ft.74- V Gorici, v četrtek dne 4. julija 1907. TBftaJ XXXVII. I,kija trikrat naltedes, in aicer v torek, Četrtek . ^jto °fc 4- uri popoldne ter stane po poŠti ,s. -,w» ali v Gorici na dom poSiljana: frtl vse leto ........15 K «/,.....•......tO » xi...........f> . OrednIStvo . to , 5 p.,amijflO Številke stanejo 10 ,vin. . . ,S0Cii" ima naslednje krMnV' priloge *'<la cap i tale del Friuli«, potem bi bila ogorčenost Italijanov umestna. Tako pa je neumestna in smešna. Njihovo rogoviljenje kaže le, kako slabo je tisto njihovo italijanstvo Gorice. Pravi reveži so, če kričijo o nevarnosti za italijanstvo Gorite, ko pride kakih 100 slovenskih učencev v mesto! Slovensko učiteljišče tiče torej edi-nole v Gorico in nikamor drugam! In v Gorico mora priti. Opozarjamo poslance, da prav energično odbijejo spletkarenje Italijanov v tem vprašanju, ker nimajo za svoje proteste nikakega pametnega razloga, "impak jim jih narekuje le narodno sovraštvo do Slovencev in nič drugega! DOPISI. Il Sl&rlj. — Dovolj je tega opravljanja in obrekovanja; klobasa ima dva konca, sveder celo tri, a naš g. nune pa nobenega. Ta človek vam je tak, da skoraj po hišnih številkah gre ter obira ljudi vsako nedejjo v svojih prekrasnih za odhod iz cerkve zbujajočih pridigah. Kdor pa se hoče prepričati o njegovi revni pameti, naj le pride samo enkrat ga poslušat, kako krasno pridiguje, pa bo hitro imel jednoko sodbo o njem, kakor mi. Nedeljo za nedeljo se vlečejo pridige, ne iz evangelija, ampak iz njegove blodne domišljije; tu nam vpije in rentači kakor kak žgajnar ter hvali svojo stranko, kako je čista in brezmodežna. Na vse načine si prizadeva usiliti svojo lažiklerikaluo stranko vsakemu, a nikomur je noče prebavljati želodec, razen 41 duševnim revčkom v celi občini, a še med temi so takšni, ki pravijo: „Kes je Štrekelj za nas najboljši, pa zakaj ni potegnil z gospodi, in bil bi od vseh izvoljen." Ubogi revčeki, že sedaj spoznajo, da jim nasvet ..gospodov" ni bil v korist in v čast. Soguimo nekoliko nazaj, in poglejmo priprave za državnozborske volitve v tej občini. Dne Ji), maja, kar nihče do maše ni vedel, kaj pride v Gabrije, a tu pri maši nam omeni, da bode popoldne se tudi določevalo, katera stranka je čista in prava. Vsi smo tega z veseljem pričakovali, kaj neki nam znani gospod novega pove. Na njegovo povabilo, saj tako sodimo, pride v Gabrije nov oznanjevalec svete prave rimsko kat. vere g. Brecelj, ki jo je pa za enkrat prav skuhal in gotovo si ne želi, na vabilo priti v Gabrije! Prišel je zaželjeni Čas in vsi čakamo, da bomo poslušali, kaj se bo govorile, a manjkalo nam je vabilo, vrata pa zastražena, da smo bili podobni devicam brez olja, ki so jim bila tudi vrata zaprta. Kaj mislite, Čemu so se zaprli V Čemu niso dali vsem prosto k shodu V To je zelo lahek odgovor. Zaprli so se, ker so se bali resničnih ugovorov, čakali so tu v trahu ter pobožno klicali v dvajseterih svetega duha in Plahajnerjeve izvolitve; starim možičkom pa ulivali v glave, kako je pobožno držal Laharnar svečo v roki in ne cigaro kot pravijo brezverski liberalci. Za ta shod, kakor zgoraj omenjeno, delili so se lističi, a ker so se hoteli našim volileem nekoliko prikupiti, jih preslepiti z znano frazo, „gre za vero", prodajali so jim vstopnice, a za enkrat so se spekli. Med takimi je bil tudi neki že prileten mož .1 M., ki pa jo kljub svoji starosti vedel, za kaj se gre. Molče se udeleži na vabilo shoda, a trden vedno, za kar mu vsa čast. Ko po govoru g. Breclja vsak sme z dovoljenjem govoriti, vstane ta kmet in reče: „Možje, koga bomo voliii j mogoče ne našega Štreklja, ki nas je učil saditi trto, o trtni uši itd. ali hočemo takšnemu možu dati cebado v hrbet za njegova dela?" Na to ga opomni g. Brecelj, da se je pamotil v imenu, a mož se ni dal prepričati, ostal je zvest in trden. Prav je imel; čast, komur čast l Kdor hoče imeti popolno sliko o tem shodu naj se le prepriča v po: šte^i, resnični in od vseh gospodov priporočeni »Gorici*, ki piše, da je bilo na tem shodu nad polovico gaberskih volilcev, kateri so z navdušenjem sprejeli Laharnerjevo kandidaturo. Nesramni lažniki, ki hočete z lažjo zapečati in majati ljudstvo. — G. Al. Štrekelj dobil je 91 glasov, a Laharnar pa le 41 in med temi je eden krivičen. Tu imate lažnjivo nadpolovico. Ravno tako Be je poročalo o Šmarju; kaj pa pravi volitev? I Onih 41 glasov se iz posebne naklonjenosti pusti vzeti Laharnarju v Bnkevino, da pokaže tam, koliko mož je bilo, po njegovi osebi, za rešitev svete kat, vere udanih; zapomni, naj si tudi, da nas je tu bilo še celih 91 volilcev za »brezverskega" g. Štreklja, pri katerih je bila zastonj gospodova agitacija in obljube, ampak čisto prepričanje rešiti se iz spon, ki so nas žulile, a ran nam niso znale poma-zati, rešiti smo se hoteli za vedno komande gospodov. Stare ženice, nekateri stari možje so na vaši strani in še kateri bebec, ki vas rad posluša, kako je vera v nevarnosti, pa še kaj o svobodni Šoli in drugih jednakih lažeh. Znamo se še spominjati, kaj se je godilo na vašo komando danes šest let; kako se je na poveže celo zidovje podiralo itd. — Na 20. maja pokazal je naš shod, da nas agitacija v cerkvi opominja, da naj delamo, naj napenjamo svoje moči, da se čim prej rešimo farških spon, ki so naše prednike žulile. Ta shod, na katerega smo dovolili vsakemu, da sme ugovarjati, bil je naravnost sijajen, udeležba večja, kot smo jo pričakovali. Zavednih (Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: =- ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) fo se je La Ramee nasmejal ter si obrisal oči, F^ je zdelo prikladno, da slednjič izpregovori ter ffraviči svojo neprimerno veselost. - Ušel, Monseigneur! je vskliknil, ušel! Kaj Mane veste, Eminenca, kje je gospod Beaufort? i — Seveda vem, gospod ; v vincenskem stolpu je — Da, Monseigneur, v sobi, katere zidovi so de-rj1 sedem čevljev, okna pa imajo omrežja, in vsaka rie*na palica v njih je debela kot roka. i — Gospod, odvrne Mazarin, s potrpežljivostjo se r^ skozi vsak zid, in s peresom žepne ure lahko prtite železno mrežo. L — Monseigneur, torej ne veste, da je pri njem t?^ stražnikov, štirje v predsobi, štirje pa prav v I ^0v* S0H in ti stražniki ga ne puste nikoli samega. "~ Toda lahko gre iz svoje sobe, igra maj in Sogoj tonii*"" ^Ions<%n©ur, to so razvedrila, ki so dovoljena Wv°?' Vendar Pa *nu jih lanko odtegnemo, če to vas*T Eminenca. Itontu ^e' ne' vsWikne Mazarin, ki se je bal, da bo ¦ » *e zapusti kedaj Vineennes, še bolj srdit nanj, ko bi mu odtegnil to zabavo. Vprašam vas samo, s kom igra. — Monseigneur, Beaufort igra z gardnim častnikom, z menoj ali pa z drugimi jetniki. — In se ne približa med igro nikdar obzidju? — Monseigneur, menda ne poznate tega obzidja ? Visoko je šestdeset čevljev, in dvomim, da bi bil gospod Beaufort že tako sit življenja, da bi hotel skočiti z zidovja ter se s tem izpostaviti nevarnosti, da si zlomi vrat. -— Hm! pravi kardinal, ki se mu je začela vračati gotovost. Vi torej pravite, gospod La ItamSe?... — Da sem odgovoren za gospoda Beauforta, razun če ne najde kakega sredstva, da se izpremeni v malega tiča. — Počasi! vi ste preveč zaupljivi, nadaljuje Mazarin. Gospod Beaufort je dejal stražnikom, ki so ga peljali v Vincennes, da je že večkrat mislil na slučaj, ko bi bil kdaj zaprt, in da je našel za ta slučaj štirideset potij, da se reši iz ječe. — Monseigneur, odvrne La Ramše, ko bi bila med temi štiridesetimi le jedna dobra, bi bil Beaufort že zdavnaj prost. — Glejte, glejte, saj ni tako neumen, kot sem mislil, zamrmra Mazarin. — Sicer pa pozabljate, Mon&eigneur, da je vin-eenski guverner gospod Chavigny, nadaljuje La Ramee, in da gospod Chavignv ni Beaufortov prijatelj. — Da, toda če je Chavignv odsoten? ~~ Takrat sem jaz tam. — In kadar ste odsotni tudi vi sami? — O, kadar se jaz oddaljim, pustim na svojem mestu nekega čvrstega dečka, ki želi postati vojak Njegovega Veličanstva in ki je dober čuvaj, verujte mi. Te tri tedne, kar je v moji službi, bi mu mogel le jedno očitati, in to je, da je pretrd z jetnikom. — In kdo je ta cerber? vpraša kardinal. — Neki Grimand, Monseigneur. — In kaj je počel, predno je prišel k vam v Vin- — No, bil je v provinci, kakor mi je pravil oni, ki mi ga je priporočil; nakopal si je neko sitno stvar na glavo, vsled svoje trme, in zdi se mi, da bi se rad skril pod vojaško suknjo ter tako ušel kazni. — In kdo vam je priporočil tega Grimanda? — Intendant vojvode Gramonta. — Torej mislile, da se smemo zanesti nanj ? — Kakor name, Monseigneur. — Ni morda kaka čenča? — Jezus, Monseigneur! mislil sem celo dolgo, da je nem, govori in odgovarja samo z znamenji; naj« brže ga je njegov prejšnji gospodar tako naučil. — No, prav! povejte mu, dragi gospod La Ramče, da mu spregledamo neumnosti, ki jih je delal v provinci, če bo dober in zvest čuvaj, da mu obesimo na hrbet uniformo, da ga bo ščitila, in v žepe to uniforme vtaknemo par pištol, da bo pil na kraljevo zdravje. Mazarin je bil zelo radodaren z obljubami: bil je pravo nasprotje dobrega Grimanda, katerega je hvalil La Ramee; Grimand je malo govoril in mnogo delal. * (Dalje pride.) mož, fantov volilcev in celo ženske ni manjkalo, katere so pomagale klicati: živio Štrekelj, NavdnSenje pri tem shodu je bilo toliko, da je moral g. dr. Puc kakor tudi g. župan Kos neprenehoma tolažiti. Ob koncu (shoda) govora praša g. govornik, če ima kateri kaj ugovarjati, a bilo ni nikogar. Nato reče g. predsednik shoda gaberski župan, da naj dvignejo vsi oni, ki so za Štreklja, roko, kar se je takoj napravilo, ko pa reče, da^naj dvignejo vsi oni, ki so proti, ni bilo nikogar. V nedeljo smo imeli v cerkvi zopet politično, kot navadno, pridigo, v kateri pravi, da je na naprednem shodu &. govornik lagal in farbal ljudstvo. Zopet se je pokazal v pravi luči, čemu pa ni prišel sam na shod in bi tam ugovarjal, kolikor bi vedel in mogel, kaj nam sedaj zopet govori na tem mestu, kjer moremo le njega mirno poslušati brez ugovorov. Povedal je tudi, ker mu je bilo ne-všečno, da se je slavilo Štrekljevo zmago s streljanjem, da se ne sme streljati z istimi topiči, ki so slavili zmago liberalnega poslanca na dan sv. Rešnjega Telesa, a županstvo se ni oziralo na njegove flavze, ampak kot navadno kupilo smodnik in streljalo se je. Tu mu je pokazalo Županstvo, koliko bo vredne njegove besede. — Nii mu ni všeč, tudi ne pesem: kljub protestu farovških dekel zmagal je Alojzij Štrekelj, tudi Če gremo gorki v pekel in Laharnar zdijo v Saput. (Opomba: Tukajšnjim fantom se je dozdevalo bolje peti „adijo v Saput", ker Saput je neki globok potok tu blizu Gabrija.) No, naj se pa še poje, da se vam strune v vaši glavi uberejo, ne kot ste rekel, ko slišite kričati: živio Štrekelj, da se vam dozdeva kot bi se pelo: ,,mortem aeternam misjon gaberski", tako-le: „Kljub protestu farovških dekel zmagal je Alojzij Štrekelj, tud če gremo gorki vsi v pekel in naš Štefan adjjo v Saput !<( Peti vsesokolski zlet v Pragi. Končal je peti vsesokolski zlet v Pragi. Dosežen je namen, pokazati svetu, da sokolska ideja ni prazno doneča fraza, ampak da ima pred očmi velik kulturni pomen: duševno in telesno spopolnjenjo posameznika in celih narodov. Miroslav Tyrš je bil tudi profesor estetike, ki se je držal grške vzgoje, ki je stre-mila po harmoniji med dušo in telesom. Ta ideal je imel pred očmi; ta ideal se uresničuje, kar kažejo zleti. Kulturni grški svet je hiteval k Olimpijskim igram, sedaj je hitela cela kulturna Evropa na Olimpijado v Prago. — Prišli so slovanski Sokoli, izvzemši Poljake, katerih kar ni mogoče spraviti pod skupno slovansko streho, prišli so gostje iz Francoske, iz Belgije, Luksemburžani, ogrski in še drugi zastopniki telovadnih društev, prišli so celo iz Alžira v Afriki, prišli so v obilem številu Čehi iz Amerike. Odzvala so se ruska mesta: Moskva, Kijev, prišli so časnikarji iz Francije, Anglije itd. Oči vsega kulturnega sveta so bile obrnjene proti zlati Pragi. Tam pa je valovalo navdušenje neštete množice, sokolska ideja je prešinjala srca ter jih razvnemala. Vrhunec navdušenja pa je vzrasel na Letni, vzvišeni planjavi nad Prago, kjer je pokazalo Sokol-stvo svojo moč. Ploščina te planjave znaša 103.750 m2, vežbališče je dolgo 242 m, široko 172 m. Odločeno je bilo za 8000 telovadcev in za 50.000 gledalcev. Sokolske slavnosti v Pragi so začele že začetkom junija, kateri je bil takorekoč ves posvečen sokolstvu. Vršil se je šahov turnir, ki predstavlja bitko med vodjo Čeških taboritov, Jacom Žižko, in kraljem Žigmun-dom v letu 1422. Posamezne figure predstavljajo čete, Žižka napravi kralja Žigmunda šah mat ter ga ujame. Ta turnir je sestavil dr. Bobruskjr. Turnir se je ponavljal vse nedelje, potem tudi 1. julija. To je bila predigra k velikim sokolskim dram. Počasi so prihajali gostje dan za dnem. Slednjič so prišli v nepričakovano velikem številu. Vsi so bili na vdnšeno sprejeti. V petek so prišli Slovenci in Hrvatje. Slovencev nad 500. Zagrebškega župana in ljubljanskega so peljali Sokoli v vozu v hotel. Prišli so tudi razni jugoslovanski državni poslanci, med njimi Al. Štrekelj. Na Čast gostor ;= bila v petek zvečer slavnostna predstava opeie wLibuša". Beneška noč r.a Vltavi je vspela sijajno. Kaj lepšega si ni mogoče predstavljati. Tega ni mogoče povedati, to treba videti. Na Žofinskem otoku je gorelo 10.000 električnih žarnic. V soboto so vse zveze položile vence na spomenike Sokolov. Jindficha, Fttgnerja in Tpša. Tudi govorili so, za Slovence je govoril dr. Sernec. Popoldne je bila javna telovadba. Občinstva nad 100.000. Proste vaje je izvajalo 8000 mož. Telovadbo žen je skva-ril dež. V slovanskem klubu na Žofinskem otoku je bila zvečer beseda. Za Slovence je govoril župan Hribar. V nedeljo je bil slavnosten sprevod po mestu. Udeležilo se "ga je 20.000 Sokolov. Na Staromestnem trgu na estradi sta bila tudi ministra Pacak in Fort. Tu je govoril dr. Scheiner, zaorila je slovanska himna, na kar je vsa sokolska armada defilirala mimo estrade. V nedeljo popoldne so telovadile Sokolje.— Pozornost so vzbujali telovadci iz Belgije, Bolgari, ameriški Sokoli, Francozi. Na vežbališču je bilo 105.000 gledalcev. Zvečer v nedetfo je bila ljudska veselica. V torek izleti, večina se je vrnila domov, polha najlepših spominov na slavnostne dni v zlati Pragi. Giuseppe Garibaldi. Danes je preteklo sto let, odkar se je rodil Giuseppe Garibaldi, slavni italijanski narodni junak. Garibaldi se je rodil 4. julija v Niči. Vzgojen je bil pomankljivo, zgodaj je šel na morje, pridružil se je zvezi „Mlada Italija" in šel po ponesrečenem pohodu Savojcev pod Mazzinijem in Ramorinom v prognanstvo 1. 1834. Istega leta je bil na smrt obsojen. Na kratek čas je stopil v mornarico Hussein-a, beja tunškega, vrnil se 1. 1836. v Marseille in se napotil od tu v Bio de Janeiro v Braziliji. V tem« času se je poročil s Španjolko Anito Riberas. Tu se je bojeval za republiko Montevideo in se vrnil 1. 1848. v Italijo. Njegovi veliki junaški čini, katere je izvršil s svojimi prostovoljci, so razširili njegovo slavo. — Na begu mu je umrla v bližini Ravene žena, njega samega so vlovili v Chiavari, pripeljali ga v Genovo, kjer ga je zaprl Lamarmora na ukaz vlade. Minister Pinelli ga je pregovoril, da se je izselil, šel je najprej v Tunis, kjer so ga pa odklonili, potem na otok Malto, Maddaleno, Gibraltar, Angleško in slednjič v New-York. Leta 1853. se je vrnil v Italijo, živel eno leto v Niči in priboril 1. 1855. del otoka Caprera. Ko je nastala 1. 1859. vojna, poveril mu je kralj Viktor Emanuel poveljstvo nad alpskimi lovci. L. 1860. je vodil ekspedicijo v podporo vstaje na Siciliji. Na ladjah „Lom-bardo" in „Piemonte" v spremstvu Crispija, Bixia se je napotil proti Siciliji. Ta ekspe-dicija je znana pod imenom „Spedizione dei Mille". 15. maja je izstopil v Marseli s četo broječo tisoč mož, prisilil napoleonske čete, da so se umaknile v Palermo, kamor je sam prišel 27. in kjer se je tudi proglasil diktatorjem Sicilije. Zmagonosno je korakal dalje v Messino, stopil na kopno v Reggiju, prišel 7. septembra v Neapel, napadel napoletansko vojsko v Capui, katero mesto se mu je kmalo ndalo. Sedaj so pa začele piemonteške čete pod Gialdini-jem in Fanti-jem delovati; Garibaldi je pozdravil Viktor Emanuela kot kralja, šel ž njim 7. novembra v Neapel, vrnil se pa že čez dva dni v Caprero. Z osvojitvijo kraljestva obeh Sicilij je dosegla Garibaldijeva slava svoj vrhunec. Naj-žalostnejša epizoda njegovega življenja je njegov pohod v Catanijo in Kalabrijo, na ko-jem je bil ranjen in ujet. Iz Spezije, kjer so ga imeli ujetega, se je vrnil pomiloščen v Caprero. L. 1866. se je bojeval s svojimi četami proti Avstriji. V naslednjem letu se je sam na lastno roko lotil Rima, toda to nakano je preprečila vlada. Daai so ga strogo opazovali v Capreri, jim je ušel, prišel v Florencijo, od koder je šel s svojimi prostovoljci nad papeževo državo, kjer pa ni dosegel uspeha. Vlada ga je zopet morala poslati v Caprero, kjer je ostal, dokler se ni pri razglašenju francoske republike ponudil Gambetti v službo. Ker pa ni dobil odgovora na svojo ponudbo, prišel je sam, in le ne-voljno so mu izročili poveljstvo nad vogeško armado, ki je štela približno 5000 mož. V tej.vojni je pa otemnela Garibaldijeva slava popolnoma, zapustiti je moral Dijon, v nacionalnem zborovanju v Bordeaux-u so ga strašno napadali in zato se je vrnil, potrt na driši in telesu, na svoj otok Caprera. 50.000 lir, katere mu je vlada ponujala, je v začetku odklonil, pozneje jih je pa sprejel z ozirom na svoja dva zapravljivo sinova Menotti in Riccotti, Pisal je tudi romane. Umrl je 2, junija 1. 1882, na Capreri, Garibaldi je bil drzen vojskovodja, večji še je bil kot patrijot in kot človek: požrtvovalen, odkritosrčen, nesebičen in poštena duša. Najmanj nadarjen je bil kot diplomat in kot politik. Po celi Italiji se praznuje danes stoletnico Garibaldijevega rojstnega dne kar naj-svečaneje, tako ognjevito, tako navdušeno in s takim entuzijazmom, kakoršnega je zmožen le vročekrven italijanski narod. Umejemo to navdušenje, ne umejemc pa umešavanja v to narodno italijansko slavlje od strani „neodre-šencev", po katerih teče skoro sama slovanska 'nri. Ko bi Garibaldi vstal ter videl ta rod »ne-odrešencev", ki se vsiljuje za njegovega če-stilca,bi vstavil njihove čez meje idoče vzdihe, rekoč: da nimajo v Italiji tolažbe za nje. In na spomeniku v Vidmu bi vtaknil svoj meč v nožnico, se obrnil ter jim pokazal hrbet... Domače in razne nouice. Peticiji za slovensko vseučilišče in srednje šole sta vložili županstvo v Koprivi in pevsko in glasbeno društvo »Zarja" v Koprivi. — Tako tudi županstvo v Devinu in tamkajšnje bralno in pevsko društvo „Ladija". Županstvo v Biljah je odposlalo poslanski zbornici na Dunaj peticijo za slovenske srednje šole in vseučilišče in to ysled jedno-glasnega sklepa starašinstvene seje z dne 30. junija t. 1. — Jednako peticijo je tudi odposlala »Javna knjižnica" v Biljah. Želeti je, da tej velevažni nalogi zadoste" vsi narodni obč. zastopi in druga društva po naši mili Sloveniji. imenovanja v davčni službi. — Imenovani so: davkarski kontrolor Alojzij Doliach in darkarski pristav Ivan Lovrich davkarskim kontrolorjem v X. čin. razredu, prov. davkarski adjunkt Renat Fonzari davkarskim pristavom, prov. davkarski pristavi Aleksander Petranič, Valter Vatta, Ciril IvančiČ, Hubert Travan, Ivan Tuzet, Gvido Stres, Anton Seljak, Ivan Bonač, Ivan Brzac, Karol Ciglič in Rudolf Hrast ter davkarski praktikantje Valentin Stolfa, Ad. Schivitz, Eneo Tomassich, Faust Borsatti in Anton Franzot davkarski pristavi v XI. činov, razredu. Državni poslanec Štrekelj je stavil v zbornici poslancev 3. t. m. nujen predlog radi podpore občinam, poškodovanim od suše. Radi slovenske pcrote v Trstu je stavil v poslanski zbornici včeraj interpelacijo državni poslanec dr^ Rybar. Družba sv. Cirila in Metoda opozarja slovenske rodoljube na praznik sv. Cirila in Metoda. Spominjajoč se teh naših prosvetiteljev in jih časteč govori za našim Gregorčičem vsak zavedni Slovenec: „0j hvala vama iz srca, ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta itt V brano naših narodnih svetinj priporoča se naša družba za Ciril in Metodov dar. Za namestniška kancellsta sta imenovana gg. Matija Dolenc in Ivan Dermelj. Prvi ostane v Trstu, drugi je prideljen okr. glavarstvu v Malem Lošinju. V Knezi se pritožujejo zastran pošte. Odkar teče železnica, tam ne gre vsak dan pošta, ne v četrtek, petek in nedeljo; na primer naj pride kako pismo ali kaj drugega nujnega, je vse strašno narobe, ker se poštne reči ne dostavljajo ob pravem času. Pisma in časniki čakajo od srede do sobote. Veselili so se nove železnice, ali zastran pošte je mnogo na slabšem kakor poprej. Starešinstvo naj napravi pritožbo na poštno ravnateljstvo; sicer pa se bo o tem govorilo tudi na drugih mestih, ker take pritožbe, kakor iz Kneze, prihajajo iz vseh krajev ob novi progi. Iz Št. Petra pri Gorici nam pišejo, da imajo tam domačina peka, ali ne poslužujejo se pri njem vsi, ki kupujejo kruh v večji množini, marveč rajši kupujejo pri Italijanašu v Gorici! 1! Kje je Drežfllca, ne vedo na poštah v Gorici. Pismo iz Gorice, naslovljeno v Drežnico, je romalo v Istro l Naše domače kraje bi pa že vendar morali poznati na pošti v Gorici. O ,,kmečkih zvezah* je prinesla „GoricaK bombastično poročilo. Kdor čita to poročilo, mora misliti, da so se ustanovile zveze res ob strašno veliki udeležbi in zanimanju. Ali temu ni tako. Udeležba je bila povsodi prav majhna. V Gorici ni bilo 500 mož, kakor farna »Gorica", ki vidi vse po dvoje in troje. Govoril je tudi dr. PavletiČ, ki baje ne sme počenjati nič vzburljivega, pa je pridno udrihal po naprednjakih in agrarcih, klerikalno stranko pa je imenoval ljudsko stranko! Kakšna farbarija I Farovška stranka je, ne pa ljudska l Farovži in klerikalni dohtarji koman-dirajo, ljudstvo mora ubogati. Govoril je tudi o tem, da so klerikalni zastopniki, na * jim dr. Gregorčič, ravnali tako povsod V niso pustili, da bi se kmetski stan obremenil i Kakšna farbarija — ali pa je dr. PavleO hudobno potegnil navzočega dr. Gregor^! kajti to menda vendar ve ta katoliški dohtar da je Gregorčič glasoval v državnem zboru proti kmetom, ko je šlo za odpis davkov. Pri Sv. Luciji je govoril „jed.ernato8 kunštni dr. Dermastija, na Goričici pa &0\m časni dr. Brecelj. Nikjeri ni bilo nobenega navdušenja, navzoči so bili le klerikalni backi »Slov. bralno in podporno društvo" v Gorici naznanja, da se udeleži velike slavnosti ki bode v nedeljo dne 7. t. m. v Solkanu' društveno zastavo. Gg. člani so uljudno vab. i ljeni, da pridejo polnoštevilno. Odhod iz dne j venih prostorov ob IV2 pop. • Obenem se opozarja gg. pevce, dn ^ j nocoj ob 8. uri pevska vaja. 1 V ŠempaSU je pridigal v nedeljo kaplan Štefca o Kristusu. — Kaj se je zgodilo V \$\ tisti klerikalni agitatorji, ki so prej kričali ter s Kristusom na jeziku hodili okoli, so jo p. pihali iz cerkve, naprednjaki pa so ostali v cerkvi. Komu je torej mar za Kristusa V Zrelostne Izpite na realki so prestali: [„ Deveškovič, Avg. Devetak, G. Favetti, E.| Freyn in M. Gallo. j Zrelostne Izpite na gimnazijo v Trstu so napravili Slovenci: K. Gorup, K. PuriČ, M. Rebek, Vek. Zalekar, Fr. Mikuletič in It Perhavec, zadnja dva z odliko. V Biljah pojejo fantje laške pesmi, tako, da če se pelje kdo kako nedeljo skozi Bilje ali pa kak večer, se mu mora zdeti, da je v laški vasi. To je pravi škandal za Bilje. Če že fantje sami niso toliko pametni, da bi sprevideli, kako sramotno je za nje laško petje, pa naj bi se zbudili drugi ter jih podučili, kako sramoto deiajo Biljam z laškim kruljenjem. Tudi v Št. Andrežu se čuje še prevečkrat laško petje. Tako so peli tam laško v nedeljo. Ali ni to strašna sramota I Nadzornikom je imenovan višji uradnik južne železnice v Trstu g. Fr. RešU. Slovenski optik v Gorici g. 1. Primož je preselil svojo trgovino iz ulice Vetturini na konec Gosp oske ulice št. 13. nasproti trgovini g. Kuštrina. — Ob tej priliki L Primožiča z nova priporočamo slav. občinstvu.! Kuncev nikoder! — V Čekavcu nad Šem-: pasom je zadel mrtvoud okoli 55 let staro T. Košuto. Šli so po vikarja v Osek. Ga ni bilo. Šli so po župnika v Šempas. Ga ni bilo. Stopili so po kaplana Stefco, Ga ni bilo. Nuncev nikoder! Prva dva sti bila v Gorici na izletu, Štefca je pa tudi tekal okoli po svojih špasih. Tri ure so čakali nt; Štefco.-----Ženska, ki je čakala „gospoda\jt tretjerednica. — V sili jih ni dobiti, č-> je r-kak političen shod ali pa Če treba farbs'i kmete s politiko, so pa povsodi I Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v TU* je bil sklep šol. leta dne 28. junija. Izmes 15 vpisanih učeueev jih je izvršilo z dobri:; vspehom 12, med temi z odliko Bogati; Stanko iz Kobarida. — K sprejemnemu izptB na učiteljišče v Kopru jih je šlo 11 in s vsi dobro izdelali. Pričetek novega šol. leta bo 15. ®il Podrobnosti glede vpisovanja se obja# pravočasno. K sprejemnemu! izpitu za i. tečaj c. kr. * IjIŠČa V Kopru se je oglasilo 40 kandidat namreč 13 iz pripravnice v Sežani, U ¦* Tolmina, 8 iz Podgore, 8 iz raznih drugi* šol. Za stalno je bilo sprejetih: 10 učeo«v iz tolminske, 3 iz sežanske, 3 iz podgofi* pripravnice in 3 iz drugih šol. Na poskui^ za 3 mesece so bili sprejeti: 3 iz Sežane. -iz Podgore, 1 iz Tolmina, 1 iz drugih^-Padlo je skupno 13 kandidatov, namreč: • * sežanske pripravnice, 3 iz podgorske in ° i drugih šol. Izmed učencev iz tolmiaske n pravnice ni padel nihče. Letos maturira v Kopru 4 Hrvati in 24 Italijanov, Tatvine. - Neki gospej M. v ulici relli je pokradel njen uslužbenec ob * nenavzočnosti različnih rečij: perilo, čevljp ' v vrednosti 80 K. Tatu so zaprli. - 8™*' D. Godica v ulici proti Soškemu mostu je znan tat ukradel 05 K. Fantje n& Prestavi v Gorici priredijo v »* 7 t., m. tih vi-Hi cmstllne DH M^m: . ! Slovenk M«- deljo 7. t. m. na vrtu gostilne p" i ^ na križadi blizu južnega kolodvora (W Fr. J. in Oglejska cesta) ples. Pred^ ^ bo dirka v vrečah. Začetek ob 4. poldne. uri f V nedeljo vsi k slavju 40-letnice »Solkanske Čitalnice" gjflllldllBVO Slavlje, katero je bilo namera-Trstu, Gorici, Pulju, Dunaju itd. je prepovedala. tfifri SOdnIJe. — Aleksander Czosnikov-. Lvovo, strojevodja drž. železnic, se '• orecej nasilen mož. Kupil je bil od ne-^t častniškega sluge kolo, ki sta ga izro-oteffl v varStV0 mehaniku Batjelu, dokler 1 od kupca plačano. Dne^/5.* i.- fr-parfe* i Czosnikovsky k Batjelu in zahteval katerega pa mu Batjel ni hotel izročiti, ,8 ni še plačal. Radi tega ga je Czosni-y naprej ozmerjal in potem natepel in BCioval; ko je. pritekel na pompčj^dar ^ . je tudi tega pograbil za prša in ga Kj dokler niso prišli še drugi redarji na I >'a redarstvu je razun tega hotel im-.;tati in se je predstavil kot „ vitez" Czos-lsky. Danes bi se moial zagovarjati pred ¦^JjDJlffi senatom radi javnega nasilstva, lahke telesne poškodbe in radi krive Eedbe imena pred policijo; ker se mu ni vzročiti pozivnica, se je razprava Henrika Mozetič je bila obsojena danes j, t mesece težke ječe, ker je ukradla 'jtfši t'hisey, pri kateri je služila za deklo, i) K. Zagovarjala se je, da je našla denar ;Toji postelji in si ga ni hotela pridržati. L pa se ji ni verjelo in zato je bila gojena. Bralno društvo I QS8ku priredi v nedeljo 1. veselico s sledečim vsporedom : 1. H. jarii: »Slovan na dan", mešan zbor. 2. (sgovor. 3. a) I. pl. ZajCi Erotični napev iz B^re „Armidaa, b) H. Volarič: »Biseri", ."L0. Najceneje kupovalŠče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. HRISTOFLE itd vrat. i*y lep& forme. j lompleta« kafeto lamte- Mgft orodja, posodja za omako, karo, čaj, na- Mla«iFoArt»Tki,ijnetni tadolkl ! Jiiiu nadomestilo pravega srebra. Poosbfli UAi m hotele, restavracije in tonem, kakor tudi penagone, gospo- ^—mmmm iMnjtlto itd. bs==i OL tak dvorni »alotnlkl Christifle & C." - Dunaj L Oponutef 5 (Helnriehshof). — D&atrovma oenik na sahtevanje. — ˇ vmb BioHih zastopano po prekupcih. mit tarbsorf Imajo ncJi Izdelki ¦*» ¦»mil h faat Okrtoiofl«. POTREBŠČINE ia pisarite, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetlnjlce. — Rožni venet. — MaSne knjižice. tišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. KFajbolje oskrbljena zaloga za kramarje, rodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 3&-8 krošnjarje, prodajalce Pfaflovi šivalni stroji ~%Q| so res najboljši za rodMnsfco rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLETA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava Y zalogi tudi šivalne atroje raznih drugih vrat In tovaren. == Cene zmerne, pogoji ugodni. == Slavna ikčiistvi je naprofcni, Ia pred nabavo šivalnega strija zabteva cenik, kateri se pošlje zastonj in tanko ,Flox' je fotografij aJ f> • kated« J br«?z znanja - j kdo Iallk0 f "¦ flra- Z aparat«,'. 8tane z elegjj popolno priprav navodiiomsamo- 0dPoSUja »1 povzetju: H. Weis Dunaj XIV.j3„ Sechshauserstrasse Sji mehanična delaunica L Potiti lipi GORICA - za vojašnico - GORICI ------, Telefon št. 71 ===== Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihiitte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-eenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s pi*ecizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. —- Načrti, proračuni brezplačno. se nikjer ne vdobe šivalni stroji in koleJ toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo p? meni od najboljših tovarn in po uajnoveji izdelbi. Za vsak stroj se jamči po vež i ter je vsak pred pošiljatvo preiskulen Naročite si takoj cenik kojega dobili zastonj pri J^o$pei)cci J^d:>lj*(j v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopstvi = godbenik avtomatov. = Ctgte! Prej 18 sedaj Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okraSena, dobro idofa. 3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.pl SeelishauserBtr. 6|6 F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna in zalOg^a peči, ponudijo vsako poljubno množino ^^«s patentiranih — zarezanih strešnikov »Sistem MAKZOLA" .Sistem MMZOLA' Barve: a) rdeči naravno žgan*? b) črno lin presni ran i. s Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. =» Vsaki strežnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce In prespekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki- Se dobiva v vseh lekarnah. N^bojjše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah — REVMATIZMU in PROTINU