» \ !M BŽDLsillll j LJUBLJANA))))DSHi Leto IX. Štev. 5 (70) Junij 1969 Cena 40 par OBČANOV Stanovanja za borce ZDAJ PA ZARES Asfaltna baza končno dobiva čistilne naprave Torej čez deset dni, morda kakšen dan več ali kakšen manj ... In tolikokrat obljubljene in »zagvišane« čistilne naprave na Asfaltni bazi (Črnuče) bodo začele požirati smrad in dim, so nam zagotovili na 'upravi' podjetja Slovenija ceste. Zakaj so zamudili že dva roka, dve obljubi? Inž. Gajšek pravi takole: »Nemci so nas potegnili. Zmeraj mislimo, da smo mi nesolidni, pa so tujci tudi. Odpraševalna naprava stoji, dimnik tudi, samo še tistih nekaj vijakov privijejo. Nemški monter, ki je prišel zaradi Od 200 prošenj so jih 96 zavrnili Od začetka 1968. leta se rešujejo v Ljubljani stanovanjska vprašanja borcev enotno v mestnem merilu. Od jeseni 1968. leta je zagotovljen tudi stalen vir financiranja in sicer iz dela prispevkov na osebne dohodke. Pri Mestnem svetu je imenovana posebna komisija, ki vodi delo na tem področju. Pri nezaposlenih članih ZZB NOV (upokojencih, invalidih) v naši občini lani ni bilo starih nerešenih problemov. Sedaj pa se rešujejo stanovanjska vprašanja vseh borcev, torej tudi tistih, ki so v delovnem razmerju. Seveda so za zaposlene borce še vedno Prvenstveno dolžne poskrbeti njihove delovne organizacije. Pri mestni komisiji je bilo do maja 1969 iz naše občine vloženih skupno 200 prošenj za stanovanja in kredite. V drugi polovici maja je posebna mestna podkomisija obiskala večino prosilcev, da bi tako čimbolj vskladili kri terije na celem območju mesta. Podkomisija je v skladu s pravilnikom izdelala predlog, katere prošnje naj se rešujejo in katere naj se zavrnejo. Pri odločanju sta bili najpomembnejši dve načeli. Organizacija ZB rešuje izključeno samo probleme svojih članov (borcev in aktivistov z dvojnim štetjem delovne dobe), nikakor pa ne njihovih potomcev (sinov, vnukov). Zaradi tega je odpadlo znatno število prosilcev, ki so v stanovanjski stiski zaradi zaposlenih in poročenih sinov ali hčera. Drugo pomembno načelo je v tem, da organizacija ne rešuje prosilcev, katerim je družba že kdaj prej zadovoljivo rešila stanovanjsko vprašanje. Tu je. bila sprejeta izjema pri dodeljevanju kreditov. Prosilcu se odobri kredit, čeprav ima primemo stanovanje, kadar bo z dosedanjim stanovanjem razpolagala organizacija. Pri delu mestne podkomisije je vseskozi sodeloval tudi član občinske stanovanjske komisije ZB. Nazadnje je bil sprejet končni predlog na skupnem sestanku mestne podkomisije in občinske stanovanjske komisije ZB. Tu so bili navzoči vsi predsedniki stanovanjskih komisij pri krajevnih organizacijah ZB. Nadalje je sodeloval tudi predsednik komisije za vprašanja borcev pri občinski skupščini. Na tem širokem forumu smo soglasno sprejeli naslednji predlog. Od skupno 200 prošenj se jih 96 zavrne, ker niso izpolnjeni pogoji po pravilniku, 104 prošnje za dodelitev stanovanj ali stanovanjskih kreditov pa se sprejme in rešuje. Vsi zavrnjeni prosilci bodo imeli možnost pritožbe. Sprejeti prosilci pa bodo razvrščeni v tri prioritetne liste, glede na svoj delež v NOB in glede na akutnost stanovanjskega problema. Prvi prosilci se bodo lahko vselili v stanovanje že letos. MILOŠ PETROVT praznikov precej preprozrio, in deset naših ljudi dela po 11 ur na dan. Zdaj pa čisto zares, tudi mi smo že naveličani praznih obljub ... NL Začeli bodo graditi Sosesko 7 na Ježici Po vseh zapletih in zamudah glede na napovedane roke, bodo na polju za Ruskim carjem naposled zaropotali gradbeni stroji. Poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS bo začelo graditi Sosesko 7. To bo eno največjih gradbišč v Ljubljani, saj bo tamkaj približno 3000 novih stanovanj v visokih blokih in stolpnicah. Najprej bodo zgradili 16 atrijskih hiš in tudi prve bloke in stolpnice, v katerih bo 400 stanovanj. Spomladi prihodnjega leta naj bi prvi lastniki že dobili ključe. Računajo, da bo Soseska 7 urejena do leta 1973. Za Ruskim carjem na Ježici, med Titovo cesto in kamniško progo, bo zrasla popolnoma nova mestna četrt. Tisoč otrok v Umagu Mladi Bežigrajčni bodo letos, tako kot lani, spet letovali na morju. V Umagu seveda, kje drugje. Tam jih čaka prijeten dom, ki je iz leta v leto popolnejši, prijaznejši in vabljivejši, pa naj gredo tja mali cicibani ali že »veliki« pionirji. Ruža Bračun, sekretarka občinske zveze društev prijar teljev mladine pravi: »Na počitnice v Umag gre devet skupin. Prva, v kateri so le otroci, ki še ne hodijo v šolo, je že na morju. Razen predšolskim otrokom je bil dom v začetku poletja namenjen tudi šoli v naravi, potlej pa pridejo na vrsto letovanja šolarjev. V vsaki izmeni bo približno 100 otrok; kot vem, je že vse zasedeno.« Za letovanje izbere otroke zdravstvena služba, na počitnice bodo šli tisti, ki so letovanja najbolj potrebni. V počitniški koloniji velja en dan 20 novih dinarjev. To je polna cena; starši prispevajo po posebni lestvici glede na zaslužek. Za otroke iz socialno šibkih družin prispeva občina. Razen dobre hrane, morja in sonca, bodo imeli otrooi seveda tudi strokovno nadzorstvo. »V glavnem bodo z otroci tisti vzgojitelji, ki so bili že lani, pravi Ruža Bračun. Objavili smo razpis za vzgojitelje ini vzgojiteljice. Javilo se jih je veliko: 29 učiteljev, 22 dijakov srednje vzgojiteljske šole, 18 študentk pedagoške akademije in 15 drugih. Izbrali smo predvsem one, ki so se že lani izkazali. Skupine bodo vodili le pedagoški delavci oziroma študentje pedagoške akademije in srednje vzgojiteljske šole.« V domu v Umagu so letos nekoliko modernizirali kuhinjo, asfaltirali so tudi cesto. Otroci bodo imeli tudi veft prostora za igranje. J, £ iTrTrm'iHmiiiww inMiiMiij * Na območju bežigrajske občine bodo letos po rabili več kot milijardo 300 milijonov starih din za gradnjo komunalnih naprav (kanalizacije, cestne razsvetljave, asfaltiranje ulic. ureditev zelenic, itd.> za gradnjo nove šole in vrtca, popravila na šolali gradnjo igrišč itd. Denar je zagotovljen v občin skem proračunu in cestnem skladu,"zraven je še posojilo, ki ga je dobila občina, pa prispevek za uporabo mestnega zemljišča in prispevki podjetij ter občanov »Z gradnjo komunalnih naprav smo letos za dva meseca na boljšem kot lani,« je dejal načelnik odseka za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave inž. Ciril Sluga. Večina objektov je že v gradnji, ker smo lani pripravili skoraj vse načrte.« Za komunalne naprave Milijarda • Podrobnosti so naslednje: Za novo osnovno šolo, ki bo stala na križišču Tolstojeve ulice in Ulice Pohorskega bataljona, izdelujejo glavni projekt. Graditi bodo pričeli avgu sta meseca. Novi vrtec ob Glavarjevi ulici bo gradilo pod jetje Stavbenik iz Kopra,'ki je bilo tudi lastnik zemljišča. Letos bodo končali dela do III. gradbene faze, vrtec pa mora biti zgrajen do 25. marca prihodnjega leta. Pasova za počasni promet ob glavni cesti na Črnučah bo zgradilo Cestno podjetje. Začeti morajo 23. junija, končati pa do jeseni. Rekonstrukcijo Titove ceste na Ježici — od Ruskega carja do železniške proge ovirajo trolejbusi. Prestaviti bo treba drogove za napeljavo, to pa bo veljalo 18 milijonov starih dinarjev. Zdaj čakajo na pismeno izjavo podjetja Ljubljana transport, da bodo opustili trolejbuse in jih nadomestili z avtobusi, kar imajo v načrtu. Ce tega letos ne bodo storili, bo morala občina odriniti 18 milijonov za Prestavitev napeljave. Titovo cesto bodo na vsak način rekonstruirali še letos. Dve hiši na Ježici so že podprli. Dograditev telovadnice in bazena pri osnovni soli Borisa Kidriča v Savskem naselju je prevzelo gradbeno podjetje Obnova. Po programu morajo bela zaključiti do 30. septembra letos. Končana so naslednja dela: Ureditev Stadionske in Kolarjeve ulice, ureditev kanalizacije v Staničevi ulici, ureditev Grintavske ulice (razen zelenic), ureditev vaških cest v Šentjakobu. Podgorici in Brinju, asfaltiranje ceste v Kle-^ ter ureditev Lavričeve, Mariborske in Dravske ulice (razen zelenic). Zdaj urejajo: zapadni del Ulice pohorskega ba bujona Vodovodno cesto (komunalno podjetje Nadaljevanje na 2. strani CK MIKI M9SWR SBMMI MGflNH 'fHHHMI M SOLIDARNOST IN HUMANIZEM Bežigrajčani so darovali Rdečemu križu 8.000 kg oblačil in obutve Letošnja akcija Rdečega križa za zbira nje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, je presenetljivo uspela. Čeprav je bilo darovanih predmetom manj kot lani, pa so oblačila bolj kvalitetna, Za Bežigradom so 29. maja zbrali 8.000 kg materiala; prispevalo ga je 1730 občanov. V krajevni skupnosti Bežigrad je 320 daro valcev prineslo 1200 kg materiala, v krajevni skupnosti Boris Kidrič 300 darovalcev 1200 kg, v krajevni skupnosti Posavje 300 darovalcev 1500 kg, v krajevni skupnosti Stadion 270 darovalcev 1500 kg, v krajevni skupnosti' Savsko naselje 350 darovalcev 1500 kg, v krajevni skupnosti Savlje — Kleče 10 darovalcev 50 kg, v krajevni skupnosti Črnuče 50 darovalcev 500 kg, v krajevni skupnosti Dol 20 darovalcev 200 kg, v krajevni skupnosti Beričeno 5 darovalcev 5* kg in v krajevni skupnosti Šentjakob— Podgorica 5 darovalcev 10 kg materiala. Krajevna skupnost Tomačevo ni bila vključena v to akcijo. Darova oblačila so aktivisti Rdečega križa sortirali v posebne kartone za depoje za primer vojne ali elementarnih nesreč, nekatere krajevne skupnosti pa so darovale oblačila tistim občinam v Sloveniji, kjer s takšno akcijo ne morejo pokriti svojih potreb. Tako je krajevna skupnost Bežigrad darovala Črnomlju 1200 kg materiala in nekaj lanskih zalog, skupaj 2500 kg; krajevne skupnosti Savsko nacije, Posavje in Črnuče so darovale občini Ptuj 3000 kg oblačil in obutve. Posavje je darovalo tudi spalnico in kavč. Za* depoje narodne obrambe sp pripravili 1500 kg materiala, za potrebe socialno prizadetih občanov naše občine pa so zadržali približno 1000 kg. V štabu za izvedbo akcije zbiranja rabljenih oblačil in obutve, ki so ga sestavili pri občinskem odboru Rdečega križa, so sodelovali predstavniki Rdečega križa, civilne zaščite, SZDL, Zveze prijatelje!' mladine in koordinacijskega odbora krajevnih skupnosti ter strokovna adravstvena-patro-nažna služba, podobne štabe so organizirali tudi po krajevnih skupnostih. Med občane so razdelili 13000 pisem in jih tako podrobno seznanili, kaj lahko darujejo. Pri izvedbi akcije je sodelovalo približno 100 mladih članov Rdečega križa in 400 aktivistov RK, poverjenikov civilne zaščite in predstavnikov socialno-zdravstveni komisij pri krajevnih skupnostih. Organizirali so 90 zbirališč in 10 glavnih zbirnih centrov. Občani so dali na razpolago 30 osebnih avtomobilov za prevoz materiala, delovne organizacije pa 20 kombijev in tovornjakov. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri tej akciji. Za darovane predmete se posebej zahvaljuje 1730 občanom Med sejo občinske skupščine Novi svets občinske skupščine Odborniki bežigrajske ob- _ činske skupščine so se 22. " maja zbrali na 2. seji. Imenovali so člane svetov in komisij skupščine, sprejeli predlog zazidanega načrta aa predel okrog Gospodarskega ra-stavišča ter dali soglasje k odloku o sodnih taksah. Ob. činska skupščina je tudi sklenila, da bodo likvidirali obrtno podjetje »Dekorfes«. Predlog za sestavo svetov in komisij je pripravila komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Predsedniki svetov bodo; Joško Pir-nar (svet za finance), Jernej Mlakar (svet za delo in delovna razmerja), inž. Andrej Lasič (svet za gospodarstvo), Lado škraban (svet za urbanizem in komunalne zadeve), inž. Nada Puppis (svet za prosveto in telesno vzgojo) ter Stane Hvale (setssezdrav-svto in socialno varstvo), Imena vseh članov svetov hi komisij preberite na 2 strani. Glede zazidalnega načrta za predel okrog Gospodarskega razstavišča so odborniki menili, naj mestna skupščina, ki načrt dokončno sprejme, prouči, če niso arhitekti predvideli preveč trgovskih lokalov in bo tedaj ta predel prenatrpan s takšnimi objekti. Zahvala SZDL Izvršni odbor občinske neki takšni oriliki zabrusi] v obraz: »če vam smrdi, pa se Preselite na Žale ...« NIKO LAPAJNE DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV M Telefon P I. sprašuje, kako bi dobil telefon v svojo hišo. Ali je res, da nekateri čakajo na priključek že več let? Kje se je treba prijaviti? ■ Na podjetju za PTT promet v Ljubljani so odgovorili takole: Prijavite se na podjetju PTT v Cigaletovi ulici 10. soba 10 v pritličju. Na telefonski priključek je treba zares precej dolgo kali. Težave so s kabli in priključki v centralah, ponekod morajo čakati tudi zaradi rekonstrukcije cest. število ljudi, ki bi želeli imeti telefon, tako naglo narašča, da omrežja ne morejo sproti graditi. Treba je šc reči, da šele zadnji dve leti intenzivneje gratlijo telefonsko omre-žje. saj je bilo to poprej dokaj zanemarjeno področje. Zahteve pa so večje kot možnosti. Podjetje za PTT promet ima gospodarski račun, da čimpreje priključi telefon, saj mu to prinaša dohodek. Mleko E. 2. iz StOžic trdi, da so »Ljubljanske mlekarne« podražile mleko. Ne prodajajo ga več v steklenicah, pač pa v drugačni embalaži in cena je zaradi tega nekoliko višja. V družinskem proračunu nimamo posebne postavke za mleko in posebne za embalažo. Dejstvo je, da je znesek, ki ga vsak mesec odštejemo, zdaj večji kot'prej. H V »Ljubljanskih mlekarnah« so nam povedali, da mleka ne morejo kar tako podražiti, saj bi morali dobiti dovoljenje. Cena mleka, ki ga prodajajo v polivinilastih vrečkah je enaka kot je bila prej cena za mleko v steklenicah. Cena mleka v dražji, tetrapak embalaži, pa je nekoliko višja. Šola B. M. Iz Tolstojeve ulice meni: Ce sem prav razumel, bo stala nova osnovna šola, ki jo bodo pričeli graditi letos, na križišču Tolstojeve ulice in Ulice pohorskega bataljon-na. Zdi se mi, da bo šola stala preblizu Tovarne kovinske galantarije. Ali ni bilo mogoče najti boljše lokacije? ■ Na odseku za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave so odgovorili: Nova šola bo stala, kot omenjate, na križišču Tolstojeve ulice in Ulice Pohorskega bataljona. Rezervat oziroma lokacija je bila določena z zazidalnim načrtom, ki sta ga sprejela in potrdilu občinska skupščina in mestni svet (zazidalni otok BS-fi). Menimo, da tovarna kovinske galantarije pri svojem obratovanju ne povzroča takšnega hrupa, ki bi lahko kakorkoli motil pouk v novi šoli. Asfalt S. C. se zanima, kdaj bodo uredili nekatere ulice na Ježici, na primer Ulico bratov Čebulj. Hiše so zgrajene, teh ko bi položili kanalizacijo in ulico morda tudi asfaltirali. Na odseku za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave so odgovorili: Pri določanju in sprejemanju plana komunalnih del, ki ga pripravljamo konec leta za prihodnje leto, nam kot osnova vedno služi plan komunalnih del, ki nam ga posredujejo krajevne skupnosti za svoja območja. Za modernizacijo Ulice bratov Čebulj do sedaj s strani krajevne skupnosti nismo prejeli ustreznega predloga. Predlagamo vam. da svojo željo posredujete na prvem zboru volivcev iu jo podkrepite z morebitnim samoprispevkom stanovalcev iz te ulice. Vrtec J. V. iz Soseske 6 pravi takole: Vrtec Ciciban« v Soseski 6 ima lepo urejeno otroško igrišče. Tam so se, zlasti popoldne, radi igrali tudi otroci, ki sicer niso v vrtcu. Okrog igrišče so zdaj postavili ograjo. Ali to pomeni, da bo igrišče namenjeno le otrokom iz vrtca? Vrtec in igrišče smo gra- dili z družbenimi sredstvi, se pravi z denarjem nas vseh. Ker takšnih prijetnih kotičkov nimamo veliko, bi bilo prav, da so namenjeni vsem otrokom. ■ V vrtcu »Ciciban« so odgovorili: Otroško igrišče spada k naši ustanovi. Ko ni bilo ograjeno, smo imeli precej sitnosti. Majhni otroci, ki so se tamkaj čez -dan igrali — največkrat v spremstvu staršev, res niso naredili škode. Zvečer pa so prišli večji, ki bi bolj spadali že na športno igrišče in nam marsikaj pokvarili. V ponedeljkih zjutraj moramo igrišče najprej očistiti. "Našli smo steklenice, na črepinjah sta se dva otroka tudi lažje ranila. Leto dni je bilo igrišče odprto, vendar tisti, ki so ga uporabljali niso imeli takšnega odnosa do družbene imovine, kot smo si želeli. Vzdrževanje igrišča veliko stane, denarja za igri šče pa ne dobimo ne od občine, ne do Temeljne izobraževalne skupnosti. V Soseski 6 je dotočen prostor za otroško igrišče, vendar ni urejen. Nujno bi ga morali urediti, za mladince pa zgraditi športna igrišča Cesta M. S. z Ježice sprašuje, kdo je dolžen skrbeti za’ cesto, ki pelje,iz Kleč v Vižmarje. Del te ceste je obupno slabem stanju, zraven tega pa ob rob še odžavajo smeti kar s tovornjaki. Ali se občini Bežigrad in šiška ne bi mogli dogovoriti, da bi sku paj uredili to cesto? ^ B Na odseku za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave so odgovorili: Cesta, ki vodi iz Kleč v Vižmarje, poteka od opuščene »nemške proge« naprej po območju občine Ljubljana-šiška. Ta jo je dolžna tudi vzdrževati. Pretekla leta smo jo vzdrževali mi. Letos smo asaf(tirali več kot pol dolžine Ce ceste, ki leži na našem območju, drugi del pa bomo prihodnje leto. tako da nam sredstva ne dopuščajo več takšne solidarnosti do sosednje občine. Na zelo slabo stanje tega odseka ceste smo že opozorili načelnika za gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini šiška, ki nam je zagotovil, da bodo cesto v najkrajšem času uredili in redno vzdrževali. MNENJA BAZEN IN BAZEN Na Ježici pn Šternu so zastavili z vso resnostjo. Trije bazeni bodo vsak čas nared. Moderne čistilne naprave .. . Komaj dobro so pri Sternu začeli gra dditi, so nekateri strokovnjaki in psevdostro-kovnjaki začeli godrnjati, češ da ima besedo v arhitekturi navaden gostinec, ki ne pozna niti abecede modernega > arhitektonskega oblikovanja, da je v zasnovi gradnja takšnih bazenov pri Šternu polomija prve vrste. Zakaj? Ker se niso takoj lotili tudi gradnje pokritega olimpijskega zimskega bazena hkrati Vsem takšnim in drugačnim očitarjem naj povemo, da so pri Sternu začeli graditi ljudje — eno samo gostinsko podjetje — na lasten riziko, z lastnim denarjem in po načrtih prvega specialista za modeme bazene v naši republiki, dipl. ing. arhitekta Franca Šublja To, kar ni v petindvajsetih letih zmogla vsa Ljubljana z občino in vesoljnimi arhitekti skupaj, zdaj zmore ena sama, uboga, »primitivna« gospodarska or ganizacija, Gostinsko podjetje Bežigrad, ki ve, kako se prisluži vsak dinar! In, da bi bila mera polna, zdaj pripravljajo načrte za drugi kopališki »celinski« center za Bežigradom. Kaj je zadnji krik modeme čistilne tehnike za plavalne in kopalne bazene, si lahko načrtovalec tega bazena ogleda pri Šternu. Zares škoda bi bilo, ko bi novi bazen zgradili in opremili s predvojno logiko o čaščenju vode v bazenu, če poznamo že precej boljšo. Občan, ki mu ni vseno, kam odplavajo družbeni dinarji PRAVLJICA O ZEMLJI Kmetom so vzeli zemljo. Dobila jo je Prva družba za splošni procvit in razvoj, ki je zatrdno obljubila, da bo zemlja dajala več kol doslej. Zgraditi so hoteli plovni kanal. ki bi neverjetno povečal naše skupno družbeno premoženje. Kmetje ne bi bili kmetje, če ne bi negodovali. Omenjali so zakone in ustavo, starost in otroke, kravice in traktorje. Rekli so tudi: zemlja ni primerna za gradnjo plovnega kanala, saj tamkaj še nikoli ni plula nobena' ladja. Prepričali so jih s strokovnimi zagotovili Prve družbe. Zemljo so vzeli, potlej pa je dolgo ostala prazna. Nenadoma je izbruhnil nov načrt: ne bodo gradili plovnega kanala, ampak novo, svetlo-bleščečo železnico. Kmetje — pa ne samo kmetje — so zmajevali z glavami. Prva družba za splošni procvit in razvoj je razblinjala vsakršne dvome. Ko tudi železnice niso pričeli zares graditi, razen poizkusne ozkotirene proge, so pričeli kmetje preklinjati. Po zdravi pameti in po različnih načrtih je bilo mogoče soditi, da tamkaj ne bo nikoli tekla železnica. šušljalo se je in šušljalo, nazadnje se je pokazala resnica: Prva družba ni gradila ne kanala in ne železnice, pač jm so na tisti zemlji začele rasti vile in stanovanjski bloki. Kmetje so še glasneje preklinjali in še bolj kazali na zakon: zemljo so nam vzeli zaradi kanala, to razumemo in tudi z zakonom ni navskriž. Zdaj ko so nas pretentali, pa gradijo vile. Vsakršna podobnost z arondacijo je izključena. Papirnati hišniki Kaj mi je mar skupna lastnina Ce za hiše ne bi skrbeli strokovnjaki stanovanj skega podjetja, bi marsikatera hiša že zdavnaj razpadla. Kljub nenehni skrbi pa se še vedno zgodi, da pridejo krovci ali zidarji prepozno. Kajti stano valci se ne zmenijo za počeno streho vse dotlej, dokler jim ne teče na glavo. Seveda pa ni povsod tako. Na stanovanjskem podjetu Bežigrad-Moste smo vprašali, kako hišni sveti delajo odkar je v veljavi stanovanjska reforma: »Tisti,« so nam povedali, »ki so skrbeli za hiše že prej, ko ni bilo stanovanjskega podjetja, skrbe za hiše tudi sedaj. Tisti pa, ki niso skrbeli za hiše niti takrat, ne skrbe niti sedaj. Pogosto se zgodi, da so hišni sveti zelo aktivni, dokler stanovalci kaj potrebujejo. Ko jim podjetje zadosti, jim popravi vse kar žele, se ponavadi izgubi sled za hišnim sve tom in za vsemi, ki so bili prej hudo prizadevni. Tak primer je na primer v malih mestnih hišah. Ko so potrebovali pomoč, da so prebelili fasade, zamenjali vhodna vrata, prekrih strehe in ko smo jim z denarjem podjetja pomagali celo pri novih ograjah, so bili aktivni vsi. Sedaj, ko je vse urejeno, ne vemo več za noben hišni svet v teh hišah, Predstavniki podjetja se pritožujejo predvsem nad nevestnimi stanovalci posameznih hiš. Povedali so tale primer: V hiši Bežigrad 13, ki je pred kratkim dobila novo pročelno obleko, je najemnik tako postavil an teno, da po žici teče voda in se odceja na fasado. Le-ta bo na močenem mestu kmalu odpadla. Predstavnik podjetja je obiskal stranko, jo opozoril, leta pa ga je grobo nahrulila in ga poslala ven. Vse kaže, da bomo lahko take stranke prepričali o škodi, ki jo povzročajo, le tako, da ji bomo škodo, ki nastaja po njeni malomarnosti, dokazali in jo terjali, da jo bo poravnala. Morda bodo potlej taki napeti najemniki vsaj prijaznejši, če ne že vestnejši. Podoben problem je tudi nekje drugje za Bežigradom. Nova' fasada se blešči v soncu, otroci pa neumorno mečejo žogo ob zid. Predsednik hiSnega sveta je opozoril starše otrok, ti pa so mu odvrni li, da so otroci žogo metali v steno, da jo mečejo in da jo bodo metali. Predsednik je prišel na stanovanjsko podjetje, potožil o škodi, a vse kaže da bo tudi tu treba ugotoviti škodo in zahtevati, da jo povzročitelji plačajo.« Nič drugače ni takrat, kadar se oglasijo krovci. Stanovanjsko podjetje, prosi stranke, naj se s krovci domenijo, da jim dobro postavijo antene, da jim dobro zatesne streho ob nosilcih anten. Stanovanjsko podjetje, pa ne samo naše, namreč ne moree skrbeti še za antene. Pol strank navodilo upošteva in se domeni s krovci, pol pa o tem noče nič slišati. . Pred stanovanjsko reiormo si je lahko mstu svet izmislil, da je vsako popravilo^ tudi za škodo, Storjeno iz malomarnosti ali tehničnega neznanja, plačal iz skupne blagajne. Sedaj tega ni več, saj so normativi, v kolikšnem času se kakšna stvar iz stanovanjske opreme iztroši. Žal pa številni stanovalci tega pravilnika nočejo upoštevati in še sedaj žele, da jim vsako tesnilo plača podjetje. Le-to pa mimo pravilnika ne more. Tako kot povsod je tudi za Bežigradom težava s hišniki. Vse več je takšnih, ki svoje delo malomarno opravljajo. Tako vsaj trde stranke. Pri podjetju pa pravijo, da je red v hiši odvisen od obeh. Dober hišnik oh nerednih strankah ne more pomagati, obratno pa redne stranke kljub dobri volji ne morejo vplivati na delo hišnika. »Bolje bi bilo, da bi bali vsi hišniki v rednem delovnem razmerju. Pa kaj, ko je malo ljudi, ki bi hotel prevzeti to delo redno, še vedno imamo 90 redno zaposlenih in kar 140 honorarcev. Še slabše kot s honorarnimi hišniki, no, ponekod so zelo dobri, je s tistimi, ki so se samo polastili stano vanja potlej pa čiščenje hiše obesili na klin. Sodišče jih ščiti, če jih želimo spraviti iz na menskih, hišniških stanovanj in tako daje potuho še drugim. Hišniki, ki so zanemarili svoje dolžno sti in kljub temu stanujejo v hišniških stanovanjih so na primer v Rožanski 2—6, Livarski 14 itd. »Nič jim ne moremo. Nismo v enakopravnem položaju. Oni enostransko razdro pogodbo, pa jih sodišče ščiti. Dokler bo tako, vprašanja hišnikov ne bomo mogli dokončno rešiti,« pravijo na pod jetju in dodajajo: »Da bi bili odnosi med podjetjem in hišniki čim boljši, smo uvedli tak sistem nagrajevanja, da je plačilo odvisno od dela. Kolikor kvadratnih metrov ima hišnik na skrbi, kolikor stanovalcev je v hiši, tolikšno plačilo dobi. Tako si lahko vsak sam izra čuna kolikšne osebne prejemke bo dobil, če bo vse delo opravil. Kljub vsemu temu pa je zanimanje za ta delovna mesta še vedno majhno. Naj pristavimo še to, da bi lahko stanovanjsko podjetje mnogokrat hitreje in temeljiteje ukrepa to, če bi o delu svojih delavcev zvedeli tudi od stanovalcev. Tako pa se navadno zgodi, da smo obveščeni šele tedaj, ko je stvar že zelo daleč ...« J. V. COMMERCE zastopstvo inozemskih tvrdk Ljubljana, Titova 81 Zastopamo priznane tuje tvrdke, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter kmetijstvo z zaščitnimi sredstvi za rastlinstvo in gnojili. Spremljevalne dejavnosti (servisne, tehnično posvetovalne in druge službe* zaokrožujejo našo dejavnost - ZBOR OBČANOV 3 JUNIJ 69 * V TONOSI so klecnili ČGPELO - DELA Časopisno gr^elikan potrebuje še 100 strokovnjakov Nezaupnica direktorju — Kdo je imel previsoko plačo? Tovarniška tirata so bila odprta na široko, torug aa drugim so prihajali delavci, pravzaprav v glavnem delavke. »Kje je sestanek?« sem opraševal. »Tam zgoraj so, v jedilnici,« so mi pojasnili. (»Naravnost, pa tja in tja« .in nazadnje sem se znašel iV prostorih obratne menze. Nekdo je glasno spraševal; »Kje je direktor? Zakaj ni direktorja? Ste videli direk-itorja. Telefoniraj!« Nekdo je ■topil k telefonu. Toda direktor je že prihajal. Utrujeno, ■ desno nogo v mavcu in povoju. Sedel je poleg mene, ga dolgo vrsto skupaj sestavljenih miz in se vzravnal. Na mizo je položil »Delo«, vzel svinčnik in nekaj pod-(črtavai. Sklonil sem se bliže in pogledal. Podčrtan je bil naslov uvodnika: »K novi kvaliteti«. Ura je bila že deset minut čez štirinajsto. Sestanek se je začel. Kadar so na rešetu mučne stvari, je prav takšno budi vzdušje. Nihče ni hotel prav ■ačeti in zataknilo se je že pri ugotovitvi, da večina prisotnih, članov družbeno-poli-tSčnih organizacij v kolektivu eaveljske Tonose, sploh še ni bila seznanjena z zapisnikom komisije za družbeni nadzor skupščine občane Jijubljana-Bežigrad. »Zakaj niste?« je zanimalo člane ko-piisije, ki so prišli na sestanek skupaj s predstavniki Sindikatov in 2K. Otroci osnovne šole Ježica bodo 20. junija uprizorili v Mladinskem gledališču Gobče-vo opereto »Kresnjček«. Na predstavo bodo povabili tudi avtorja, ki praznuje 40-letnico umetniškega dela in 60-letni-eo rojstva. Povabilo v Mladinsko gledališče govori o uspehu predstave, ki so jo pripravljali več kot štiri mesece. Pre- »Saveljska pomlad« Kulturno prosvetno društvo Savljg-Kleče je tudi letos v počastitev dneva mladosti pripravilo tradicionalno prireditev »Saveljška pomlad«. Na prireditvi so sodelovali pionirji in tudi odrasli člani tega izredno delovnega prosvetnega društva. Pionirji so poskrbeli za recjtacijski in vo. kalni program. Na prireditvi so ponovno slišali obnovljeni in nomnoženi »Savski val« ter instrumentalni trio »Iskra« in videli folklorno skupino, ki je imela na tej prireditvi generalko za nastop na tradicionalnem štehvariju. »Saveljsko pomlad« si je o-gledalo precejšnje število o-biskovalcev, kar dokazuje, da je publika željna podobnih prireditev. »Saj se nismo mogli. Direktor je imel zapisnik zaklenjen v predalu, šele sedaj, ko je bil v bolniški, smo ga nekako dobili in razmnoži!!,« so začeli pripovedovati. »če ne bi šel na bolniško, ga sploh še ne bi videli. Na sestanku osnovne organizacije je rekel, da ga sploh ne bo čital, če se člani kolektiva, ki niso člani ZK ne odstranijo .,.« No, nazadnje je zapisnik vzel v roke član komisije za družbeni nadzor Stane Mancini: »Ker imam močan glas, ga .bom pa jaz prebral,« je dejal in vzel v roke zajeten šop papirja: »Komisija je bila v podjetju štiri dni. Ugotovila je, med drugim, da podjetje večkrat spreminja statut, da...,« je bral in izvedeli smo, da pismenega gradiva za seje samoupravnih organov nd bilo, da so na sestankih samoupravnih organov obravnavali stvari, ki sodijo v delo strokovnih služb, člani samoupravnih organov so sklepali kar na podlagi poročil vodij posameznih sektorjev. Pregled zapisnikov sej je pokazal, da se organi upravljanja in direktor skupaj s strokovnimi službami niso držali statuta niti splošnih aktov podjetja. Sprejemali so povsem nasprotne sklepe, kot je zapisano v aktih. Mnoga določila splošnih ak- miero so imeli 18. maja na odru prosvetnega doma v Savljah. Na štirih predstavah je bilo približno 700 obiskovalcev. V »Kresničku« nastopa 25 otrok osnovne šole Ježica, ki šteje vsega 100 učencev le v nižjih razredih. Večina se jih je prvikrat seznanila z odrom. Delo, je precej zahtevno, saj povezuje Igro, petje in ples. Otroci so pokazali veliko talenta, zlasti Mojca Rems v vlogi Kresnička, pa Marjetica, Mravlja, Slak, Plavica, Polž, Mak, Medved, vile in škratje. Režiser in glasbeni vodja je bil Marjan Breznik, učinkovito sceno je pripravil slikar Marjan Pančur, za kostume in koreografijo sta skrbeli Marica Gajski in Irena Kukec. Pomagal je seveda ves učiteljski kolektiv osnovne šole Ježica, na roko jim je šla tudi občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij, pa društvo prijateljev mladine, krajevna skupnost Posavje, tovarna Tonosa in prosvetno društvo Savlje. Upajo, da bodo decembra predstavo obnovili, kajti dobili so nekaj ponudb, da bi nastopili v okviru prireditev za Dedka Mraza. Računajo še, da bi na Ježici vsako leto pripravili otroško predstavo. tov podjetja sploh niso v skladu s pozitivnimi predpisi ...« ■ Raznolik strojni park Pri pregledu proizvodnih obratov je komisija ugotovila, da ima podjetje zastarel strojni park, neurejen notranji transport in raznolik strojni park, nezadostna skladišča. Vse to so posledice nenačrtnega investiranja, člani upravnih organov so razpravljali o nakupu novih strojev le na podlagi predloga direktorja, ne da bi bil izdelan kakršenkoli elaborat. Od stalnih artiklov, predvsem nogavic, so prešli na izdelovanje bluz, kopalnih oblek. Niti strojni park niti Znanje delavcev niso bili kos novim proizvodom; kmalu se je pokazalo, da hlastanje po visoko akumulativnih artiklih ni dolgotrajna naložba. »Mi smo bili proti,« so se oglasili na sestanku delavci. »Odšli smo k tovarišu direktorju, skupaj, prepričevali smo ga, da ne bomo zmogli, saj smo doslej delali nekaj povsem drugega. A ni 'nič pomagalo. Rekel je samo: »Delat!« In smo delali...« Za nove izdelke so kupili nekatere specialne nove stroje, ki so že po nekaj seri-jah postali odveč, saj ni bilo dela. Vsi so mrzlično iskali nove artikle za nove stroje, stare, še dobre stroje pa so Mladinci v Kumrovcu Mlad nci osnovne šole »Da nile Kumar« smo bili sprejet: v mladinsko organizacijo v rojstnem kraju maršala Tita — v Kumrovcu. Tja smo se pripeljali zelo dobre volje. Kumrovčani so nam priredili zelo lep sprejem. Ko smo prišli do kumrovške osnovne šole, so nam tam izvajali lep program, na katerem so nastopili tudi nekateri slovenski udeleženci. Na koncu prvega programa so nam podelili mladinske knjižice, nato so nas pa povabili v šolo na prigrizek. Ostali udeleženci tega obiska pa so odšli na travnik pred šolo, kjer jih je že čakal okusni golaž. Popoldne smo gledali prijateljske tekme med učenci kumrovške šole in učenci -naše šole. Po tekmah pa smo sl šli ogledat narodni muzej v Kumrovcu in rojstno hišo tovariša Tita. Vsem sta ogleda ugajala. Dan smo preživeli v veselem razpoloženju s Kumrovčani. Bil Je to nepozaben dan, katerega smo sklenili obnoviti, ko nam bodo Kum-rovčani obisk vrnili. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo doživeli tako lep dan, najlepša hvala, še prav posebej pa tovarišu Janezu Dremlju. MONIKA SMREKAR prodali sorodnim tovarnam, ki še delajo na njih. 0 disciplini v proizvodnji pa ni, da bi govorili. Delavci sami so (ne na sestanku, temveč potlej) priznali, da se je dalo med delom igrati karte, hoditi v gostilno in še marsikaj. Menda je šla samovolja delavcev tako daleč, da so izdelovali samo tiste velikosti artiklov, za katere so bili najbolje plačani. Kolekcij z vsemi velikostmi je bilo navadno bolj malo. Zaradi tega in ostalih stvari je prišlo pogosto do sporov med tehnično in komercialno službo: komercialisti so očitali proizvodnji slabo kakovost, desortiranost, pomanjkljive kolekcije, tehniki pa so zamude in vse ostalo zagovarjali s slabimi stroji in ozkimi grli podjetja. ■ Ne vedo koliko kaj 1 stane Najbolj zanimivo pa je, da menda nihče v tovarni ne ve, koliko stane posamezni proizvod. Ne vedo za lastno ceno. Podatki, s pomočjo katerih bi se torej lahko odločali in tehtali o smotrnosti artiklov, se v Savljah, kraju nesrečnega imena, kjer je ena tovarna že zmrznila, še niso pqjavili. Obračuna dejanskih stroškov nd, ni plan sko »natiske službe in stroškovnega knjigovodstva. Poslovne odločitve brez podatkov teh služb pa so prej ko slej maček v Žaklju. ■ Plače za pot navzdol Z vrsto pomanjkljivosti, le nekatere- smo našteli, se je podjetje relativno dobro uveljavljalo nekaj let. Ker pa nihče pravzaprav m vedel, koliko sploh zaslužijo, koliko jih kaj stane in so živeli po domače, jim ni bilo mar za slade. čemu? čemu delati takele neakumulativne proizvode, kot so nogavice? »Prodajmo takšne stroje,« so menili in storili. Pri tem, ko so menili da delajo najboljše, pa .so si delili tudi neupravičeno visoke osebne dohodke. Naj naštejemo nekatere, do katerih se je dokopala komisija. V letu 1968 in 1967 so si delili takole: direktor 4.875 din mesečno, vodja proizvodnje 3.878, šef računovodstva 4.404, šef ko-mercale 4.442, šef splošnega sektorja 3.270, vodja investicij 2.464, administrator 1.472, snažilka 915 .. . Ni treba biti učen in se da spoznati, da so v Tonosi sami sebi pojedli kruh. V nekaj letih so si razdelili pol milijarde starih din neupravičenih osebnih dohodkov. Zaradi tega so se sedaj znašli v podobnih težavah, kot se je znašla njihova sosednja tovarna pred leti. In vprašanje, ki grozi med ljudmi: »Ali bomo sploh še delali?« ni tako neumestno. ■ Delali bomo - zastonj »Kriv je direktor,« pravijo delavci. »Delavski svet me je zapeljal, kolektiv ni zrel,« pravi direktor. Grdo bi bilo naprtiti krivdo enemu ali drugemu. Prav gotovo se direktor ne drži zastonj za glavo, ko premišljuje, koliko denarja je šlo po zlu. Kolektiv pa je lahko zrel ali nezrel, navsezadnje pa so delavci spontano drug drugemu obljubljali: »Če ne bo šlo drugače, bomo delali zastonj. Samo, da tovarna obstane. Delali bomo spet tisto kar znamo, nogavice ir trikotažo...« ■ Kaj meni komisija? Medtem ko so člani komisije nizali podatek za podatkom, vsak je bil bolj boleč kot prejšnji, direktor nd ra- podjetje za izgradnjo industrijskih objektov INDUSTRIJSKI BIRO Ljubljana, Parmova 33 prevzema in izvaja engineeringe za izgradnjo in rekonstrukcijo industrijskih objektov, izdeluje vsakovrstne projekte in ekonomske elaborate Poslovno združenje ŽITNA SKUPNOST Parmova 33 »Žito« Ljubljana »Intes« Maribor »Mlinotest« Ajdovščina »Merx« Celje »Mlineopek« Murska Sobota »Elektromlin« Lendava !••••••••••••••••••••••• Uspeli „Kresniček Otroci na Ježici uprizorili Gobčevo opereto kel ne bev ne mev. Migal je z zavito nogo, predsednica delavskega sveta pa je nekajkrat nervozno vprašala: »Kje pa je bila komisija prej, za kaj ste prišli šele sedaj?« Torej kaj meni komisija o stanju v podjetju? »Zaradi vsega, kar je našla komisija v podjetju smatra, da je podjetje v brezperspektivni in kritični situaciji. Usmerjenost vodilnega kadra, njihova strokovna sposobnost in predvideni ukrepi, ne dajejo garancije za sanacijo stanja. Komisija nadalje meni, da ni usmerjenost kolektiva, niti nekaterih članov kolektiva, vplivala na dosedanjo poslovno politiko podjetja, predvsem pa na delitev sredstev. Ta usmerjenost je Izvirala od vodilnega kadra in posameznih služb, saj so le ti pripravljali in predlagali samoupravnim organom predloge normativnih aktov in ekonomske pokazatelje, ki so bili izhodišče za takšno usmerjenost...« Predstavniki sindikatov so predlagali, naj v podjetju čimprej skličejo zasedanje delavskega sveta in — odslovijo direktorja. Devetega junija so delavci Tonose po poltretji uri razpravljanja direktorju tovarne Juriju Drametu izrekli nezaupnico Med mnogimi osebnimi očitki delavcev je bilo nekaj zrn resnice, direktor pa je vse pripombe delavcev označil kot »flauze« Ko se je k besedi oglasi! prvič, je zatrdil, da toliko časa ne bo odgovarjal na obtožbe, dokler mu jih ne bodo dostavili pismeno, šele ko je videl, da so delavci trdno -odločeni, da končajo polletno umiranje tovarne, je vso krivdo naprtil nekdanjemu komercialnemu direk 'tirju tovarne: »Jaz sem opozarjal, da so osebni dohodki previsoki, pa sam nisem mogel ukrepati.« Neka delavka ga Je vprašala, kako Je lahko bil direktor, če ni imel nobene besede. Na taka vprašanja je Jurij Drame odgovarjal z mahanjem rok. čudna je bila tudi izjava, da je prevzel podjetje v svoje roke šele po odhodu omenjenega komercialnega direktorja. Preden mu je delavski svet izrekel nezaupnico, je izjavil: »Strinjam se, da mi daste odpoved, saj bom tako in tako tri mesece v bolniški...« J. V. I Že lani poleti se je P11 grafične proizvodnje OOP D®1 v novi Dom tiska za Bežigrad, ^ starih tiskam v središču mesti ^e, Tri-glavske in »Dela«. Del S dskame — obrat merkantilnega I te ostal v mestu, prav tako pa > Napisnega tiska v starih prostori |o (Tomšičeva ulica). Direktorja Nika Belopavloviča, smo zato a‘. kdaj se bo podjetje v celoti!2a Bežigrad in kako uspeva v • pogojih. »Prva faza, tako grad krojni del, gradnje in modernii ga pod-jetja je pri kraju,« je zal Belopavlovič in povzel: »S tean tičnn že uresničili dve tretjini P!a programa. Drugi del prograi Po vsej verjetnosti uresničili do 'L leta, kar v bistvu pomeni, da v celoti preselili za Bežigrad. 3ev tega načrta obstoje povsem l0žnosti. Delo v novem Domu • povsem normalno, čeprav j )a tudi malo zaškriplje. Vsak zi Pač težak. Pri tem mislim v pt 'Organizacijo dela v novih ind* P°gojih, kar je za večino nas nek Povega, na sistem dela in sevd ® nove stroje. Naši ljudje se na ®5I pri-vajajo, kar smo pravzapi rei morali pričakovati.« »Nova, sodobno oprd “"Pisno-grafična hiša naj bi trff kot je to zmogla doslej v z1 skar|'ah in povrh vsega še razdf0 Ljub IjanL »Naše možnosti in zrt ae v Domu tiska zares moč# j Pravkar ugotavljamo, da se |Jaj° še večje proizvodne možno5‘J*10 jih planirali in pričakovali I "Nnisti, Naš osnovni problem pK'1 ,mki, kakovost in zadovoljen te?ki si-cer lahko označili z eno “^r je prav, da zaradi nazoru5' bobu bob, časopisu časopis in1 .■ če bi hoteli uresničit jn za dovolj Iti vse kupce, bi ""ovali še najmanj sto novih de Jrbkov-njakov Pri tem mislim "'rane grafike in nekatere dh J^iake. Nekaj teh ljudi bomo dh sproti skušamo reševati realnih možnosti in potreb. > Spričo pomanjkanja bna-jo danes naši delavci vel 4a vse kar so le-ti naredili v ^ » ,?se-cih, bi potrebovali najti*. ^udi več kot jih imamo. Vse (. "e in nove možnosti dela pa ^ejo, da zaposlimo še nadalj** c©v — ali na okroglo s' m omenil. »Kako so izkoriščeni vse si še obetate od bi n , - »V našem podjetju J^f000 delavcev, in sicer v ča5pj 1,1 oglamo-propagandni tet Tj-ti. Pri tako dobrih delO^j dememu strojnemu pa*’ "snov. na naloga, da ga še bolje izkoristimo. Uvesti moramo tretjo izmeno. Ponekod jo že imamo, vendat pa v povprečju delamo z nekaj manj kot dvema izmenama. Nadaljnja orientacija našega programa izvira iz današnjega dela in jasno zastavljene usmeritve. V naši hiši tiskamo 24 različnih časopisov in revij. Na vsako slovensko družimo prideta več kot dve ediciji, ki jih tiskamo pri nas. Tako govore številke. To pa brez dvoma že nekaj pomeni. Poglejte, samo v 36 urah pred novim letom smo vrgli na trg 81 ton papirja v časopisih in revijah. Seveda moramo pri tem upoštevati povečane naklade. Kar zadevi, razmerje časopisnega in knjigotiska se gibljeta v razmerju 50:50. Glavnino nadaljnjih vlaganj v bližnji perspektivi bomo namenili v proizvodnjo časopisov in revij, ki jih daje na svetlo naša hiša. Odslej gre torej absolutna prednost časopisni proizvodnji. Pred nami so še velike možnosti, tako pri povečanju naklad kot pri kakovosti časopisov in revij. Prve korake v tej smeri smo že naredili. »Kaj prinaša večji finančni učinek, časopisi ali knjige in ostali tisk?« »Pred očmi moramo imeti celoto. Res je sicer, da se pri časopisih denar hitreje obrača, prinašajo pa le bolj skromen dobiček. Pri knjigotisku se denar obrača počasneje — proces proizvodnje je daljši — zaslužek pa večji. Zelo interesantno za nks je še eno področje: to je takoimenovani komercialni tisk, ki se vse bolj pojavlja na trgu. Zahteve so -zmeraj večje, štirideset odstotkov vseh tipkarskih uslug za Slovenijo še zmeraj uvozimo iz drugih republik, čeprav smo nekdaj vsaj v jugoslovanskem prostoru sloveli kot najboljši tiskarji Skušamo se prilagoditi zahtevam našega gospodarstva in potrebam trga. Za to smo nedvomno sposobni po tehnični kot strokovni plati.« »Kaj pa konkurenca v tiskarski stroki — doma? »Osemdeset odstotkov vse slovenske grafične industrije imamo v Ljubljani. Naš interes je, da po srednjeročnem planu razvoja grafične industrije v naši re-publiki dokončno rešimo vprašanje medsebojnega sodelovanja in specializacije. Mi smo pripravljeni in opremljeni za tiskanje velikih naklad knjig, katalogov in drugih edicij. Tu smo konkurenčni v kakovosti, cenah in rokih. Majhne naklade so za nas breme. Prav tu si želimo dobrega poslovnega sodelovanja in pametne delitve dela — specializacije. Pri nas v Sloveniji smo zaenkrat, žal, še daleč od tega. Vsi delamo vse — in. si tako po nepotrebnem konkuriramo, otežujemo delo in seveda praktično pripomoremo malo ali nič, da bi znižali cene grafičnim uslugam. Mi smo daleč od tega, da bi hoteli uničiti majhno grafično industrijo. Nasprotno, prizadevamo si le za pametno in enakopravno sodelovanje. Kot že rečeno, včasih smo Slovenci nekaj pomenili v jugoslovanski tiskarski industriji, danes pa dobršen del propagandnega materiala — za drage devize — še zmeraj tiskamo v Italiji. Ce dobro sodelujemo z grafiki po Jugoslaviji in drugih krajih Slovenije, to za Ljubljano ne morem trditi. Vendar upam, da bomo tudi Ut, doma, sčasoma našli skupni jezik.« Sprejem v mladinsko organizacijo Ob Dnevu mladosti so na osnovni šoli Borisa Kidriča v Savskem naselju sprejeli redov v mladince. Poslovalnica Festival je priredila kratek koncert opernih solistov. Po koncertu je ravnateljica šole Jelka Kutinova razdelila članske izkaznice in tako so pionirji postali mladinci. Ko pa je bilo spreje ma konec, je mladince pred šolo čakal avtobus in odpeljali So se na izlet, ki so si ga tudi prislužili. Nekaj minut pozneje se je začela druga proslava. Najmlajši pionirji so bili sprejeti v organizacijo Rdečega križa. Robert Reinhardt, predsednik Rdečega križa na šoli, je prebral nekaj vrstic o tej humani organizaciji. Potem je razdelil učencem izkaznice in spominske značke. Učenci četrtih razredov so pripravili poučno zgodbico, otroški pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Tako so učenci osnovne šole Borisa Kariča proslavili Dan mladosti ter Teden Rdečega križa. Popoldne pa so si na stadionu ob Titovi cesti ogledali nastop pionirjev bežigrajskih šol. PRIMOŽ HIENG ANDREJ KUMAR - MARKO na zadnji puli Andreja Kumarja smo 8. maja 1969 položili v partizansko grobnico v Stožicah. Tako je sklenil krajevni odbor ZB in s tem so se tudi strinjali njegovi družinski člani Sicer pa je Andrej Kumar Marko zaslužil, da počiva med borci, ki so že meti NOB oadli za svobodo in lepše življenje našega in bodočih pokolenj. Koliko ljudi ga je poznalo in koliko ljudi se je hotelo jMsledijič posloviti od njega, je bilo videli prav ta zadnji dan. čeprav je deževalo, kot zlepa ne dežuje, so ljudje trumoma prihajali od vsepovsod. Kljub temu. da je v nepričakovanem nalivu od]X)vedala tudi elektrika in poslovilnih govorov ni bilo mogoče prenašati preko mikrofona, so vsi. domačini in številni stari revolucionarji (med njimi Miha Marinko, Franc Leskošek. Lidija Sentjurc. Franc Popit. Stane Kav- čič, Boris Kraigher in drugi) vztrajali do konca, ne tako kratkega ceremoniala in s tem dokazali, kako globbko spoštujejo'njegov spomin. Zadnji dan je Andrej Kumar Marko ležal v dvorani Doma družbenih organizacij, na Titovi 201. ves obdan s cvetjem, številnimi venci in prapori. Ves čas do pogreba so se ob njem vrstile častne straže predstavnikov vseh ' družbenojiolitičnih organi zacii društev iz našega Po savja. Ves dan so prihajali ljudje, prijatelji in znanql, da so se z . mimohodom poslovili, od njega. Tako so se poslovili od njega tudi učenci osnovne šole iz Stožic. ki nosi ime njegove hčerke Danile — narodnega heroja. Od Andreja Kumarja Marka se je končno naj-, prej poslovil ravnatelj osnovne šole Franc čemernih in sicer v imenu organizacij krajevne skup nosti Posavje. Nato se je ob odprti grobnici poslovil od njega Stane Koman v imenu občinske skupščine in občinskega odbora ZB. Za njim je spregovoril Jože Bučar, sekretar četrtne konference ZKS in sicer v imenu mestnega komiteja, dr. Jože Vilfan, član IS SRS pa v imenu republike in vseh republiških organizacij. Za njim je Marku poslal poslednji pozdrav predstavnik delegacije, ki je prišla iz Goriških b>'d — njegovega rojstnega kraja in predstavnik po bratene organizacije ZB iz Kumrovca. Častna salva vojaške čele, turobni zvok bližnje gasilske sirene in žalna pesem prvič nastopajočega novega posavskega pev skega zbora, so zaključili zadnjo pot velikega revo\ lucionarja našega kraja, tovariša Anderja Kumarja-Marka. S. K. iz delavnice do tovarne 20-letnica tovarne električnih aparatov ISKRA Tovarna električnih aparatov Iskra, nekdanja Tela ob Savski cesti, ki zdaj deluje v okviru združenega podjetja Iskra s sedežem v Kranju, ta mesec praznuje dvajsetletnico obstoja. Njeni začetki segajo v 1949. leto, ko je zaposlovala sedem ljudi. Danes v tej modemi tovarni dela in si služi svoj kos kruha kar 730 delavcev. Miniti je moralo pet let od ustanovitve, da se je skromna električna delavnica povzpela do resnične tovarne z nad sto zaposlenimi. Vsi delavci, ki so od prvih začetkov sestavljali jedro podjetja, vedo, kako- so se morali prebijati skozi najrazličnejše težave predvsem prva leta obstoja, pa tudi kasneje, ko so se združili z .Iskro. Danes tovarna stoji na trdnih temeljih in se lahko pohvali, da v vsem svojem obstoju ni zašla v resnejšo krizo. Vsi artikli, ki se jih lotevajo v razvojnem oddelku, slej ko prej najdejo svoje mesto v izvozu na zahtevni zahodni trg. ,To so najrazličnejši zaščitni električni aparati stikal. Na področju zaščite električne energije je bila tovar-od raznovrstnih stikal' do daljinskih zračnih in oljnih na m je še zmeraj edini tovrstni proizvajalec na jugoslovanskem trgu. Da bi se še hitreje vključila v mednarodno delitev dela, je začela v kooperacijskih odnosih sodelovati z inozemskimi partnerji in postopoma osvajala modernejše prijeme in principe dela. Tako tovarna električnih naprav danes sodeluje z znano firmo Lorenz, na področju železniških signalno varnostnih naprav, s firmama Asea in Siemens na področju zaščite in elementov avtomatike, z VEB Elektroschaltgeriite na področju tipkal in bimetalnih relejev in s francosko firmo »Crouzet« pri proizvodnji pnjgramatorjerv m pralne ■troje (tudi za Gorenje Iz Velenja). Kar zadeva izvoz, je zadnje čase precej narastel, predvsem na trg s konvertibilno valuto. Letos bodo naredili pomemben korak naprej. V primerjavi z lanskim letom bo fizični obseg proizvodnje za 46 odstotkov večji. To je podatek, ki je sam po sebi dovolj zgovoren, s kakšnim tempom gre tovarna in njen podjetni kolektiv v prihodnost. Vrednost proizvodnje se bo ob 1,2 milijonov dolarjev izvoza povečala za 33 odstotkov, kar pomeni da bo znašala letos 67 milijonov novih dinarjeiv. Dvanajst odstotkov vsega Iskrinega izvoza bo letos ustvarila Tovarna električnih aparatov s sedežem za Bežigradom. Kolektiv je ob vseh teh dejstvih prav gotovo lahko ponosen na prehojeno pot v zadnjih dvajsetih letih. Po načrtih naj bi se vrednost v tej tovarni do 1970. leta povečala na okrog 140 milijonov dinarjev, na skladih- pa naj bi se po sedanjih računih do tistikrat nabralo 120 milijonov novih dinarjev. Kolektiv tovarne ima ves čas pred seboj jasno začrtano pot, še posebej kar zadeva nove mlade strokovnjake. Za razliko od drugih kolektivov, ki so se posebno v porefor-mnem obdobju zaprli vase kot školjka, si tu nasprotno prizadevajo, da bi dobili medse še več šolanih in strokovno visokousposobljenieh ljudi. Letos imajo na visokih šolah ul redne štipendiste, šest pa na poklicnih šolah, medtem ko je na dopolnilnem šplanju kar 33 članov kolektiva, in sicer devet na visokih šolah, dva na višji, osem na srednji, šest na poklicni, osem na administrativni — skupno torej 42 ljudi. V tem skromnem prerezu smo skušali orisati Tovarno električnih aparatov — Iskro — ki ta mesec praznuje dvajsetletnico obstoja. Vsemu kolektivu v imenu bežigrajskih občanov stiskamo roko in mu ob tej priliki iskreno čestitamo z željo: samo tako naprej! Razgovor z Jožetom Ravbarjem Ne zgodovina, ampak oris Crnučan Jože Ravbar, no silec Spomenice 1941, je av tor osnovnega koncepta »zgo dovine Bežigrada« Pod na »lovom »Ljubljansko Posav je v boju za zmago in svo bodo« objavljamo odlomke iz tega dela v našem čašo pišu. Ker osnovni koncept že dobiva končno vsebino in zato. da bi avtorja pobliže predstavili tudi tistim, ki ga ne poznajo, smo Jožetu Ravbarju zastavili nekaj vprašanj: Svoje delo večkrat imenuješ »osnovni koncept«. Kakšen pomen ima ta poudarek? Najprej naj' povem, da sem zelo zadovoljen, ker »Zbor občanov« v izvlečkih in s kratkimi komentarji objavlja moje delo. To je zelo koristno. V nečem bi vas pa rad popravil. Ne me predstavljati kot pisca »zgodovine«. Pisati zgodovino, ob prisotnosti še živečih generacij je zelo težko, če je sploh mogoče. Del vsebine bodoče knjige naj bi imel naslov: »Oris zgodovine delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije«. Tak naslov bi najbolj ustrezal. To, kar sem napisanega dal naprej iz rok, imenujem osnovni koncept zato, ker iz izkušenj vem, da vse kar se »zgodovinskega« objavi, doživi kritiko zaradi raznih pomanjkljivosti ali netočnosti opisovanja. Da bi bilo manj kritike po izidu knjige, sprejemam kritike, dopolnitve in popravke sedaj, da jih lahko upoštevam, predno bo moje delo dobil v roke recenzor in lektor. V popravljanje osnovnega koncepta se je vključilo precej ljudi in tudi taki za katere nisem vedel, da kaj vedo o naši novejši zgodovini. Seveda prihaja tudi do nesporazumov. Največkrat zato, ker posamezni ki mislijo, da lahko moj koncept popravljajo sami, mimo mene in zgodovinske komisije občinskega odbora ZB. Dq nesporazumov pa prihaja tudi zato, ker nekateri mislijo, da je koncept že dokom čen tekst in da se ne da ničesar popraviti.« Tovariš Jože, kdaj si začel pisati ta osnovni koncept? »Dogovor o pisanju »Orisa novejše zgodovine Bežigrada« sem z občinskim odborom ZB podpisal leta 1967. toda z zbiranjem gradiva sem začel že mnogo prej. Moti se tisti, ki misli, da še da takšno stvar napisati na primer v 2 letih. Leta 1954 sem na primer začel pisati kroniko takratne občine Črnuče. To kar sem napisal je bilo zelo aktivistično, nekakšen odraz takratnega časa. Koncept je obsegal obdobje do konca leta 1941. Pri tem pisanju sem se marsikaj naučil. Zdaj poizkušam opisovat: dogodke talko kot so se dogajali, neoziraje se na osebe. Mislim, da sem se naučil biti neoseben in zgodovinsko prepričljiv. Zaradi različnih vzrokov takrat zastavljenega dela nisem končal. Sledil je sestanek leta 1958 na katerem smo se dogovarjali, da bi • bilo dobro napisati »zgodovino« skupno za »Ježico in Črnuče, toda ostalo je le pri besedah. Pri teh razgovorih pa je marsikdo marsikaj povedal in kot pravijo stari ljudje, da je vsak spomin vredno zapisati, sem se tega držal tudi jaz. Na ta način mi je veokrčt uspelo izluščiti resnico o določenem do godku Takrat sem živel v Domža lah, kasneje pa sem se preselil v Logatec. Zaradi odsot nosti z območja ljubljanske-. ga Posavja, nisem čutil sposobnosti za pisanje »zgodo v:ne«. Kdo te je spodbujal k pisanju? »Pisanje »zgodovinskih stvari« je moj. konjiček, toda pokojni Andrej Kumar me je stalno prigovarjal k pisanju. Pred dvema letoma, ko je umri Bizjakov oče iz Črnuč me je zopet »potipal«. Rekel je: »Juže, si komunist al; ne Če si, boš pisal!« Branil sem se, da je to prezahtevno za mene in da hi to bolje napravili pravi zgodovinarji pa se ni dal prepričati. »Juže,« je rekel, »to nalogo lahko opraviš ti, saj si predan človek, čeprav si bil večkra! razočaran. Zgodovino moraš napisati zaradi teh, ki danes nastopajo, zaradi sebe in zaradi tistih, ki jih ni več med nami.« Kaj sem hotel. Zbiral sem podatke in dopolnjeval kar sem imel že napisanega. Pri tem sem prihajal do vrste problemov. Ker sem gozdar sem med sprehodi po gozdovih stalno razmišljal o teni kako bi bilo treba pisati. Iz rek, da ni gozda, če raste sa mo eno drevo, sem primerja! s pisanjem naše zgodovine. Pisec, ki ni povezan z ljud mi, je brodolomec. Posebno me je ves čas motilo vpra sanje, kako vsa dogajanja na ljubljanskem Posavju poveza ti v.celoto, ko pa nikoli m bilo organsko povezano. Prav zato. tako kot drugi, še vedno razmišljam o končni raz delitvi vsebine bodoče knt ge.« Bo ta knjiga toliko kvaii letna kolikor se to zahteva za podobna dela? »Mislim, da bo in sicer za radi tega. ker smo se je .o-tili pisati povsem druga čen način kot so to delale nekatere druge občine. Ta V SPOMIN Matija Selan Jože Molek-Punlar V' petek, 23. maja 1%9 je umrl še en velik revolucionar, naš občan, Jože Molek-Punlar. Zadnja leta je stanoval v Ulici pohorskega bataljona 23, sicer pa je bil is Borovnice, kjer so ga tudi pokopali. Jožg/Molek je bil star 58 let, član komunistične partije pa je postal že pred 30 leti. Bil je plemenit in skromen človek, njegova življenjska pot pa je bila enaka potem vseh kočarskih sinov. V svoji mladosti je zelo veliko bral in zato je hitro dojel borbo za pravice delavcev in kmetov. Ko so vdrli okupatorji na našo zemljo je postal sekretar KPJ borovniškega rajona. Spomladi leta 1941 je postal komisar čete 140 borcev, ki so bili jedro krimskega partizanskega odreda. Leto kasneje je že postal komisar 1. bataljona Sercerjeve brigade. Tudi po vojni je bil enako predan in delaven kol med vojno. Bil je partijski sekretar v ljubljanskem, celjskem, in kranjskem okraju, bil je republiški poslanec iv član centralnega komiteja ZK Slovenije. Jožeta Molelca so imeli ljudje, ki so se kdajkoli spoznali z njim, zelo radi, zlasti 'zaradi njegovi - poštenosti, odkritosrčnosti in skoraj prevelike skromnosti. Vest. da je umrl v Puli. je vse. ki so ga poznali globo-. ko presunila, člani ZB terena Posavje, kjer je zadnje časi živel z leno, tudi nosilko »Spomenice 1941«, so ga šli pospremit’ na zadnjo pot v Borovnico s posebnim avto btisom. S seboi so nosili tri prapore m venec. Lep venet mu ie poklonila tudi skuri-ščinn občine Ljubljana—Bežigrad Kako ie bil priljubljen, se je videlo K udeležbe na njegovi zadnji poti Veliko št e vilo borčevskih praporov in venem prisotnost mnogih vidneišjh bivši!: :u s danjih republiških tunkcionariev im ie pričala, kai je Puntal pomenil za našo revolucijo. V nedeljo 25 maja 1069 smo na parti sanskem pokopališču v Stožicah pokopali Matija Selana iz Kleč. Rodil se je leta 1892. v Savljah kot sin številne kmečke družine Pri očetu se je izučil kolarske obrti. Ko je divjala 1. svetovna vojna je moral odslužiti Vojaški rok Poslan je bil v Galicijo na rusko fronto in tam je bil ujet Preživel jč rusko ujetništvo in ko se je vrnil domov si je v Klečah postavil svoj dom, v katerem je opravljal kotorsko obrt. Iz Rusije je v ta kraj naše občine prinesel napredne misli. Zato so se radi pri njemu sestajali napred-misleči ljudje kot npr. Andrej Kumar. Kocjan Zatler, (ki ga je skupaj'z ženo v ča ■sl: NOB ubila domača »črpa roka«) Krša-nov oče iz Savelj in drugi Od prvih dni okupacije leta 1941 pa vse do njegove aretacije leta 1942 je bilo pri njem zbirališče orožja in literature OF, Aprila 1942 leta so ga zaradi aktivnosti na strani OF zaprli in nečloveško mučili nato pa odpeljali v italijansko internacijo, po kapi tulaciji Italije pa še v nemško, odkoder se je po končani II svetovni vojni vrnil domov. Svojo kolarsko delavnico je v duhu takratnih razmer takoj podaril državi in bil v njej nekaj let Vodja dela. Kasneje se je za poslil v podjetju Avtomontaža. kjer je delal vse do upokojitve. Malija Selan je bil velik poštenjak, zelo skromen in delaven človek. Zaradi njegovih dobrih lastnosti je bil večkrat izvoljen tudi v krajevni odbor ZB NOV. Da se ga bodo domačini še dolgo spominjali je prifah- udeležba na njegovi zadnji poti čeprav ie bila leiM nedelja in čeprav je bila njegova zadnja pot dolga skoraj uro hoda /e bil sprevod tak kot ga je Matija Selan zaslužil Od njega-sta se z lepimi besedam’ postorila dva člana ZB NOV katerima n- bil \Jahin takorekoč prvi uči tel i nove dobe Loize č’žmav se ie od njega poslovil na domu v Klečah Sta "e Kos pa ob odprtem grobu V slove na mu je zapel tudi verski zbor »Posavje« Loize Čiiman posebnost js naš »osnovni koncept«, kot temelj bodoče knjige. Bralca koncepta dobe zaokroženo sliko o bodoči knjigi. Dogodki v osnovnem konceptu še »visijo v zraku«, niso dovolj osvetljeni, morda niso v pravem zaporedju itd. Vse to zbudi dobronamerno kritiko in pripravi bralce do dopolnjevanja, do predlaganja popravkov itd. Takšna dopolnjevanja še vedno prejemam in zelo sem vesel, da smo se dela tako lotili. Za sluga za tak način dela gre predvsem zgodovinski komisiji občinskega odbora ZB.« Kaj imaš za največji problem pri pisanju »Orisa zgodovine . ..«? »To, da nekateri, ki so bili udeleženci dogajanj katere zapisujem, ne čutijo potrebe in dolžnosti, da bi sodelovali. Zgodovino pišem za ge neracijo, ki nastopa danes .m one, ki bodo še nastopile. Ne pišemo je za sebe. In tega ne kateri pomembni udeleženci delavskega gibanja in ljudske revolucije našega Posav ja ne morejo razumeti. Imajo moj »osnovni koncept« kot pripomoček in lahko h' ga dopolnili in osvetlili s svoje strani, po svojih spominih vendar ne dajo nič od sebe. Sicer pa naj ponovim be sede prof. dr. Franceta Škerla, da smo z osnovnim kon ceptom kljub vsemu dosegli vsaj to, da je zgrajen temelj. na katerem se da gra dl ti kvalitetno in verno prikazovanje zgodovinskih dogodkov ljubljanskega Posavja.« Kdaj bo osnovni koncept prerasel v končni tekst in kdaj bo po tvojem mnenju knjiga izšla? »Osnovni koncept delavskega gibanja od svojega začetka do konca leta 1936 je že prerasel v končni tekst. Pred nekaj dnevi sem ga izroči predsedniku zgodovinske komisije občinskega odbora ZB. Zdaj bo ta del vzel v roke recenzor in potem še lektor. Naj povem, da sem dobil na ta del ofisa naše novejše zgodovine veliko dodatnega gradiva, tako da se je osnovni koncept povečal za svojih 40 strani. Mislim, da tu ni več kaj dodati. Vedno sem pa tudi mislil, ' da bo vse to šlo hitreje od rok. Vsi datumi, kd sem jih jat' napovedoval, so že za nami. Zgodovinska komisija je postavljala realnejše roke. Pravi, da bo vse v redu, če bo knjiga izšla pred kraj drugega leta.« VESELI VLAK Izlet Bežigrajčanov v Kumrovec Odbor ZZB NOV občine Ljubljana-Bežigrad je v počastitev 50-letnice ZKJ. za člane svojih osnovnih organizacij dne 1. junija organiziral izlet v Kumrovec — rojstni kraj maršala Tita. Odbor je računal na prijavo 3IK) do 400 članov, vendar se je število vseh, ki so hoteli iti na ta izlet, kmalu povečalo na 600 članov. Krajevna skupnost »Posavje« pa je še izkoristila priliko in z osnovno šolo D. Kumar iz Stožic organizirala sprejem pionirjev iz te šole v mladinsko organizacijo kar V Kumrovcu. Tako se je število izletnikov povečalo na okrog 750. Poseben vlak, okrašen z zastavami in napisi, je v Kumrovcu, na želežniški postaji pričakalo okrog 150 članov ZB NOV skupno z otroci iz osnovne šole »Maršal Tito« iz Kumrovca. Godba na pihala je igrala koračnice. Po kratkih pozdravih predstavnikov mladine i* Kumrovca in Posavja se je oblikovala dolga in vesela kolona z godbo in prapori na čelu. Ko je kolona prišla v Kumrovec so iz bližnjega hriba, v pozdrav Bežigrajčanom. zapokali številni mož- narji. „ , . , Na veliki terasi pred osnovno šolo se je ob ib uri začel program, v katerem so nastopili otroci — pevci iz Kumrovca, tamburaši iz Stožic in bar-monikaši iz Črnuč. Zapel pa je tudi bežigrajski pevski zbor »Posavje«. Najprej pa je Bežigrajčane pozdravil predsednik krajevne organizacije ZB NOV Kumrovec in predsednik občinske ZZB NOV občine Klanjec. Med gosti so programu prisostvovali tudi predsednik ZZB NOV Socialistične republike Hrvatske tovariš Ivan Šibi in član zvezneg* odbora ZZB NOV tovariš Franc Leskošek. Potem je bil sprejem pionirjev in pionirk osnovne šole D. Kumar iz Stožic v mladinsko organizacijo. Knjižice jim je izročil Borut Miklavčič-predsednik ljubljanskega mestnega komiteja mladine. Tudi novosprejetim mladincem in mladinkan* so že prej imenovani pionirski zbori, ki so se j ib1 pridružili še recitatorji, priredili prisrčen program Vmes je delegacija občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana-Bežigrad položila venec ob spfj menik padlim borcem Kumrovca, člani krajevne | organizacije ZB NOV terena »Boris Kidrič« pa sO; se zbrali pred osnovno šolo »Maršal Tito« in prt: srčno čestitali za zlato poroko članoma njihov«; organizacije, zakoncema Mariji in Ljudomilu Kalin-Z aplavzom so tudi pozdravili čestitke Erni Neuberl oer in Julki Čander, ki sta praznovali 56-letnicc mature. To je bila res pohvale vredna iniciativ* vodstva krajevne organizacije ZB NOV »Boris K> in Anica Hrovat (2). Rezultati: Ježica : ŽKK Maribor 26 : 22 (12 : 9), Ilirija: : Ježica 28 : 27 (18 : 8), Ježica : Maribor 66 40 : 11 (25 : 7), Ježica : Kroj 19 : 12 (11 : 5) Lestvica: 1. Ježica 4 3 1 112:73 6 2. Kroj 4 3 1 105:78 6 3. ŽKK Maribor 422 101:115 4 4. Ilirija 4 2 2 95:88 4 5. Maribor 66 404 75:134 0 »Stadion« na četrtem mestu Na spomladanskem delu republiškega košarkarskega prvenstva za mladince so igralci Stadiona dosegli lep uspeh: uvrstili so se na 4. mesto med 17 nastopajočimi ekipami iz vse Slovenije. V predtekmovanju so 'premagali Ljubljano 64:45 (33:20), Lesonit 46:32 (22:19) in po podaljšku še Slovana 58:56 (49:49, 21:30). V finalu so se pred njimi uvrstili ekipi Olimpije in Ilirije iz Ljubljane ter Triglav iz Kranja. NAROČITE ZBOR OBČANOV! To je vsekakor majhna senzacija: TVD DOL je bil v smučarski sezoni 1968/69 najboljša organizacija v smučarskem teku v Jugoslaviji! Na prvi pogled skoraj neverjetno, toda za tistega, ki je po posebnem ključu obdelal podatke, rezulatate v vseh kategorijah smuč. teka, tudi v biatlonu, je to povsem razumljivo. Tekači iz Dola imajo danes najštevilnejšo in raz-meromt kvalitetno člansko vrsto, da o mladincih sploh ne govorimo. Na tekmovanju v biatlonu v Dražgošah so so ekipno prvo in drugo mesto zasedli biatlonci Dola, na državnem prvenstvu — čeravno okrnjeni — pa tretje mesto; članska štaefta je trenutno četrta v državi, mladinska 2. do 3., Slavko Premože in mladinec Krašovec sta člana državne reprezentance, Premože pa dvakratni državni prvak v bialtonu itd. Dolga leta so v Dolu trdo delali, čestokrat pod zelo težkimi pogoji (slabe snežne razmere) vendar so bili vztrajni in njihov trud je bogato poplačan, seveda pa jim obenem ta uspeh nalaga velike obveznosti, da bi ta primat tudi v prihodnje obdržali. Težko je reči, kdo je za uspeh najbolj zaslužen. Ali je to Jože Jerman, pojem smučanja v Dolu ali so to bratje Kuharji, bratje Šimenci in še cela vrsta tistih, skromnih a zelo prizadevnih funkcionarjev? Brez dvoma so vsi. vsak po svoje prispevali k temu skupnemu uspehu. Ne gre pri tem prezreti tudi deleža trenerjev Slabanje, Velepca in J. Pavčiča, kakor tudi velikega razumevanja Obč. ZTK ki ima smučanje za prioritetno, tudi kadar je treba odšteti kakšne dinarje in ne samo na papirju ali za kakšne svečane priložnosti. Prepričani smo, da bodo uspehi dolskih smučarjev v prihodnje še večji, kaiti s pridobitvijo nove telovadnice se jim odpirajo velike možnosti vadbe v večernih urah, kajti skoraj vsi so čez dan zaposleni poleg rednega dela še z domačimi, kmečkimi opravili in si le pozno proti večeru lahko utrgajo urico ali dve za vadbo in trening. Seveda pa bodo morali misliti malo tudi za izpopolnitev ženske ekipe in ekipe za klasič- ^ no kombinacijo, saj imajo za to dovolj kadra in vse druge pogoje, vključno z dvema skakalnicama! Vrstni red najboljših tekaških organizacij: 1- TVD Dol 146 točk, 2. SK Jesenice 138, 3. SK Fužinar 136, 4. SK Triglav 134, 5. TVD Gorje 92,6. Enotnost 90,5 itd. Na Ježici spet igrajo nogomet Nogometna ekipa mladinskega aktiva Ježica se je letos prvikrat vključila v tekmovanje, ki ga organizira ljubljanska nogometna pod-zveza (mali nogomet). Stroške za tekmovanje poravnajo igralci sami, veliko pa jim je pomagalo ravnateljstvo osnovne šole Danile Kumar v Stožciah, ki jim je dovolilo uporabljati igrišče in garderobe. Tekmujejo v ligi, ki šteje 12 ekip. Doslej so premagali moštvo tovarne Vega 4:2 (1:2), Igo 9:4 (3:4), in Obnovo 9:5 (2:5), izgubili pa so z moštvom Slovenija ceste, Grosuplje, Kolinsko in Tehniko. Največ golov so dosegli Ramovš, M. Stuchly, Kogoj in Dežman. Dan mladosti Občinska zveza za telesno kulturo in obč. zveza društev prijateljev mladine sta v soboto 24. maja priredili 9» Centralnem stadionu ob Titovi cesti nastop učencev in učenk prvih štirih razredov ob prazniku »Dneva mladosti«. Vse, ki so se zbrali na zeleni preprogi nogometnega ‘Brišča, je v imenu občinske skupščine pozdravil podpredsednik Slavko Oblak in jim čestital njihov praznik, Dan mladosti. Nato so se v sporedu zvrstili najprej učenci in učenke Prvih razredov s svojimi elementarnimi igricami, pa učen-c> drugih razredov z vajami z kratkimi kolebnicami, učenci j11 učenke tretjih razredov so nastopili v zelo zanimivem te napetem teku preko poligona, ki je dvignil na noge vse Pjihove vrstnike na tribunah in končno so se učenci in Učenke četrtih razredov pomerili med seboj v igri med dvema ognjema. Celotna prireditev, čeravno ne najbolje pripravljena, le uspela, kajti najmlajši so nastopali in tekmovali s takim teiicsom in poletom, da jih je bilo veselje gledati. Vse-®ukor naj bi postala ta prireditev tradicionalna. VEČER ŠPORTA IN GLASBE čeravno na letošnji priredi-te*, že drugič po vrsti, ni bilo *®”ko zvenečih imen kot prejele teto, je le-ta v vsakem Pogledu uspela. Pred prepol-"p festivalno dvorano so se dvournem programu zvrstl-• domala vsi najboljši šport-I* naše občine, nelcateri '^kcionarji, trenerji in pro- fesorji telesne vzgoje. Naj jih samo nekaj naštejemo: atleta Včakarjeva in Miloš Mele, smučarja Slavko Premaze in Marjan Kraševec, odbojkarja Meserko in Marjan Kumer, strelca Bohinc in Dovč, košarkarica Vida Oven, telovadec Pregelj Andrej, trenerji Marjan Skušek, Lovro Moč- (SeK^sednik občinske zveze za telesno kulturo Silvo J® izročil nagrade najboljšim bežigrajskim ttCavnlkom- Na 8liki: alleta Miloš Me,le in Breda aicar ter njun trener Marjan Skušek (z leve proti desni) JUNU 69 __________________________ nik, Miro Prošek, Jožica Časar taborniški vodniki Lehr man in Rovšnik ter profesorji telesne vzgoje Franc Bel-čič, Vlada Antič in Mitja Vidic. Prireditev, ki jo je zelo uspešno vodil reporter RTV Ljubljane Franck Trefalt, je otvoril predsednik Obč. ZTK Silvo Čebulj, ki’je v kratkem izvajanju orisal pomen prirejanja takih in podobnih prireditev, pozdravil vse navzoče, se jim zahvalil za njihov trud in prispevek pri razvoju bežigrajske telesne kulture ter jim v prihodnje zaželel še večjih uspehov. V programu so se vrstile zabavne melodije Malega ljubljanskega comba, popevke priljubljene Marjane Deržaj in pogovori z športniki, junk-cionarji, trenerji in profesorji telesne vzgoje. Poslušalci so izvedeli marsikaj iz dela, življenja in vadbe naših najboljših, z njihovimi problemi in težavami, pa tudi lepimi stranmi športnega udejstvovanja. Iz komentarja Franeka Trefalta, ki je podal -nekakšen prerez športne dejavnosti r naši občini, smo lahko izvedeli, da posvečajo za Bežigradom največ pozornosti množični telesni kulturi, da nastopa skoraj » vseh športnih zvrsteh od osnovnih in srednjih šol preko organizacij množica tekmovalcev ali igralcev in da se iz tega počasi lušči kvaliteta. Prednost imajo tisti športi, ki so tako za dvig telesne zmogljivosti občanov, posebno mladine, najbolj pomembni, kot atletika, košarka, smučanje, streljanje, orodna telovadba, splošna vadba itd. Iz njegovega komentarja je bilo tudi razbrati, da je bila bežigrajska občina že drugič najštevilnejša na »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane,« za Icar je od odbora za pohod prejela kot edina poseb- • no priznanje. Za Bežigradom imamo tudi dva odreda tabornikov, ki spadata med najboljše v Sloveniji, Savski odred pa je dobil celo kip »Ilegalca« to je najvišje priznanje v taborniški organiza ciji. S posebnim navdušenjem so prisotni pozdravili gosta prireditve: Iva Daneva enega najboljših košarkarjev — amaterjev na svetu in kapetana našega državnega moštva, ki je zbranim povedal dosti zanimivega in vzpodbudnega- in pa junaka letošnje Planice 1969 Petra Štefančiča, ki je predvsem mlajše poslušalce pritegnil s svojim pripovedovanjem, kako se je počutil, ko je na smučeh poletel 150 m daleč. Oba sta bila deležna burnega aplavza DARILA ZA ŠPORTNIKE SO PRISPEVALI: Metalka Centromerkur Tonosa Lesnina Modna oblačila Posl. združ. tekstilne industrije Termika Mercator Prehrana Slovenija vino Gospodarsko razstavišče Kroj - Škofja Loka Astra Dinos v znak priznanja za njihove zares vrhunske dosežke. Vsem, ki so nastopili v programu je predsednik Obč. ZTK Silvo Čebulj izročil praktična darila, ki so jih za to prireditev prispevala podjetja. Ob koncu prireditve pa sta v zmtk priznanja za dolgolet- no uspešno delo na področju telesne kulture in šolske telesne vzgoje prejela šopke nageljnov tudi direktorica L gimnazije Bežigrad Štejka Severjeva in eden prvih predsednikov občinske zveze za telesno kulturo Bežigrad Boris Germek Nastop Marjane Deržaj ZBOR OBČANOV \\ Kmečka ohcet tudi za Bežigradom Za konec pa še štehvanfe Ko so se tantje na konjih šestič zapodili mimo soda na štebhu (kolu), se je sod razsul. Obroč se je pretrgal, ko je kresnil po sodu Stane Kermavner — novi štehvanjski mojster in prvi fant na vasi. Prigalopiral je na svojem vrancu kot veter ... »škoda, zares škoda, da niso soda bolje namočili, da bi bil trdnejši...« so obžalovali gledalci, ker se je tekmovanje prehitro končalo. Kmečki trio jo je urezal, da so nas pete zasrbele ... Novi štehvanjski mojster je dobil venček zmagovalca. Godci so godli, fantje in dečve so zaplesali »Rej pod lipo«, gledalci pa se niso mogli nagledati živopisnih narodnih noš in enkratne prireditve, na posavska tla presajene po koroškem narodnem običaju. Prvo štehvanje so na Posavju priredili pred vojno — po vojni pa so ga obudili k življenju 1953. leta. In odtlej fantje iz Savelj in Kleč skoraj vsako leto zajašejo rieosedlane konje in se na štehvanjii pomerijo za najboljšega. Galop, točno odmerjen udarec po sodu in konjenik je mimo.. Konji hrzajo, fantje jih spodbujajo, dečve v pričakovanju zadržujejo dih in vzdihujejo .. Stari koroški narodni običaj, doma iz Ziljske doline ima globoke korenine. Nekateri trde: ni dvakrat rečeno, da se ni rodil še v turških časih, ko so naši fantje z beti in kosami po beticah kresali roparske Turke. Za dobro organizacijo te tradicionalne prireditve ima veliko zaslugo predvsem zelo delavno Prosvetno društvo Savlje-Kleče, ki goji raznovrstne kulturne in folklorne dejavnosti, še posebej pa gre pohvala vsem fantom, ki so se zares srčno borili, in so bili hkrati tudi dobro pripravljeni in »zakmaš-no« opravljani Vsa čast prijetni folklorni skupini, ki je Štehvanju dala poseben ton in živahnost, da o kmečkih godcih sploh ne govorimo. Po pravici pa zamerimo prirediteljem Kmečke ohceti v Ljubljani, da so štehvanje prezrli. Folklorne prireditve, tako redke v današnjih časih, sta se udeležila samo švicarski par Vera in Peter Bickel, ki sta bila nadvse navdušena. Za prireditev pa se je zavzelo Gostinsko podjetje Bežigrad. štehvanje na kopališču pri Šternu je vseeno lepo uspelo. Množica gledalcev, ki se je zbrala na skromnem prostoru je bila veselo presenečena, da ne rečemo celo malce razočarana, ker so korajžni štehvanjci prehitro razbili sod Lanski štehvanjski mojster in zmagovalec Srečo Dovč je letos zasedel častno drugo mesto Pa tudi vsi ostali fantje — vsa dvanajsterica — so se dobro držali. Za las je manjkalo, pa bi se sreča nasmejala komu drugemu. Pa drugo leto več sreče! N. L. ,Ugrabitev' v Dolu Neveste so se kar dobro počutile Organizatorji letošnje »kmečke ohceti« so imeli srečno roko, ko so del te spektakularne prireditve prenesli tudi v Dol in Dolsko, vasi ob Savi, od koder je vsako leto večina »ohcetnih furmanov«, tistih s koleslji in parizarji. Sprejem za vse neveste so prvotno »planirali« samo v Dolskem, vendar pa so zadnji čas vskočili še Dolani, ki tudi iščejo svoj turistični prostor pod soncem. Vse je bilo zares videti tako, kot da so neveste na poti v Dolsko »ugrabili« v Dolu in jih zadržali več kot eno uro. Kljub delovnemu dnevu se je na starodavnem križišču pred Jožmanom zbralo lepo število domačinov, novinarjev in fotoreporterjev, med katerimi so bili tudi mnogi dopisniki tujih listov in snemalec ameriške televizije. Brhke neveste je pod vitkimi mlaji pozdravil znani dolski »režiser« Tone Ilovar in jih po starem slovenskem običaju pogostil s kruhom in soljo ter jim zaželel dobrodošlico, po-mači oktet Je pod vodstvom Rudija Pretila zapel nekaj narodnih pesmi. Da je bilo vse kot se spodobi, je goste do slavnostnega prostora spremljal Miklavčev France z volovsko vprego: na vozu je blrt Kovačev France točil pristni domači tokovec, po katerem so pridno segale tako neveste in tudi drugo spremstvo, posebno pa še »novinarji«, domači in tuji. Sprevod se Je za hip ustavil pred gosti- •em na Vidmu, kjer jim je Nace ponudil v «r-ček svežujoče pijače — seveda zastonj. Prodal je menda prav vse, pravil pa je, da so najbolj pili »šoferji«. Pred novo trgovino .je neveste in spremstvo pozdravil predsednik krajevne skupnosti Špenkov Evgen in jim dal nekaj napotkov iz »lastnih izkušenj«. Folklorna skupina »Sluk« iz Bratislave je vžigala poskočne in plesala, da jih je bilo veselje gledati. Pomagal jim je tudi domači harmonikar Janov Tone. Starešina France Janež je začel neveste vabiti novim doživetjem naproti, pa tudi »predsednik« kmečke ohceti Rudi iz Dolskega je nervozno gle dal na uro. Neveste pa — kot da so jih Dolani osvojili —- so se počutile kot doma in se kar težko ločile od prijetne družbe. Kočije so bile pripravljene. Pred slovesom je vsaka nevesta dobila še domač cekar z nageljni, darilo podjetja JtTB. Iskri konji so veselo mednarodno druščino potegnili po stari cesti proti Dolskem, Prva, če tako rečemo, turlstično-folklorna prireditev v Dolu, je lepa uspela. Seveda ni bilo vse brez napak, vendar upamo, da bo vsako leto bolje. Ni kar tako, v majhnem kraju gostiti neveste iz deset ih držav z vsem njihovim bučnim spremstvom. Dol je torej že kar na začetku zajel z »veliko žlico«. Za to se moramo zahvaliti organizatorjem »ugrabitve nevest« Francetu česnu. Francu Kuharju/ Alojzu Kovaču in drugim. Prihodnje loto pa na svidenje JOŽE JERMAN ES u--. . J—: S m w== . ' ;.5 m Srečanje mladih pevcev Po nekajletnem premoru so se 29. maja letos ponovno srečali otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol občine Bežigrad. Srečanje je bilo v dvorani Pionirskega doma; organizirala ga je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij. Sodelovalo je pet otroških zborov: z osnovne šole Ježica (zborovodja Marjan Brezniki Maksa Pečarja (zborovodja Jelka Kraigher), dr. Vita Kraigherja (zborovodja Metka Kur-ner), Danile Kumar (zborovodja Danica Ivančir). Mladinski zbori so nastopili le trije: z osnovne šole Maksa Pečarja (zborovodja Milan Otrin), dr. Vita Kraigherja (zborovodja Jelica Zupan) in Borisa Kidriča (zborovodja Vida Varga). žal prireditev ni bila dovolj dobro pripravljena. Prvotno napovedano uro za zečetek so pomaknili in o tem niso obvestili vodstva šoi. Večina zborov ni bila pripravljena na zaključno skupno pesem, saj je povečini otroci sploh niso peli. če bi hoteli oceniti kvalitetno raven zborov, bi se odločili za oceno povprečno. Zlasti pri mladinskih zborih je bilo čutiti vsa premalo mladostne zagnanosti, muziciranja, predvsem pa za lepoto otroškega glasu. • Lahko pa smo veseli, d» je »srečanje mladih pevcev« < naši občini ponovno zaživelo, saj lahko v prihodnosti pri' čakujemo boljše rezultate, ta ko po tehnični kakor tudi p0 izvajalski plati. Biro za osamela srca Za Bežigradom, v Janševi ulici številka 24, je ped dvema mesecema zadela delati prva jugoslovanska posredovalnica za zakonsko zvezo V lično, belo ometano hišo. se vsako dopoldne in popoldne stekajo poti ljudi, ki si kdo ve iz katerega vzroica niso mogli poiskati zakon skega tovariša. V lično o Dremljem pisarni se ti ljudje srečajo z eno izmed treh žensk, gl so pripravljene poslušati tegobe osamljenih ljudi in jim ponuditi pomoč. »K nam pridejo z nekakšnim nezaupanjem, potrti, sami. Predvsem so osamljeni.« pravijo v Posredovalnici za zakonske zveze in pojasnjujejo: »Modemna komtmikaoijska sredstva, ki so premostila velike razdalje tn zbližala ljudi vseh kontinentov, so zaprla poti, ki vodijo od do-sameznika k posamezniku. Hiter tempo življenja, delo In način življenja In zapiranje v svoj ozek okoliš je povzročilo, da mnogo ljudi ostaja veliko bolj samih kot bi Človek na prvi pogled mislil. In že ob začetku našega dela smo spoznali nekatere stvari, o katerih smo prej menili drugače. Namreč, bali smo se, da se bodo oglašali neresni ljudje, ljudje, ki so željni avantur. Pa ni tako. Niti 2 odstotka med ljudmi, ki pridejo k nam, ni takšnih, da bi jim rekli, da so slabi. Drugo, kar nas je presenetilo pa je, da se javlja več osamelih mladih In ljudi srednjih let kot starih. Najmlajša deklica, ki se želi poročiti, je stara manj kot 18 let, najstarejši »ženin« jih Ima precej čez sedemdeset. Deklici smo napisali pismo in ji svetovali, naj še malo hodi v šolo. pa se potlej moži, onemu pa smo pomagali tako kot vsem ostalim • Vse je anonimno Da bi preprečili neljube stvari, ki bi lahko že tako osamele ljudi še bolj potrle, dela posredovalnica povsem anonimno. V tej veliki anonimnosti gredo celo tako daleč, da se niti uslužbenci ne puste fotografirati, kaj šele, da bi se dalo izvedeti za na slovo ljudi, ki so se javili posredovalnici Vsakdo, ki ge oglaši in prijavi, bodisi osebno, bodisi preko pisem, dobi številko. Seveda najprej popiše posebno anketno polo, na kateri na prvo stran napiše podatke o sebi. Prvo stran, kjer je seveda napisano ime in priimek ter ostali podatki, skrbno shranijo, podatki, opisani na drugih straneh anket-pega snopiča, ki služijo za obdelavo predvsem strokov- njakom posredovalnice, pa nosijo šifro — številko. In ko posredovalnica povezuje ljudi med seboj, jih seznanja, ne uporablja imen marveč le šifre. Tako na primer šifri 300 po temeljitem izboru pripravijo šifre 715, 621, 312 in 525. Navadno moškemu svetujejo, takšna je pač tradicija, da se prvi oglasi in piše na določeno šifro, o kateri ve le to, kar ga zanima. Na primer: starost, poklic, okolje, v katerem živi, izobrazba, teža, postava, barva oči, stva ri; ki jo zanimajo in eventu-elne hibe. Pisma romajo seveda prek posredovalnice, saj so pravi naslovi in imena spravljeni na varnem mestu. »Tako mora biti, pravijo na posredovalnici. Kje pa je- rečeno, da se bosta oba odločila da se bosta poročila. In če tako, po pismih, že ugotovita, da se ne bosta ujela, je manj boleče, če se ne poznata. Ce pa se po pismih pokaže, da obstojajo možnosti, ki bi pripeljale do zakonske zveze, ob »šifri« seznanimo. Potlej je še vse odvisno od nadaljnjih srečanj. Toda vsakemu svetujemo, naj se ne odloči prenaglo. Menimo, da je šest mesecev poznanstva komaj dovolj, da se oba partnerja spoznata. • Manjka deklet, ki bi želele na kmete Morda se bolj kot kje drug-, je kažejo prav v posredovalnici vse strani današnjega življenja. Zgodb, otožnih In manj otožnih, je na kupe, a jih tu skrbno varujejo. Osnovno pravilo Je tu pač diskretnost In zato v posamezne zgodbice tudi nismo bezali. Na splošno pa, pravijo v posredovalnici, opažamo, da Je vse manj deklet, ki ,bi hotela Iti na kmete Prihajajo fantje, lopi. močni in zdravi, k! imajo doma trdne, več sto tet stare kmetije. Vse Imajo, toda nobena noče na kmete. Ti fantje si tako želijo dobiti na svoj dom gospodinjo, da so pripravljeni poročiti tudi dekleta z otroki, noseča dekleta, samo da bi prišla k njim. Radi bi osrečili tudi tiste, ki so morda nesrečne In ki bi bile pripravljene po--zabiti na preteklost in se posvetiti domu. kmetiji. Radi bi svoje kmetije pomladiti, radi bi ua svoji zemlji nov rod, i>a kljub vsemu ne morejo. V posredovalnici se najmanj deklet odloča za življenje na kmetih. »Veste, kar hudo nam je,« pravijo v posredovalnici, »ko pride k nam ponosen kmečki fant. »Vse imam,« pravi. »Zemljo, hišo, stroje, a sem kmet in ne morem dobiti žene, ki oi hotela z menoj deliti radost in tegobe življenja na zemlji. Poiščite mi jo, pristanem na vse . ..« Taki podatki prav gotovo kažejo na neko posebno razmerje, na nek način življenja, ki za Slovence ni vzpodbuden. Ce drugega ne. kaže da slovenske domačije propadajo, da na kmetih ni vse tako, kot bi moralo biti. Pa pustimo to sodbo sociologom tn poglejmo, kdo lahko izrabi tiosredovalnioo v manj resne namene kot je zakon. • Za avanturiste ni možnosti Ko so posredovalnico ustanavljali, so imeli pred očmi predvsem dve stvari: da je v časopisju vse več oglasov, da kdo koga potrebuje čez praznike ali za preganjanje sobotnih večerov z znalki kot so časopis v rokah, nageljni v gumbnicah, rokavice in kdo še ve kaj. Večina teh oglasov je dokaj neresnih in že na prvi pogled izraža posmeh in služijo bolj za zabavo kot za karkoli resnega. Druga misel pa je / bila praznina, ki je nastala, odkar spovednice niso več v modi. Ce Je bilo človeku hudo, se je lahko potožil skozi zamreženo okence in dobil Je nasvet, no, tudi pokoro, a oddahnil se Je. del bremena, ki mu jev ležal na duši, je preložil s tem. ko se je nekomu izpovedal, potožil Dandanes se lahko mladi ljudje - zaupajo- nevropsihiatrom, katerih čakalnice so iz dneva v dan bolj polne Toda tja jih najde pot le malo, Včasih so znali tudi ob poroki svetovati, v novem .sistemu pa je nastala očitna praznina. To naj bi zapolnila prav posredovalnica. In te, kot vse kaže, ni moč izrabiti v druge namene: »Šifre, relativno dolg postopek spoznavanja in predvsem rešeto naših strokovnjakov, so jamstvo, tla avanturisti no morejo izpeljati svojih namer. Pri našom delu pa lab ko trdimo, da zakoni, ki ji*1 poznanstva preko posredoval niče, niso nič manj trdni k** ostali; še več, trdimo, da 9® lahko popolnejši in da s