TRGOVSKI L.IST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 18. avgusta 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 94.
Temeljna načela novega obrtnega zakona.
(Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic v Splitu 1927.)	(Nadaljevanje.)
Izpregled usposobljenostnega dokaza.
V	obrtnem zakonu, ki velja v Dalmaciji in Sloveniji, je predviden izpregled dokaza usposobljenosti, dočim ostala zakonodavstva te ustanove nimajo, ako ne štejemo semkaj predpisa zakona o radnjama, da oni, ki se obrta praktično izuče v kaznilnicah, morejo postati mojstri kakega obrta, ako prestanejo mojstrsko preizkušnjo. To možnost, da nekdo, ki se je dejansko izučil obrta, pa ne more predložiti o tem formalnega dokaza, vendarle dobi pravico za izvrševanje obrta, bi bilo treba predvideti tudi v novem zakonu. Polaganje mojstrskega izpita bi bilo v vsakem slučaju obvezno.
Še ena izjema bi se morala napraviti za nekatere obrte po vaseh (na deželi). Zidanje vaških hiš, popravila poljedelskega orodja in podobno na deželi ne zahteva posebno veščega mojstra in ni verjetno, da bi tak otvo-ril svoj obrt na vasi, ako ni močno obljudena. Te posle izvršujejo po takih vaseh osebe, ki so obenem poljedelci. Smatram, da bi ne bilo nikomur v korist, temveč samo v škodo za dotič-ne vasi, ako bi se takim obrtnikom prepovedalo delo radi tega, ker ne nudijo po zakonu potrebnega dokaza usposobljenosti. Zato bi bilo treba predvideti možnost, da se primerno razmeram poedinih krajev taki vaški rokodelci s posebno naredbo oprostijo od rednega usposobljenostnega dokaza za ta obrt in da se od njih zahteva samo dokaz, da so določeno dobo praktično izvrševali dotični obrt. Tako kvalificirani rokodelci bi mogli izvrševati svoj obrt samo v vasi in z omejitvami, katere bi bilo treba pred-pisati po naravi obrta.
Formalni pogoji za pridobitev obrtne pravice.
Prehajajoč na formalne pogoje za pridobivanje osebne obrtne pravice je potrebno konstatirati temeljno razliko med zakonom o rad n jami za Srbijo ter obrtnimi zakoni, ki veljajo v drugih pokrajinah. Prvi zakon predpisuje, da je za začetek obrtnega poslovanja potrebna odobritev komore. Ker pa se sklicuje tudi na izpolnitev ostalih zakonov, postavlja indirektno kot pogoj za dosego obrtne pravice tudi sodno protokolacijo, ki je predvidena v trgovskem zakonu, šele po protokola-ciji se knore (začeti z obratovanjem. Ostali zakoni zahtevajo za začetek obratovanja, ako abstrahiramo od nekega števila obrtov, za katere je potrebna koncesija, prijavo pri pristojni državni oblasti. Principijelna razlika med odobritvijo in prijavo v praksi nima večjega pomena, ker se odobritev mora dati, akQ obstojajo vsi po zakonu predvideni pogoji. Edino to je, da potreba odobritve in protokola-cije zavlačuje začetek poslovanja za določen čas, dočim se nasprotno pri .drugem sistemu more začeti z obrto-vanjem takoj, ko se predivi prijava. Važnejša je razlika v vprašanju pristojnosti. Po enem sistemu so za ugotovitev in presojo pogojev ter za faktično priznanje ali odrekanje pravice do obrtovanja pristojne komore, po drugem sistemu pa državne oblasti.
Vprašanje pristojnosti zbornic za iz-> dajo obrtovnic.
Mogoče je, da obstoje razlogi umestnosti tako za eden kakor za drugi sistem. Pravno - teoretsko pa se ne
Za ureditev trgovskih odnošajev s Turčijo.
more utemeljiti pristojnost komor za izvrševanje te funkcije. Uporaba obrt-nega zakona spada nedvomno v delokrog državne administracije. Po ustavi se vrši državna uprava preko državnih in samoupravnih oblasti. Komore pa se kljub njihovemu značaju kot javne ustanove ne morejo uvrstiti med državne in samoupravne oblasti, ki jih predvideva ustava. Ako bi se v pristojnost komor, ki sploh niso oblast, prenesla pravica odločevanja, da-li se more kdo pečati s kakim obr-tom, to ne bi bilo v skladu z ustavo niti ne s splošnimi pojmi v pravnem redu. Dolžnost prijave obrtovanja pristojni zbornici sicer obstoja v nekaterih državah zapadne Evrope, ki se, kakor sem preje omenil, izločajo iz sistema onega obrtno-pravnega reda, na katerem so izdelana vsa naša zakonodavstva. Toda ta prijava ne predstavlja konstitutivnega akta, pogoj za pridobivanje obrtne pravice in tudi komora ne izda kake odločbe v smislu odobritve ali zabrane obrtnega poslovanja. Ta prijava je predpisana edinole radi evidence obrtov, kojo J mora voditi komora. Zato sem mnenja, da novi obrtni zakon ne more dati komoram v tem vprašanju one pristojnosti, katero jim daje sedanji zakon o radnjama za Srbijo.
Z ozirom na naše današnje prilike,
o	katerih podrobneje govoriti bi bilo odveč, pa tudi zato, ker je želeti, da imajo komore v teh vprašanjih gotov vpliv, bi bilo vendarle urediti v novem obrtnem zakonu to vprašanje na sledeči način:
Pri prostih obrtih, pri katerih javni interes ne zahteva .posebnih kavtel, bi mogla nadomestiti prijavo državni oblasti prijava komori. Komora mora na temelju prijave registrirati prijavljeni obrt, ima pa pravico, da vloži ugovore pri višji državni oblasti, katero bi določil zakon, ako smatra, da oseba, ki je izvršila prijavo, ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so predpisani za ta obrt. Na podlagi tega ugovora more državna oblast razveljaviti registracijo. Za ona opravila, ki so iz javnih ozirov vezana na posebne pogoje, bi bilo treba, da pred registracijo izda predhodno odobritev pristojna državna oblast. Na ta način bi imele komore vpliv na pravilnost postopanja glede tega vprašanja tudi če bi ne vršile funkcije oblasti. Poleg tega pa bi dobivale podatke za popolno evidenco obrtov. S takim postopanjem bi se tudi omogočila izključitev pristojnosti najnižjih upravnih oblasti (oblasti prve stopnje) o tem vprašanju, kar bi po mojem mišljeneju, — verujem, da ga dele tudi vsi oni, ki razmere poznajo iz prakse — bilo želeti iz več razlogov, o katerih bi bilo odveč govoriti na tem mestu. Za registracijo bi se priznala komori pravica do plačila neke takse. (Dalje prihodnjič.)
Ljubljanska borza.
Tečaj 17. avgusta 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DBVIZB: Berlin l M		13-5125	13-5425
Curlh 100 fr. .	1093‘50	1096-50 8-021 276-65 56-90 224--169*— 810*25
Dunaj l min«		. 7-991 276-86 56-70 222'	
London 1 tun" .		
Newyork 1 dolar .... Parit 100 tr . . .		
Praga 100 kron ..... Trst 100 lir .... .	168*20 306-25	
Pred kratkim smo poročali, da je beograjska industrijska zbornica opozorila merodajne faktorje na nujno potrebo, da s Turčijo čimpreje stopimo V trgovsko pogodbeno razmerje. S Turčijo smo pravzaprav, dasi imamo z njo pakt prijateljstva, v nepo-godbenem stanju. Specijelno Slovenija ima velik interes na tem, da se ta položaj, ki kvarno vpliva na naše gospodarstvo, čim preje likvidira. Ravno nepogodbeno stanje preprečuje številnim našim interesentom, da bi stopili v direkten trgovski stik s Turčijo, ampak so vsled visoke carine, ki jemlje našim produtom konkurenčnost, prisiljeni, da se poslužujejo posredovalne trgovine. Za zgled naj služi primer z zobotrebci. Naši producenti zobotrebcev, katerih naroča Turčija naravnost neverjetne množine, so morali ravno vsled neurejenih trgovskih odnošajev s Turčijo ukiniti direktni uvoz in pošiljajo sedaj za izvoz v Turčijo namenjeno blago na prejšnje naslove, a preko nemškega eksporterja v Hamburgu, ki ima svojo podružnico v Smirni. Ako vzamemo drug primer, vidimo, da je naš eksport papirja in lepenke v Turčijo vsaj začasno popolnoma nemogoč vsled 60% carinskega pribitka na blago vseh nepo-godbenih držav, med katerimi je tudi naša država. Našteli bi lahko še ne-broj drgih predmetov, ki prihajajoča izvoz v Turčijo v poštev, na primer: podplate, les, lesni izdelki, kose, kopita, emajlirana posoda, železo, žič-niki, žica, verige, dušik itd.
Naš naravni trgovski razvoj gre proti vzhodu, kjer bi mogli z uspehom konkurirati drugim državam, ako bi imeli našim potrebam primerno trgovsko pogodbo. Zbornica v Ljubljani je merodajne kroge že ponovno opozorila na nujno potrebo, da stopimo s
Turčijo v pogodbeno razmerje, a žal do danes brez uspeha. Vse izgleda, da preprečujejo uveljavljenje pogodbe razne še neurejene razmere v Mace-doniji, vsled česar trpi gospodarstvo cele države. Zahteva po trgovski pogodbi s Turčijo se v zadnjem času živahno poudarja v gospodarskih krogih. Naše interesente bo brez dvoma zanimalo, kako utemeljuje to zahtevo beograjski Trgovinski Glasnik z dne 11. avgusta t. 1. Predmetni članek se glasi v prevodu sledeče:
»Od davnaj že poudarjajo gospodarji v mnogih pokrajinah, kako bi mogla postati Turčija dobro tržišče za produkte našega narodnega gospodarstva. V smislu tega stremljenja so že večkrat zahtevali preko svojih organizacij in na kongresih ter konferencah, da se s Turčijo sklene trgovska pogodba.
Kakor znano, so takoj po končanem vojnem stanju vse zavezniške države odpovedale državam centralnih sil preje sklenjene trgovske pogodbe in sporazume. Tudi mi smo odpovedali naše pogodbe z Avstrijo, Nemčijo, Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo.
A dočim se je tekom zadnjih let našla možnost, da smo sklenili nove pogodbe z Avstrijo, Nemčijo in Ogrsko, je še nismo znova sklenili s Turčijo. 'L njo dosedaj še nismo sklenili tudi nobenega sporazuma. Vsled tega se na vse blago, ki se uvaža v Turčijo iz naše države in obratno za turški uvoz k nam, pobira carina po maksimalni carinski tarifi. Na ta način nismo niti mi v položaju, da naš uvoz v Turčijo-zvišamo v sorazmerju s prirodnim bogastvom, s katerim razpolagamo, niti niso Turki v položaju, da okrepijo svoj izvoz v našo državo.
Glavno zapreko za odpravo nepo-godbenega stanja predstavlja, kolikor
Vilko Berdajs -
Dne 20. t m. praznuje mariborsko trgovstvo pomemben jubilej — petdesetletnico g. Vilka Berdajsa. Jubi-iar je, v svoji rojstni hiši vzgojen v strogo narodnem duhu, vstopil že v svojih mladih letih v vrsto naših organizatorjev in razvil svojo živahno delavnost na polju gojitve družabnosti v titovskem naraščaju in trgovskem svetu. Udejstvoval se je tudi pri vseh važnih gospodarskih institucijah in je njegovo tiho in skromno delo zapisano s častjo in priznanjem v analih razvoja slovenskega trgovskega pokreta v Mariboru.
Jubilar izhaja iz stare mariborske trgovske družine. Berdajsova trgovina je bila ustanovljena že pred več nego 50 leti. Njegov oče je bil vzoren narodnjak in soustanovitelj Posojilnice v Mariboru. V tej lastnosti si je veliko prizadeval za zgradbo »Narodnega doma« v Mariboru.
G. Vilko Berdajs se je v svojjh mladih letih uspešno udejstvoval na društvenem polju, ki je takrat zbiralo Pod svoje okrilje slovensko čuteče Mariborčane in jih utrjevalo v narodni zavesti.,
Že zgodaj pa je mislil tudi na potrebo stanovske organizacije. V družbi z gg. Hercogom, Zelezjnikom in Weixlom je leta 1902 ustanovil slovenski trgovski klub, kateri se je pozneje pretvoril v slovetlsko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. Za poživitev društvenega življenja med mariborskimi Slovenci je v letu 1908 ustanovil v Mariboru prvi slovenski
■ petdesetletnik.
salonski orkester, ki se je med vojno razšel. V zadnjem času si prizadeva, da se salonski orkester na novo ustanovi. Njegovi prijatelji upajo, da se mu bo že v doglednem času posrečilo nanovo oživiti'to za gojitev družabnosti važno institucijo.
Po smrti svojega očeta je prevzel g. Vilko Berdajs dobro vpeljano trgovino, ki pod njegovim vodstvom uspešno posluje in se prav lepo razvija. V povojni dobi je kupil zgodovinski mestni grad v Mariboru in ga prav lepo preuredil. V njem je danes najlepša mariborska restavracija »Grajska klet« in »Grajski kino«.
G. Berdajs pa se živahno udejstvuje tudi na gospodarskem polju. Že več let je cenzor pri podružnici Narodne banke v Mariboru,, odbornik Posojilnice v Mariboru in član uprave podružnice Ljubljanske kreditne banke. Uspešno in plodonosno deluje tudi že več let kot podnačelnik Gremija trgovcev v Mariboru.
Mariborsko trgovstvo se zaveda zaslug g. Berdajsa na polju društvenega narodnega življenja in stanovske organizacije. Den 20. t. m. zvečer priredi na vrtu Narodnega doma slavljencu na čast zabavni večer, pri katerem sodelujeta trgovski pevski zbor in trgovski tamburaški klub. Na tein večeru hoče mariborsko trgovstvo slavljencu korporativno čestitati in mu želeti, da bi bil , on, dika mariborskega trgovstva, ostal še dolgo let na braniku narodnih in stanovskih interesov v Mariboru. Vilko Weixl.
nam je znano, še vedno nerešeno vprašanje o sekvestrih nad premoženji turških državljanov pri nas in naših državljanov v Turčiji. Turška vlada, na katero nekdanji posestniki na-Balkanu po vsej priliki krepko vplivajo, ni voljna pričeti z našo državo trgovskih pogajanj, dokler se ne reši vprašanje sekvestrov.
Po dolgih pogajanjih se je to vprašanje približalo rešitvi v taki obliki, da moremo računiti, da je glavna zapreka za trgovska pogajanja odstranjena.
Spričo tega nastaja naravno vprašanje o izmeri koristi, katere bi imeli obe državi iz pogodbenega razmerja.
Naši uradni predstavniki v Turčiji so v zadnjih letih poslali prilično število obsežnih in dobro izdelanih poročil o gospodarskih prilikah v novi Turčiji. Iz njih se more posneti, da je Turčija po zaslugi vlade izvršila cel niz korenitih reform v mnogih panogah svojega javnega življenja. Te reforme niso ostale brez vpliva na turško gospodarstvo in 'na turški kon-t.um.
Sprejemši veliko število muslimanskega življa iz teritorija balkanskih in drugih držav, je Turčija tem doseljencem ne le ponudila praznine po večjih mestih Male Azije, iz katerih so se izselili Grki, ampak ji je uspelo, da je naselbine v mestih, pa tudi na deželi izdatno razširila. Nato je Turčija začela izvrševati celo vrsto javnih del: osnavljanje kolonij, gradbo potov in mostov ter javnih poslopij itd. in s tem postala odjemalec mnogih predmetov, katerih sama ali sploh ne producira, ali pa jih ne producira v zadostni množini.
Izrabivši ta položaj so mnoge države že do sedaj sklenile s Turčijo ali trgovske pogodbe, ali trgovske sporazume, na podlagi katerih uživajo pri uvozu znatne olajšave.
Mi smo vsled nepogodbenega stanja primorani, da izvažamo v Turčijo pod najnepovoljnejšimi pogoji, dočim bi v primeru, da sklenemo pogodbo, mogli svoj položaj hitro in izdatno izboljšati.
Predvsem obstoji v naši državi veliko število gospodarskih panog, ki so pred vojno prodajale svoje produkte v današnjo Turčijo, naravno pod imenom avstro-ogrskega blaga. Podjetniki, ki so imeli s tem uvozom opraviti, .dobro poznajo prilike na turških tržiščih. Vsled tega bi mogli obnoviti prejšnje trgovske zveze brez velikih težav, ako bi v prizadevanjih po tem smotru dobili vsaj nekoliko podpore od uradne strani.
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
{Naitoljevainjfe.)
Tudi sicer manjka našemu društvenemu pravu eden glavnih znakov koncesijskega in nadzorstvenega sistema, namreč institut državnega komisarja pri društvu. Zahteva se samo, in to le bolj iz statističnih in upravno-tehničnih ozirov, da navede društvo svoje zastopnike, to je predsednika in odbornike, političnemu oblastvu in da obvesti to oblastvo o svojih zborovanjih, h katerimi lahko odpošlje oblastvo svojega zastopnika, ki pa se nima vtikati v izključno društvene zadeve, ampak ima le skrbeti za javni mir In red in za vzdrževanje zakona. Vpliv državnih oblastev se kaže edino le v eni, toda važni pravici, da sme društvo v težkih slučajih, kadar so ogroženi javni interesi in koristi, ali kadar zmanjka društvu pogojev za pravni obstoj, društveno delovanje ustaviti ali pa društvo razpustiti.
Vpostavitev vladnih komisarjev kot nekakih gerentov društvene uprave (vsled nedelavnosti društvenega odbora ali načelstva, vsled notranjih sporov itd.), kakor se je sporadično dogajalo tudi pri nas (slučaj Kmetijske družbe, društva Kazine) je ustavni in upravni nesmisel in očita nezakonitost, ki je v ostrem nasprotju s pojmom društva kot svobodne, na prostovoljni združitvi in prostovolj-
Tudi bi bile mnoge nove panoge naše domače produkcije v položaju, ko se trgovska pogodba sklene, da svoj delokrog v obliki izvoza produktov razširijo na turška tržišča.
Vse te razloge smatramo za dovoljen povod, da se s Turčijo čimpreje pricno pogajanja za trgovsko pogodbo. Pričakovati je, da bodo to željo gospodarskih krogov podpirali od svoje strani tudi uradni krogi.«
NARAŠČANJE KONKURZOV.
Na naš članek' o naraščajočih kon-kurzih, ki smo ga priobčili dne 4. t. m., nam pošilja mala trgovka iz Ljubljane dopis značilne vsebine, ki kaže, da je davčna obremenitev tudi pri manjših davkoplačevalcih jako težka. Dopis se glasi: »Ali ne tira v naj-večih slučajih trgovca davek v konkurz? Jaz si to stvar predstavljam iz svoje lastne skušnje. Blago dobim in ko ga prodam, plačam davek, blago pa moram ostati dolžna. Dobavitelj me terja na poravnavo računa, a je vse terjanje zaman, ker nimam denarja. Kakšno gorje je to za poštenega trgovca, ki bi rad sproti plačeval svoje blago, ako mu je kaj za obstanek, pa blaga plačati ne more, na davkarijo pa nosi, nosi in nosi, tako dolgo, da ne more ničesar več nesti, ker ničesar več nima. Potem pa zapoje boben.«
*	* *
NOVI RUSKI KREDITI.
Pisali smo o bodoči ruski trgovini preko Danziga in o naročilih za industrijo v Danzigu. Ena glavnih težkoč je financiranje, ker zahteva Rusija od Danziga dolgoročne kredite, deloma na šest do osem let. Tako hoče dati Rusija ladjedelnici v Danzigu, ki ima največje ladjeniške naprave (ladjenica — Dock) ob Baltiškem iporju, naročila za nove ladje in za popravo ladij v znesku 20 milijonov danz. goldinarjev; zahteva pa pri novih zgradbah kredite do šest let, pri popravah do treh let. Takih kreditov pa ne morejo dati ne dan?., ladjedelnica in ne danz. gospodarske panoge. Zato se vršijo sedaj med vodilnimi gospodarji in med danz. senatom pogajanja glede prevzetja državnega jamstva za zasebne kredite v Rusijo, kar bo šlo pa zelo težko, ker je finančni položaj mesta Danzig vse prej kot rožnat.
Iz Moskve prihaja poročilo, da je v nasprotju z vsemi drugače se glasečimi vestmi ruskoavstrijska kreditna akcija, kar se tiče Dunaja, toliko kot zagotovljena. Dunajska mestna uprava je oblju-
nem delovanju sloneče korporacije zasebnega prava. Ker v zakonu ni utemeljena, odnosno, ker mu naravnost nasprotuje, se ni čuditi, da zaidejo pri takih »komisarijatih« upravna oblastva in »komisar«, a tudi društvo samo v nemogoče položaje, iz katerih se lahko izcimijo težke civilne pravde. Če se torej v društvu pojavijo spori, je treba pomisliti vedno na društveno, po ustavi zajamčeno svobodo in avtonomijo in ne klicati po policiji.
Institucija vladnega komisarja velja samo še pri pridobitnih društvih, ustanovljenih po patentu z 1. 1852, a tudi tu ne sme komisar nastopiti namesto društvenega odbora.
Kar se tiče notranjega delovanja društva, se državna oblastva načeloma ne vtilkajo vanj. Z liberalnim zakonom z leta 1867. je bilo ustanovljeno načelo društvene avtonomije. Društvo si potemtakem, kakor je bilo svobodno ustanovljeno, tudi svobodno brez vpliva državne oblasti izbira članstvo, voli odbor, ki upravlja društvo dobro ali slabo, in ki je odgovoren za to upravljanje ne morda državni upravi, ampak vrhovnemu društvenemu organu: občnemu zboru. V društvu nastajajo lahko spori, bodisi med člani kot takimi, bodisi med člani in odborom, bodisi celo med odborom in občnim zborom. V vse te prepire se upravna oblast ne vmešava in jih tudi nagrazsoja, nasprotno, društveni, zakon zahteva, da se taki prepiri poravnajo v društvu samem in od izrecno za to postavljenih društvenih organov, ponavadi torej od društvenega razsodišča (§ 4, lit. g društv. za-
bila ruskim zastopnikom kredite v višini 100 milijonov šilingov. Mesto Dunaj prevzame jamstvo za te kredite, ki jih dajo avstrijske tvrdke sovjetski vladi v obliki blagovnih pošiljatev. Začela so se že pogajanja o odnosnih naročilih v okviru teh kreditov. Praktična izvedba kreditne akcija je bila vsled znanih dunajskih dogodkov preložena na jesen. Tako pravi rusko poročilo iz Moskve. V številki 89. »Trgovskega lista« smo slišali tudi druga poročila. Eno je gotovo: Naj se vsa sovjetska vlada na glavo postavi, brez inozemskega kapitala in brez inozemskih kreditov ne bo šlo nikamor naprej.
*	* *
KRIZA PRI CITROENU I.T.D. TER FRANCOSKI TUJSKI PROMET.
Največje francosko avtomobilno podjetje, Citroen, kojega voditelj je v dobi padca franka ves francoski narod pozval, naj mu da na razpolago svoje prihranjene zneske, je bilo ob sedanji »rešitvi franka« težko prizadeto. Tvrdka je morala večje število delavcev za krajšo ali daljšo dobo odpustiti. Kriza franka se je raztegnila sedaj tudi na velike modne in krojaške tvrdke, v mnogih trgovinah so naznanili osobju, da bodo morali v najkrajšem času zapreti trgovine za dobo dveh do štirih tednov. S tem bo izgubilo kruh več tisoč delavk. Zato je naredil Tardieu, minister za javna dela, načrt propagande za francoski tujski promet v veliki izmeri, in se je pogovarjal tozadevno večkrat s Poinca-rejem. V večjih mestih bodo napravili »Ambassades de Tourisme« (poslanstva) ali pa »Maisons de France« (hiša, zastopstvo), bi bodo obisk Francije na vse načine olajšala. Taka zastopstva bodo napravili v Berlinu, na Dunaju, v Londonu, Koebenhavnu, Madridu in New Yorku. Časopisje komentira ta načrt Tardieuja zelo simpatično in upa na velik dotok iz vseh dežel. Spričo ljubeznivosti Italije glede tujskega prometa se bo francski načrt gotovo dobro obnesel. Potrebne Uredite bo dala ’de-loma vlada, deloma bodo pa prispevale
železniške in plovbne družbe, velika morska kopališča, hoteli, tujskopromet-ne zveze in mestne uprave.
V	zadevi Citroena so vprašanje zaenkrat tako rešili, da so napravili za avtomobilno industrijo novo organizacijo, s tem, da so pretvorili dosedanjo banko financiranja v kreditno družbo; nova družba bo v velikem merilu prodajala na kredit in bo skušala na ta način zagotoviti podjetju dobro zaposlenost.
kona). Zgodi se večkrat, da se pri takih sporih stranka, ki je nezadovoljna z društvenimi razsodbami, obrača na državno upravno oblastvo, naj napravi red in naj postavi > društvenega komisarja« namesto izvoljenega odbora.
Upravno oblastvo mora v takem slučajti, ako hoče ostati na trdnem temelju zakona, take zahtevke takoj spočetka zavrniti zaradi nepristojnosti na društveno razsodišče ali pa jih, če so civilnopravnega značaja (n. pr. če gre za imovinske zahtevke, za razdelitev društvene imovine, za priznanje gotovih denarnih ugodnosti itd.), odkazati na civilnopravno pot.
Seveda, če so spori takega značaja, da bi tudi društveno razsodišče ne moglo s svojimi razsodbami donesti društvu zopet rednih razmer, ali pa če se je razmerje med prepirajočimi se strankami tako poostrilo, da bi društvo pogoje, pod katerimi in za katere se je ustanovilo, ne moglo več zadostiti, ali pa če bi grozila celo nevarnost dejanskih spopadov med dru-štveniki, potem ima upravno oblastvo pravico in dolžnost napraviti rea. A to delovanje je zgolj negativno. Edino, kar more državno upravno oblastvo tu storiti, je to, da ustavi do nadaljnjega društveno delovanje ali da društvo razpusti.
Načela svobodnega društvenega razvoja, ki jih ustanavlja avstrijski društveni zakon iz 1. 1867, naši ustavi nikakor ne nasprotujejo,, marveč se ž njo popolnoma ujemajo. Tako bi bilo sedanje legalno stanje kolikor toliko zadovoljivo, ker se ustava iz-
Trgovlna.
Zakaj se je sladkor pocenil na svetovnih tržiščih? — Velik padec kurza, ki se je izvršil v juniju na sladkornih borzah, se je sicer že davno omejil, vendar pa se kurz izza tega časa ni okrepil. Znižane cene so se trajno uveljavile. Povodi za znižanje so bili različni. 2e nekaj časa je bilo opažati nadspekula-cijo, pri kateri so se pretežno uveljavljali upi na zvišanje cen. Visoka spekulacija je računila z vestmi o novih omejitvah kubanske sladkorne. produkcije. Poleg tega je računila z manjšim pridelkom sladkorne pese v Evropi. Obe do-, mnevi sta se izkazali za napačni, vrhu tega pa so se momenti, ki so že dalje časa pritiskali na ceno, poostrili z obsežnimi prodajami, šlo je za pospešeno oddajo blaga od strani firm, ki so zašle v težave, predvsem v Franciji, pa tudi v Ameriki in Kini. Velike množine sladkorja, ki so bile že prodane na daljni vzhod, se radi političnih zapletljajev niso mogle odposlati. Razveljaviti so se morale tudi spekulacijske kupčije, ker stopa vedno ostrejše v konkurenco sladkor iz Jave. Sladkorna produkcija na Javi bo znašala letos približno 44 milijonov meterskih stotov, to je pet milijonov več kakor lansko leto.
Industrija. *
Mautnerjeve ogrske tekstilne tvornice se širijo. Na zadnjem občnem zboru so Mautnerjeve tekstilne tvornice sklenile, da povečajo svoje obratne naprave. Povečanje se izvede še tekom tekočega leta. V prvi vrsti hočejo povečati tkalnice z 200 novimi avtomatičnimi statvami.
Kartelna pogajanja med ogrskimi in avstrijskimi mlinarji. — Po zvišanju uvozne carine za moko v Avstriji so stp7 pili ogrski mlinarji z avstrijskimi v stik, da se sklene obojestranska kartelna pogodba. Lansko leto so ogrski mlini izvozili v Avsjrijo preko 1 Vi milijona meterskih stotov moke in povzročali avstrijskim mlinom občutno konkurenco. Kartelna pogodba naj bi se sklenila na na-»topni podlagi: Avstrijski mlini priznajo ogrskim mlinom za uvoz moke kontingent 600.000 stotov in Se zavežejo, da ogrskim mlinom za vse množine preko tega kontingenta povrnejo na carini 2 K' zlate krone za vsak stot. Ako ostane ogrski uvoz moke v okviru dogovorjenega kontingenta, bi si mogli avstrijski mlini utrditi svoj položaj na avstrijskem tržišču. Kakor se čuje, bi bili tudi naši mlinarji pripravljeni priključiti se konvenciji, katero sklenejo ogrski mlini z avstrijskimi mlinarji.
rečno poziva na veljavni zakon. Tu pa je ravno sporna točka: Ali je avstrijski društveni zakon iz leta 1867 sploh še v veljavi? V razvoju društvenega prava v Sloveniji se je dogodil namreč ustavno in upravno zanimiv. inlermezzo, ki ga predstavljata naredbi poverjeništva za notranje zadeve z dne 25. novembra 1918, U. 1 št. 134/14 in št. 135/14. Ti naredbi sta z veljavnostjo z dne 25. novembra 1918 razveljavile in sicer naredba št. 134 avstrijski zakon o društven* m pravu, naredba št. 135 pa avstrijski zakon o shodnem pravu. Ustanavljanje društev je po prvi nare-lbi popolnoma prosto. Prepovedana s® ,1® drušlva, ki v svojih pravilih zusumujejo namene, 'nasprotujoče »splosno priznanemu načelu nravnosti«. Nar redba daje društvom deloma še širšo svobodo, ko so jo imela po zakonu iz lota 1867. Zadostuje namreč naznanilo o izvršeni ustanovitvi društva in predložitev ;pravil na pristojna oblastva, kot katera se označujejo okrajna glavarstva odnosno magistrati mest z lastnim statutom. Ta oblastva toaajo samo pravico, da društvo razpuste, če nasprotuje splos-nim načelom nravnosti. Prireditve, ki so omejene na društvene člane, ni treba več naznaniti, ono pa, ki ni omejeno na člane, je treba le prijaviti 24 ur preje. Prestopkov te na-redbe ne kaznujejo več sodišča, ampak upravna oblastva. Ravno tako j* prirejanje shodov absolutno prosto in je predpisano samo to* da se mora javni shod 24 ur preje pismeno naznaniti.	(Dalje	prihoda}«!.)
Obrt.
Zaščita naziva »drožist« v Avstriji. —
V	Avstriji je minister za trgovino na-redbenim potom določil, da je naziv »drožist« vezan na posebne predpogoje. Po tej naredbi se bo smel nazivati za »drožista« samo oni, ki si izposluje v smišlu obrtnega reda koncesijo za prodajo strupov in za zdravniško porabo gotovih snovi in preparatov in poleg tega more po § 38 obrtnega reda dokazati usposobljenost.
Denarstvo.
Poštni čekovni promet v mesecu juliju t. 1. — Začetkom meseca julija t. 1. je bilo otvorjenih pri poštni hranilnici v Beogradu 2481 računov, v Sarajevu 2629, v Ljubljani 4593 in v Zagrebu 4520. Tekom meseca julija se je na novo otvo-rilo v- Beogradu 36, v Sarajevu 24, v Ljubljani 38 in v Zagrebu 41 računov, ealdiralo pa se je v Beogradu 6, v Sarajevu 15, v Ljubljani 18 in v Zagrebu 17 računov. Koncem meseca julija t. 1. je bilo torej otvorjenih v Beogradu 2511, v Sarajevu 2631, v Ljubljani 4613 in v Zagrebu 4544 računov. Vloge so znašale koncem meseca julija (koncem meseca junija t. 1.) v Beogradu Din 80,950.318 64 (Din 93,435.90224), v Sarajevu Din 66,56138606 (Din 76,554.208 60), v Ljubljani Din 107,945.160-86 (Din 62,212.153 12 p) in v Zagrebu Din 55,405.356'87 (Din 116,343.649.20), skupaj 310 milijonov 862.222.43 dinarjev (Din 348 milijonov 545.913T6). Vplačil je bilo v mesecu juliju 600.575 v iznosu 1912 milijonov dinarjev, izplačil pa 193.219 v iznosu 1950 milijonov dinarjev, skupaj prometa 3863 milijonov dinarjev. Od celokupnega prometa je bilo brezgotovinskega prometa 1786 milijonov dinarjev, to je 46'25%.
Davki in takse.
Državni dohodki se zmanjšujejo. —
Po uradnih podatkih se ne zmanjšuje samo donos neposrednih, ampak tudi donos posrednih davkov. V mesecu juniju t. 1. so izdatno padli tudi donosi trošarin taks. V tem mesecu se je pobralo na trošarini 55 milijonov dinarjev in na taksah 83 milijonov dinarjev, dočim je znašal ta donos v istem mesecu lanskega leta na trošarini 63 in na taksah
85 milijonov dinarjev.
Ukinitev davka na deklaracije pri izvozu vina. — Po časopisnih vesteh je ministrstvo financ ukinilo pobiranje davka na deklaracije pri izvozu vina. Po vsej priliki gre v tem primeru za ukinitev 4% davčne varščine, katero so plačevali izvozniki, ki ne plačujejo v naši državi davkov. Ker te davščine naši legitimni izvozniki tudi preje niso plačevali, ne more imeti ukinitev pravega vpliva na izboljšanje našega izvoza.
Kontrola nad podatki o vrednosti premoženja, podanih za odmero taks. — Generalna direkcija davkov je opazila, da finančni uradi, ki imajo nalogo, da odmerjajo in pobirajo takse ob prenosu premoženja, ne posvečajo zadostno pozornosti, posebno pri zapuščinskih predmetih podatkom ki se prijavljajo ali ugotavljajo pri občini in ne kontrolirajo, če prijavljene, odnosno ugotovljene vrednosti ustrezajo pravi prometni vrednosti, ki služi za podlago odmeri takse, ampak smatrajo vsako prijavljeno vrednost za pravilno. Ker tako postopanje Jako škoduje interesom države, je Generalna direkcija naročila pristojnim ob-as vom, da v vsakem primeru kontrolirajo, je-li prijavljeni podatki ustrezajo dejanskim razmeram in v primeru dvoma odredijo strokovnjaško oceno, posebno pri večjih objektih.
Ukinitev davka na poslovni promet kot sredstvo zoper draginjo. — Ogrski miuistrski svet se je pred kratkim bavil 2 draginjskim vprašanjem. Da omili dražjo, je sklenil, da na celo vrsto živil odpravi, deloma pa zniža davek na po-s*°vni promet Davek od prometa mesa
86 bo v bodoče plačeval le enkrat in si-c®r na klavnici, dočim se poslovni davek 26 krompir, zelenjavo, sadje, mleko, mlečne produkte in jajca sploh odpravi. Zelenjava in sadje bo davka prosto sa-
kolikor se ga ne more smatrati za luksuzno blago. S preureditvijo poslovne-Prih^ka se državni dohodki znižajo za
!tŽno 11 milijonov pengov.
Carina.
Carina na klavno, plemensko in mlado živino in na moko ob uvozu v Avstrijo. — Ob reviziji carinske tarife v Avstriji se je naša država odrekla pravici porabljati ugodnosti pogodbene tarife, ki so se dogovorile v aneksu B k trgovski pogodbi z dne 3. septembra 1925 za klavno, plemensko in mlado živino (št. 52 b in c avstrijske tarife). Naša vlada je dalje pristala na to, da se v določilu omenjenega aneksa B, s katerim je bila carina za moko in zdrob iz moke (ex št. 31 avstrijske tarife) določena s pribitkom 3 zlatih kron na carino za pšenico, nadomesti besedi »za pšenico« z besedami »za sirovine, iz katere se izdeluje predmetna moka«. Končno je naša vlada vzela na znanje, da avstrijska vlada pristaja na to, da se v omenjenem aneksu B pod št. 96 a, 1., avstrijske tarife določene carine porabljajo za zaklane prašiče v celih kosih ali razpolovljene, tudi če se Špeh odstrani in da se v tem določilu naznačene teže znižajo na 60, odnosno 30 kg.
Carinski donosi. — V tretjem deset-dnevju meseca julija t. 1. so centralne carinske blagajne pobrale na carini sledeče zneske: Beograd 11,817.777 Din, Zagreb 9,858.815 Din, Novi Sad 7,089.623 Din, Ljubljana 5,717.341 Din, Dubrovnik 4,326.825 Dni, Skoplje 1,779.716 Din in Split 1,189.071 Din, skupaj 41,779.168 dinarjev. V celem mesecu juliju 1927 (1926) so znašali carinski dohodki 117,546.466 Din (142,982.686 Din). V času od 1. aprila do 31. julija 1927 se je na carini pobralo 495,849.938 Din, v isti dobi leta 1926 pa 585,669.854 Din. Letošnji donos je napram lanskemu torej za približno 90 milijonov manjši. V primeri s proračunom je letošnji donos zaostal za proračunom z vsoto 67 milijonov dinarjev, lanski donos pa je presegal proračun za približno 45 milijonov dinarjev. — Te razmeroma nepovoljne številke so vsaj deloma posledica pasivnosti, odnosno nazadovanja naše trgovske bilance.
Češkoslovaško - avstrijska carinska unija? Pred kratkim je krožila po časopisju vest o češkoslovaško-avstrijski ca-
rinski uniji. To vest, katero smo tudi mi zabeležili, se sedaj zanika in kvalificira za navadno kombinacijo brez stvarne podlage. V javnost so te vesti prodrle vsled izjave nekega češkoslovaškega delegata ob zadnjih trgovskih pogajanjih, da bi bila carinska unija še najnaravnejša trgovska pogodba. Stvar sama na sebi brez zanikanja ni dosti verjetna, ker si moremo težko misliti, da bi Čehi forsirali carinsko unijo, ki bi vsekakor več koristila Avstriji nego njim in da bi Avstrija v primeri kake ponudbe ne pristala brezpogojno na uresničenje že iz stališča avstrijskih gospodarskih interesov.
Iz naših organizacij.
Proslava petdesetletnice g. Vilka Berdajsa v Mariboru. Dne 20. t. m. priredi mariborsko trgovstvo na čast petdesetletnice gosp. Vilka Berdajsa v Narodnem domu zabaven večer s sodelovanjem trgovskega pevskega in tamburaškega zbora, številnim čestitkam ob pomembnem prazniku mariborskega trgovstva se pridružuje tudi naš list in želi jubi-larju, priznanemu svojemu prijatelju, veliko uspehov v prizadevanju za dobrobit trgovskega stanu.
RAZNO.
■j- Emerik Zelinka. — Dne 14. t. m. je umrl v Ljubljani veletrgovec g. Emerik Zelinka, ki je iz malih početkov povzdignil svojo trgovino z žganjem in špiritom na ugledno višino. Bil je vzoren soliden trgovec, ki je kazal vedno hvalevredno vnemo in zanimanje za trgovske interese. Udeleževal se je z veseljem vseh strokovnih sestankov in stavljal vedno radevolje svoje dolgoletne praktične izkušnje na razpolago ne le, če je šlo za specijelne interese njegove stroke, ampak tudi za splošne interese trgovstva. Našemu listu je bil dober prijatelj. Dajal nam je mnogokrat tudi iz lastne inicijative razne informacije, ki so nam vselej dobro služile. Slovensko trgovstvo ohrani blagopokojnika kot stanovskozavednega tovariša in konci-ljantnega človeka v trajnem spominu.
Statistika VII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. julija 1927.
Kftjub še vedno vladajoči težki gospodarski krizi je izpadel letošnji Velesejem dovolj dobro. Da je v zadnjih letih ponudba blaga večja od povpraševanja, se je zrcalilo tudi na letošnjem velesejmu: zmanjkalo je razstavnega prostora za skoraj 100 prijavljenih tvrdk, katerim se ni moglo dodeliti niti enega kvadratnega metra več. Kupčijski uspehi so bili zadovoljivi, izvedla se je obširna propaganda za posamezne tvrdke, reprezentanca naših podjetij, našega dela in napredka je ibila častna. Celokupna prireditev pa je dokazala, da je sloves utrjen, da se javljajo od leta do leta novi interesenti in da je velesejem uspela in za našo dTŽavo prepotrebna stavba, kateri je zadal zasluženo krono kraljev protektorat.
Na VII. Ljubljanskem velesejmu je razstavilo 623 tvrdk, od teh 128 iz inozemstva in sicer: iz Amerike 6 (avtomobili, motoma kolesa, stroji za obdelovanje lesa); iz Anglije 8 (motoma kolesa, kolomijalno 'blago, pisalni stroji); iz Avstrije 36 (avtomobili, pletoma kolesa, stroji za obdelovanje lesa, pletilni stroji, mlekarski isttroji, tehnične novosti, glasovirji, pisarniške, potrebščine, ognje-gasno orodje, galanterija, kemični .preparati, plombe, tekstilna industrija, umetna svi-
Papima industrija, grafika, kartonaža in pi-sarniške. potrebščine Pohištvo in stanovanjska oprema in ostala lesna industrija K^miicha industrija Kozmetika .Industrija živil Galanterija, bižuterija
Kovinski izdelki in industrija iz železa in jekla
Avtomobili, dvokolesa, pneumatika, vozovi, aeroplani Strojna industrija Elektrotehnika nn razsvetljava Poljedelski stroji in orodje Godala, radio
Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, tepihi Usnje in konfekcija usnja Klobuki
Lončena .roba, keramika Stavbarstvo Tehnične novosti
^“Poev-interesehtov (obiskovalcev *^0.®00WLje.bilo 12.200. Od teh je bilo ■ krajev: iz Slovenije in Prek-
H£!*t?kL:168%’ “ Tonije 3.2%, *z Dalmacije 4.4%, iz Banata, Bačke 5.7%, iz Srema 1.4%, iz Bosne in Herce-govme 86%, iz Srbije 17.7%, iz Macedonije 2.4%, iz Cm« gore 1.1%, intteemcev 7J>%.
la); dz Belgije 3 (motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa); iz C. S. R. 12 (kemična industrija, tehnične novosti, avtomobili, elektrotehnika, gonilni jermeni, poljedelski stroji, mesarski stroji, sesalke, brizgalne, pisarniški stroji); iz Francije 10 (avtomobili, motorna kolesa, pneumatika, motorne brizgalne, parfumerija, fotografične potrebščine); iz Holandske 1 (automatične tehtnice); iz Italije 5 (tekstilna konfekcija, konfekcija svile, avtomobili, bižuterija); iz Litve 1 (kemični preparati); iz Iemčije 39 (pisarniški stroji in potrebščine, elektrotehnika, kovinska industrija, pletilni stroji, mlekarski stroji, čevljarski in usnjarski stroji, stroji za obdelovanje lesa, pneumatika, tehnične novosti, galanterija, kemična industrija, tiskana svila, avto-razsvetljava itd.); iz Ogrske 5 (kemični preparati, tehnične novosti, elektrotehnika, umetnostna obrt); iz švedske 1 (mlekarski stroji); iz Švice 2 (bižuterija, hladilne naprave).
Razstavljalci so bili porazdeljeni v 17 velikih skupinah. Na pismena in ustmena vprašanja po uspehu letošnjega velesejma so se razstavljalci pismeno in ustmeno izjavili ter so se te izjave razvrstile po skupinah:
zelo	srednje-	ne-
ovoljnih %	zadovoljnih %	zadovolji
40	51	—
43	49	8
35	66	—
—	64	36
33	53	14
7	76	17
67	21	12
26	47	27
86	8	6
43	79 39	21 18
40	60	—
47	34	19
56	41	3
—	88	12
.'i—- ;	100	—
—■	100	■ " t—
49	47	4
Od inoaemcev je bilo največ iz Avstrije, potem iz Češkoslovaške, Nemčije, Italije,
Madžarske, Grčije; Turčije, Rumuidje, Francije, Bolgarske, Poljske, Anglije, Švice, Egipta, Holandske, Belgije, Švedske, Severne Afrike ih Amerike.
•f Albert Cosulich. V Trstu je umrl v starosti 78 let znani ladijski lastnik Albert Cosulich, zadela ga je kap. Bil je iz stare mornariške družine iz Malega Lošinja. Skupaj z bratom Kalikstom je bil ustanovil družbo »Austro-Americana e Fratelli Cosulich«, ki se je razvila zlasti v zadnjih predvojnih letih, ko je trgovski promet Trsta najbolj cvetel. Podjetje je imelo lepo število oceanskih parnikov Ln se je pečalo zlasti s potniškim in izseljeniškim prometom v Severno Ameriko in z blagovnim prometom med Trstom, Brazilijo in Argentino. Leta 1914 sta Hapag in Severnoameriški Lloyd dobila delnic Austro-Americane za 7 milijonov kron; dalje sta si ti dve družbi zagotovili opcijsko pravico na posest tržaškega ladjarstva v znesku 4 'A mil. kron. Ker je nastala na ta način nevarnost, da bo prišla tvrdka popolnoma v nemške roke, se je pogajala vlada še v spomladi 1914 z obema družbama in je dosegla, da sta oddali družbi svojo delniško posest konsorciju, ki ga je vodil dunajski Bankverein. Pogodba naj bi veljala do leta 1929, in Austro-Americana se je zavezala, da bo trajno varovala značaj avstrijskega podjetja. Vojska je vse spremenila in tudi Cosulichevo podjetje je šlo po novih potih, kar se vidi že v novem imenovanju »Cosulich, Societa Triestina di Navigatione«. Lani je zgubil Cosulich enega najpridnejših svojih sinov, utonil je, sedaj mu je sledil.
Gospodarska direkcija izvozniškega udruženja. Ministrstvo trgovine je pričelo izdelovati načrt uredbe o osnovanju, ustroju in poslovanju Gospodarske direkcije izvozniškega udruženja. Osnovni načrt uredbe je izdelalo udruženje samo im ga predložilo ministrstvu, da ga porabi.
Nadomestek za bencin. — Po časopisnih poročilih je neki Portugalec iznašel način, kako se bencin nadomesti s hi-drolom pri motorjih, ki se poganjajo z eksplozijo. Preizkušnje so se z uspehom izvršile z motornim kolesom.
Lindbergh in aviatika v Ameriki. Po
. Lindberghovem oceanskem poletu se je zanimanje Amerikancev za aviatiko izredno dvignilo. Lindbergh je postal prvovrstno propagandno sredstvo,' njegova slika visi v vseh ameriških šolah, njegova dela slikajo učitelji in duhovniki mladini za vzor. Po naročilu vlade mora on sam vršiti velike propagandne polete po vsej Uniji in govori na zborovanjih, kjer navdušenje za aviatiko visoko vzplameni. Po poročilih washingtonske-ga aviatičnega urada prihaja tja nešteto prošenj za dovoljenje dopustitve k skušnji iz aviatike; v zadnjih tednih so izdali več kot 5000 takih pripustov. Avia-tične šole lezejo kar iz tal, sprejemni pogoji so čimdalje bolj strogi. Pripravljajo 15 novih načrtov za prekooceanske polete. Pričakujejo, da se bo letalstvo v U. S. A. v doglednem času ravno tako razvilo kakor se je avtomobilstvo.
Gospodarske vesti. Na račun nemških reparacij bodo napravili pri Domžalah veliko radiopostajo. — Na koncu julija so našteli v Avstriji še 137.000 podpiranih brezposelnih, med njiim
75.000	na Dunaju; v drugi polovici julija se je število njih znižalo za 26.000. —
V	Češkoslovaški so pa našteli na koncu maja 52.470 direktno podpiranih, na koncu junija 45.460, torej dosti manj kot v Avstriji. — V vprašanju avstrijskih^ predvojnih dolgov vzdržuje reparacijska komisija svoje stališče, da je srebrni goldinar enak, dvema srebrnima kronama. Avstrijci pravijo, da reparacijska komisija za tako odločbo sploh ni kompetentna. — Nemška zveza za surovo železo je s prodajo litega surovega železa za september že začela. Ker ponuja ne-, ka izven zveze stoječa tvrdka nižje cene, je tudi zveza svoje čepe surovega litega železa zelo znižala. — Standard Oil el Indiana je zvišala delniško glavnico od 250 na 350 milijonov dolarjev- — White Star Line je bila doslej v Newyorku zastopana po Mercadtile Marine 06"; sedaj je pogodbo predčasno odpovedala in bo prevzela njeno zastopstvo v U. S. A. Ro* yal Mail. — Dva italijanska elektroindu-strijca, ki sta hotela delovno pogodbo spremeniti v neprilog delaveem, ista tula »posvarjena«. Ostaneta lahko doma, a morala vselej policiji povedati, kam' gresta«
Izprememba naslova našega trgovskega muzeja v Berlinu. — Naslov bivšega muzeja za trgovino in industrijo naše kraljevine v Berlinu se sedaj glasi: »Ju-goslavische Handelsstelle Aktiengesell-schaft Berlin«.
Drobne vesti. V jeseni bodo sklicali novo konferenco avstrijskih nasledstvenih držav, da premotrijo na nji vprašanja predvojnih dolgov. — Na ogrskem denarnem trgu se je pojavilo pomanjkanje denarja, ki 'bo trajalo še naprej, do pozne jeseni. To pa zato, ker veže financiranje žitne kampanje, sadne kampanje, ekisportnih transakcij, pozneje pa financiranje repne in vinske kampanje velike vsote denarja. — Obtok bankovcev Ogrske Narodne banke, je znašal na koncu julija 465.9 milj. pengo. — Poljska vlada bo po nemškem vzorcu ustanovila centralo za nakup rži, ki bo delovala z državnimi sredstvi. Najprvo bodo nakupili 120.000 met. stotov liži in jo bodo spravili v mlinih in pri trgovcih; hočejo regulirati cene in zbrati rezerve za poznejši čas, poučeni po lanski skušnji. — V juniju je bilo priglašenih na Ogrskem 73 slučajev insolvenc, v juliju samo iše 50. — Do 31. oktobra velja znižanje carine za razne cunje in tekstilne odpadke iz Jugoslavije. — Lani so porabili v Avstriji 70.000 ton bencina, letos ga bodo ca. 40% več. Dvignil se je avtomobilih promet doma in naraslo je število iz inozemstva prihajajočih avtomobilistov. Poraba bencina bo letos enaka porabi bencina v Češkoslovaški in bo znašala dvajsetino nemške porabe. Petroleja kljub pomnoženim električnim napravam ne bodo porabili nič manj kot lani, ker je naraslo število traktorjev. — Ena najstarejših poljskih tvrdk usnja, Schreiber v Krakovu, je zašla v denarne težkoče, pasiva znašajo 65.000 dolarjev. Oškodovane so v prvi vrsti jugoslovanske usnjarske tvrdke, z manjšimi zneski tudi avstrijske. Schreiber bi rad izvensodno .poravnavo, pri čemur govorijo o 40 odstotni poravnalni kvoti. — Drugi del ogrskega komitatnega posojila v znesku
1	milijona funtov sp dali komitatom na razpolago; 65% smejo komitati porabiti za gradbo cest, ostalo pa za druge produktivne investicije. — Švedsko-ameriški vžigalični koncern razpolaga v 33 državah z več kot 150 vžigaličnimi tovarnami in zaposluje nad 50.000 delavcev in nastavljencev.
Po svetu. V Avstriji pripravljajo zopet nove združitve tovarn v kovinski industriji. — V prvih sedmih letošnjih mesecih so prodali ha Nemškem 8 milj.
40.000	met. stotov kalija, v isti dobi lanskega leta pa 6,880.000; dvig je zelo velik. — Velika tekstilna tovarna iz Lodža hoče zgraditi na Ogrskem novo tovarno sukna in jo bo opremila zaenkrat s 40 statvami. — Kljub opeto-vani zavrnitvi po nemški vladi pripravlja odbor združenega nemškega premogovnega sindikata zopet nov predlog na pristojna uradna mesta za zvišanje cen premoga. — Poljska vlada carine pri importu žita ne bo zvišala. — Izkaz ru-munske Narodne banke od srede julija navaja kovinski zaklad 7 milijard lejev ob obtoku bankovcev v znesku 21 mili-
jard lejev; obtok bankovcev je krit na tretjino. — Poljska vlada bo vzela iz prometa bankovce po 50 zlotov prve emisije od 28. febr. 1919. — Erdeljski saški gospodarski in finančni krogi hočejo ustanoviti v Braševu saško vele-banko z glavnioo 500 milijonov lejev, ki jih bodo ob udeležbi dunajskega »Bankvereina« in dunajske »Kredit-anstalt« dobili od 30 najboljših erdelj-skih denarnih zavodov. Ti zavodi bodo veljali kot podružnice velebanke. Ustanovni občni zbor se bo vršil najbrž tekom septembra. — Angleški parlament je odklonil predlog delavske stranice, naj se odpravi s 1. avgustom carina na sladkor in melaso, ter tudi predlog, naj se odpravijo premije in pospeševanj^ sladkornih rafinerij. — Vsled znižanja carine na ogrsko vino v prometu s Češkoslovaško so nakupili Čehi in Slovaki na Ogrskem večje množine vina. Spričo stagnacije na ogrskem vinskem trgu je to pravi oddihljaj. — Poljska premogovna konvencija, ki smo jo že omenili, urejuje notranje prodajne kontingente za posamezne premogovnike ter eksport-ne kontingente v Avstrijo, Češkoslovaško in Ogrsko; v druge dežele imajo posamezni premogovniki popolno ekspertno prostost. — Prve letošnje uradne cenitve v Avstriji potrjujejo domnevo, da bo letošnji pridelek spet prav posebno ugoden. Razen rži, koje pridelek je približno tako velik 'kot lani, je pridelek glavnih žitnih vrst vsesfkoz bistve-iio večji kot lansko leto. — V petrolejski industriji se vršijo velevažna posvetovanja, transakcije, spori, domnevanja. O teh pomembnih mednarodnih dogodkih bomo priobčili poseben članek.
—	General Motors Corporation, prodajni denarni zavod koncerna General Motors, je zvišal delniško glavnico na 50 milijonov dolarjev. — Znani Castiglioni,
o	katerem se je pred par leti toliko govorilo, je sedaj veledelničar bavarskih Motorenwerke A. G. To podjetje se odlikuje v zadnjem času po veliki ekspanzijski sili. — Vžigalice švedskega trusta so deloma pripuščene na berlinsko borzo. Glavnica trusta znaša 270 milijonov švedskih kron, razdeljenih nU ,90 milj. kron delnic A in 180 milj. kron delnic B. — Italijanske borze so do 22. t. m. zaprte. — Zanimanje za donavski velesejem v Bratislavi je zelo veliko. Naznanjeni so skupni prihodi iz Jugoslavije, Ogrske in Avstrije, obiski iz Kaire, Jeruzalema, Damaska, (Bejruta, Malte, Carigrada itd. Glede nastanitve se je treba obrniti na bratislavsko trgovsko zbornico; vodja nastanitvenega urada je g. Snaha. — Rumunska trgovska bilanca za prvo letošnje polletje je bila s 1961 milijoni lejev aktivna; im-
port je znašal 16.860 milj. lejev, eksport 18.821 milj. lejev. V isti dobi lanskega leta je bila bilanca s 634 milj. lejev pasivna. — Zgledu newyorške Federal Reserve Banke sledijo sedaj drugi zavodi v Ameriki in znižujejo obrestno mero od 4 na 3%%. — Češkoslovaška zunanja trgovina izkazuje v juliju aktivnost 78.8 milijonov Kč. Jugoslavija je prodala Češkoslovaški za 9,300.000 Kč žive živine, za 12,300.000 Kč živil, za
12.150.000 Kč surovin itd., -skupaj za
36.192.000 Kč; kupila je pa v Češkoslovaški za 51,370.000 Kč industrijskih izdelkov itd., skupaj za 55,487.000 Kč. Naša trgovska bilanca s Češkoslovaško je bila torej v juliju močno pasivna.
Hmelj.
Razstava hmelja. Od 4. do 11. sept.
1927 se bo vršila v Žalcu razstava hmelja, ki jo priredi Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Namen ji je, pokazati zainteresiranim krogom, kaj in koliko zamore Slovenija glede hmeljarstva, illastave, ki se priredi v šolskem poslopju v Žalcu, se morejo udeležiti le tisti hmeljarji Slovenije, ki so se v to svrho že poprej .priglasili. Zglasilne pole, ki se dobe pri Hmeljarskem društvu, je treba natančno izpolniti in vposlati Hmeljarskemu društvu najkasneje do 21. avg. t. 1. K razstavi se pripusti le dobro posušen, ne-Žveplan ali kako drugače konserviran, letošnji (1927) hmelj, katerega je raz-stavljalec sam pridelal v večji množini (ne potom poskuševalnih nasadov ali gred). Po najmanj 2 kg težke vzorce bo nalašč v to svrho od Hmeljarskega .društvh odposlana komisija na hmeljarjevem domu lastnoročno dvignila od zaloge (kupa ali vreč), katera tehta najmanj 100 kg (istega blaga) in spravila v vrečice, ki se bodo vpričo hmeljarja zapečatile in označile ter ; odposlale Hmeljarskemu društvu. Hmeljarji morejo razstaviti tudi po več vzorcev ene vrste, ako le ti niso z ene in iste njive. Za vsak vzorec je treba izpolniti posebno zglasilno polo. Vposlani hmeljni vzorci ostanejo last Hmeljarskega društva, ki ima pravico iste po razstavi prodati
in skupiček uporabiti v kritje razstavnih stroškov, preostanek pa razdeliti med razstavljalce. Razsojevanje k razstavi pripuščenega hmelja se vrši neposredno pred razstavo po komisiji, ki bo sestavljena iz zastopnika Ministrstva poljo-privrede, iz 2'udov Hmelj, društva, iz 4 drugih udov Hmelj, društva, ki si jih razstavljalci sami volijo in iz 2 hmelj-skiih trgovcev, ki jih imenuje Gremij Trgovcev v Celju. Izid razsojevanja in na podlagi tega izvršeno obdarovanje se bo razstavljalcem javilo na dan otvo-
Telefon 2578
Ustanovile« no I. 1886.
fOVARNA KISA
Telefon 2578
Ustanovijo« no I. 188«.
Jernej Jelenič, Ljubljana, Stara pot 1
(poleg Leoniiča) priporoča svoj prlsnano dobri (poleg Leoniiča)
{piritov in vinski kis ter prvo«
aiaronckov vi-.ten kis ta vlaganje sočivja.
ritve hmeljne razstave. Za darila ima hmeljarje Slovenije k mnogobrojni ude-diplom in denarnih daril, podeljenih od Ministrstva poljoprivrede na razpolago.
— Društveno vodstvo' vabi vse zavedne hmeljarje Slovenije v mnogobrojni udeležbi te vele važne razstave!
TRŽNA POROČILA.
Sejinsko poročilo iz Maribora. Na
svinjski sejem dne '12. avg. se je pripeljalo 331 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari, komad 125 do 145 Din, 7 do 9 tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 360 do 420,. 5 do 7 mesecev 450 do 480, 8 do 10 mesecev 550 do 650, 1 leto 1000 do 1100.!'
1	kg žive teže 10 do 11, mrtve 15 do 18 dinarjev. Prodalo se je 141 komadov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. avg. t. 1. ponudbe glede dobave 160.000 kg port-land cementa; do 26. avg. pa glede dobave 5 motorjev za vrtilni tok. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine; do 25. avgusta t. 1. glede dobave 1000 m tračnic in 2500 kg tračnih žebljev; do 27. avg, pa glede dobave linoleuma in otiračev za noge. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 26. avgusta t. L ponudbe glede dobave 'portland cementa. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 5. in 6. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega ma-terijala (klingerit, grafit, loj, konoplja,, boraks, salmijak, razna pločevina, razno železo, cink, azbest, jeklo, bakrene cevi, razne deske, papirna lepenka, šelak, kositer, steklo, linoleum itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 31. avgusta t. 1. pri Državni šumski upravi v Beli Cerkvi glede oddaje v zakup pravice. nabiranja brinjevih jagod.
— Dne 1. sept. t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala (loj, steklen papir, smirkovo platno, milo za pranje, sveče, tovotna mast, parafin, grafit, negašeno apno, zamaški od plute, bencin, mavec, vosek itd.). — Dne 6. septembra t. 1. pri Direkciji drž. žel. v Sarajevu glede dobave bele kovine za lokomotive in vagone ter glede dobave raznega kovinskega materijala. — Dne 7. septembra t. 1. pri Direkciji drž. žel. v Zagrebu glede dobave mazalnih blazinic. — Predmetni oglasi z natančnimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri Direkciji drž. železnic, ekonomsko odelenje, v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. septembra t. 1. glede dobave bakrenih cevi; dne 7. septembra t. 1. glede dobave vlačilnih kavljev in kolesnih obročev; dne 9. septembra t. 1. pa glede dobave 8000 komadov mazalnih blazinic. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Velttrsovini
NoloUjlM tol
"J ;
» f;o V'•!,';*»>	<• * r'
Uubliana
lat' (Mitaimka voda
Najbeljla v materijah! In v konstrukciji so<
Josip Petelinca
Šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in Phonix.
Najlepie opreme, pouk v vesenju brezplačen.
Niške cene tudi na obročna plačila.
Uubliana novega ^omenlka.
Otroške majice« BSr.SB
barvan, Kopalna hlaCe, flor-nogavice za Zemke in moitoa, kravata, *«P«e robca, ovratnika, maniatna gumba, dainika, palica, nahrbtnika, dllaca milo kupita najceneje prt
Josip Petelinc-u
Ljubljana, «a ««a Man
Ne veliko I
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
Gregortlteva ul. 23
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva Ltd.
Lastna
KNJIGOVEZNICA
Veletrgovina |
v Ljubljani
rudninsko vodo.
Leetnn preloma sa ka vo ki mlin m (Mave i električnim obratom. Ceniki n« raspolago!