušno pripomnil: »Če je tako, not stare jugoslovanske himne še ne bi smeli uničiti.« Manj kot nad našo osamo-svojitvijo pa so Slovenci »navdušeni« nad našimi političnimi razmerami in strankarskimi raz-prtijami. Medtem ko so bili med junijsko vojno navdušeni nad enotnostjo Slovencev doma, so tembolj razočarani nad prepiri v parlamentu. Razočarani so rojaki tuđi nad nekaterimi predstavniki naše mlade države, ki s svojimi na-stopi naše ljudi po svetu ćelo žalijo, namesto da bi jim pri-voščili dobro besedo in jih po-vabili h gospodarskemu sodelo-vanju in narodni enotnosti. Univerzitetni profesor dr. Edi Cobec je v zvezi s tem posebej omenil zunanjega ministra Ru-pla. Mnogi Slovenci po svetu bi našo mlado državo Slovenijo ali staro domovino, kot jo na-vadno imenujeio v teh odločil-nih zgodovinskih in težavnih trenutkih, radi tuđi gospodarsko podprli. Predlagajo, naj bi država Slovenija, tako kot Hrva-ška že dela, svoje izdelke izvozila v tista ameriška mesta, kjer živijo Slovenci. Zatrjujejo, da bi, če bi s tem domovini v teh težavnih gospodarskih razmerah mogli kaj pomagati, naše izdelke kupovali ćelo po višji ceni. Zelo zanimivo je bilo sreča-nje s profesorjem Edijem Gob-cem v njegovem institutu za ra-ziskovanje življenja in dela po-membnejših in znamenitih Slovencev po svetu. Kar tri ure je tekel pogovor s prijetnim in zgovornim profesorjem sredi velike sobe s predali z bogatim arhivskim gradivom, ki bi ga ocenili na okoli 50 tekočih me-trov. Skratka, Edi Cobec že de-setletja zbira gradivo o naših zaslužnih ženah in možeh po svetu. Podaril mi je ćelo nekaj knjig, med njimi tuđi knjigo o našem domžalskem rojaku opernem pevcu in zborovodji med Slovenci v Ameriki Antonu Šublju. Seveda ima Gobec pri svojem neplačanem raziskoval-nem delu tuđi precej težav. Najprej so tu težave z založbo obsežnih studij. Po Gobčevi za-upljivosti pa se je pred leti trem znanim osebam iz domovine med »vljudnostnim« obiskom posrećilo naskrivaj odnesti za-jeten zvezek arhivskega gradiva. Boji se, da ga bo nekdo namesto njega nekje objavil. No, to so gotovo slabe izkaz-nice za vstop v Evropo in svet. Za konee tega sestavka pa še prijetno presenečenje. V so-boto, 2. maja, zvečer so me povabili na svatbo. Poročila sta se v Clevelandu rojena Slovenka in Irec, oba zdravnika. Ohcet je bila seveda po amerikansko. Svatje ob vhodu v dvorano novoporočenca in nj u ne starše pozdravijo, svoj dar pa dajo v denarju. Lahko bi rekli: »Nič posebnega, vendar so precej bolj praktični kot pri nas, ko novoporečenca dobita ćelo po več enakih daril, ki jih nato za-menjujeta za bolj potrebne in praktične predmete.« Svatba je bila v Slovenskem domu v Clevelandu, ki so ga Slovenci zgra-dili že leta 1919. Kulturni dom uporabljajo tuđi za drugo kulturno dejavnost, koncerte in dramske predstave. Dom je prostran in tako lep, da bi se Domžale z njim lahko ponašale. Vendar je bilo tisto, kar me je tako prijetno presenetilo, čisto nekaj drugega. Poleg jedilnega pribora je vsak gost, vseh je bilo okrog dvesto, več je bilo Ircev kot Slovencev, na mizi dobil na listku tiskano pesem: ... Venček na glavi se bliska... Slovensko de-kle. To je ponarodela pesem Jožefa Virka (1810-1880), ro-jen je bil v Blajevi hiši na Po-drečah. In ko je opolnoči med snemanjem šopka nevesti z glave vsa dvorana ob sprem-Ijavi slovenskega ansambla zapela kot obredno pesem našega rojaka, mi je bilo še posebej prijetno. Seveda sem potem pri nekaj omizjih povedal, da je avtor besedila naš rojak Jožef Virk. STANE STRAŽAR Vinjeta slikarja Ivana Povirka iz Clevelanda Petintridesetletni jubilej Okteta bratov Pirnat V petek, 24. aprila, je oktet bratov Pirnat iz Jarš v dvorani KS Vir slovesno praznoval 35-letnico svojega uspešnega kulturnega poslanstva. Prvi nastopi bratov Pirnat se-gajo torei v leto 1957. V petintride-setih letih so Pirnati s svojimi nastopi z bogatim repertoarjem narodne in umetne pesmi zasloveli tako v domžalski občini kot drugod po Sloveniji in daleč zunaj njenih meja. Veliko prizadevnosti in kakovost okteta kaže tuđi podatek, da so imeli pevci v zadnjih petih letih po okoli trideset nastopov. Teh zadnjih let okteta je dr. Miro Stiplovšek v posvetilu v koncertnem listu ta-kole označil: Vsako leto je uspešno nastopil na občinski reviji pevskih zborov, ki jo organizira zveza kulturnih organizacij Domžale. S svojim pestrim repertoarjem je obogatil številne kulturne prireditve in cerk-vene svečanosti. Z njegovim pet-jem smo se ponovno srečali tuđi prek radijskega medija. V zadnjih letih so bili posebno odmevni: stilni koncert renesančnih in liturgičnih pesmi v Sostrem, nastop na priredi-tvi Glasba treh dežel na Studencu ter koncerta za zamejske Slovence v Zgoniku v Italiji in v Železni Kapli v Avstriji. Zadnja tri leta tuđi redno nastopajo na prireditvi Družina poje ob božičnih praznikih. Vsako leto obogati svoj repertoar z nekaj novimi pesmimi, pri čemer se nacrtno posveča tuđi poustvarjanju Tomčevega glasbenega opusa. Operni pevec Ladko Korošec je po nekem skupnem nastopu na Studencu dejal, da je to, da poje osem bratov v svetovnem merilu najbrž izjemen primer, ki ga gotovo ne znamo ali pa nočemo dovolj po-udariti. Izgubo pred leti umrlega Pavla je v oktetu nadomestil njegov sin. Visok jubilej uspešnega prepe-vanja bratov Pirnat je s svojo ude-ležbo in slavnostnimi besedami po-častil tuđi domžalski župan mag. Ervin Anton Schvvarzbartl. Na slo-vesnosti so nastopili še oktet To-sama, Stobljanski oktet in-kvartet bratov Smrtnik. Več pesmi so na koncu zapeli skupaj. S. S. Center požarne varnosti Domžale Ob nesreći kličite 93 i^gmsa« ^z& '______ Stranska ul. 9, 61230 Domžale tel.: (061) 723-021 NUDIMO VAM VRTNE SEDEŽNE GARNITURE VSE VRSTE SEMEN, ČEBULIC IN TRAV ZEMLJE ZA DO6NOJEVANJE IN PRESAJANJE OKRASNE LONČKE, KORITA IN STO JALA ZA ROŽE MOTORNE IN ELEKTRIČNE KOSILNICE TER KULTIVATORJE DOMAĆE OROD JE IN ORODJE ZNANEGA PROIZVAJALCA VRTNE OPREME GARDENA VSE ZA VAŠE HIŠNE LJUBLJENCE PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA OD 8. DO 13. URE. /lamnik Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • lanez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistićna stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • lanez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demoKratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik lanez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 20 Oktet bratov Pirnat ob 35-letnici. Od leve proti desni: Peter, Miha, Tone, Janez, Nejko, Pavle, Srečo in Lojze.