Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIV. - Štev. 1 (672)
Gorica - četrtek 4. januarja 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
Zahvala Bogu ob koncu leta 1961
Pri božičnici v stolni cerkvi v Gorici je govoril rnsgr. Močnik. Lepe in tehtne so bile njegove misli, zato jih tu objavljamo kot napotilo v novo leto. (Ured.)
Letos obhajamo naše skupno božično slavje prav zadnji dan leta, na Silvestrovo. Zato je primerno, da se danes iz srca zahvalimo Bogu ob naši lepi božični pesmi za vse dobrote in milosti.
Hvaležnost je Bogu zelo ljuba, saj je to pokazal že v stari zavezi, ko je Mojzes naročil, naj opravlja ljudstvo zahvalne daritve. Posebna obsodba nehvaležnosti pa je Kristusovo srečanje z gobavcem, potem ko jih je ozdravil deset in se je vrnil le eden, ki je čutil dolžnost, da se Gospodu zahvali. »Kje pa je ostalih devet? Ali ni bilo deset ozdravljenih?« S temi besedami je Kristus pokazal, kako ljuba je Bogu hvaležnost in kako grda je nehvaležnost za prejete dobrote.
Da ne bomo med nehvaležne spadali tudi mi, zato naj se zahvalimo vsak za vse dobrote, ki jih je letos prejel iz rok božjih. Neštete so, čeprav se morda ob površnem pogledu ne vidijo. Vsak naj se malo globlje zamisli, pa bo koj spoznal, kaj vse je prejel od Boga tudi v letu 1961.
Mi pa smo tu pri skupni pobožnosti. Od vseh strani mesta smo prišli in tudi iz okolice. Zato se moramo zahvaliti Gospodu Bogu posebno za vse skupne dobrote, ki smo jih bili deležni, tudi letos ali pa posebno letos.
1. Najprej se moramo zahvaliti Bogu za dar sv. vere, ki nam je tudi v preteklem letu svetila na življenja poti. Vera je luč, ki jo je našemu rodu prižgal Bog pred več kot tisoč leti in jo je nam osebno vcepil v dušo pri sv. krstu. Zahvalimo se za ta dar in tudi zato, da smo vero ohranili, da smo jo poživljali z božjo besedo in svetimi zakramenti. Kolikim našim bratom je luč vere ugasnila ali pa vsaj mrknila! Nosimo luč sv. vere gorečo v srcih in svetimo z njo, kjer smo in koder hodimo, da jo bomo lahko svetlo izročili bodočim rodovom.
V bodočem letu bo 100-letnica smrti svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Eden izmed velikih ljudskih vzgojiteljev je bil to, ki je z živo in pisano besedo utrjeval med našim ljudstvom steber vsega duhovnega in časnega napredka, utrjeval sv. vero, iz katere je živel in katero je vsajal v srca vseh, zlasti pa mladine. Vera mu je bila porok rasti v dobrem na vseh poljih, zlasti pa dobre vzgoje. Bogu hvala za vero in obenem tudi prošnja, naj našemu ljudstvu ohrani močno, živo in junaško vero.
2. Zahvalimo se Bogu, da smo ostali zvesti sv. Cerkvi. Kristus je ustanovil Cerkev, da se po njej sv. vera ohranja in širi, da se božje življenje milosti pretaka iz roda v rod, da teče z oltarjev v duše po namestnikih božjih — duhovnikih. Zahvalimo se Bogu, da smo se svojih duhovnikov oklepali, poslušali njih glas in po njih bili povezani s škofom in papežem in tako s Kristusom samim.
Mnogim se ta zvestoba maje. Mislijo, da lahko urejajo svoje razmerje z Bogom sami. Ni mogoče! Kristus je tako uredil, Bog je v svoji modrosti tako določil in, kar je On uredil, naj človek ne spreminja, ker spreminja sebi v veliko škodo. Naš rod je bil zvest Cerkvi skozi vse viharje preteklih stoletij in mora ostati zvest tudi v bodoče. Zvestoba Cerkvi pomeni pravo zvestobo Kristusu in Bogu.
3. Zahvalimo se Gospodu Bogu še za vse, kar je našega in kar s skupnimi močmi delamo za Boga ln naše ljudstvo. To so naše organizacije, naš tisk, delo naših zavodov itd. Posebno pa se moramo zahvaliti Bogu zato, da se uresničuje zamisel, ki smo Jo na evharističnem kongresu v štandrežu pred več leti sprožili, da raste namreč naš skupni dom — Katoliški dom.
Res, Bogu hvala tudi za ta dar in za toliko dobrih src, ki so velikodušno s svojimi darovi in posojili priskočile na pomoč in bodo še priskočile, da bo to res naš dom, dom naše velikodušnosti,
dom za rast v zvestobi do Boga in v ljubezni do našega rodu.
Za vse to in za vse ostale neštete dobrote božje se zahvalimo in Bog, ki bere misli src, nam bo tudi v novem letu stal s svojo močjo in dobroto ob strani. Mi pa vztrajajmo v veri svojih očetov in v zvestobi do Cerkve in gradili bomo sebi in svojim lepšo bodočnost za čas in za večnost.
Božična poslanica
papeža Janeza XXIII.
Težave Portugalske
Mala portugalska republika je nekaj desetletij uživala sveti mir. Še celo med zadnjo vojno, ko je cel svet gorel v svetovnem spopadu, se je Portugalska obdr-. žala izven spopada in mimo skrbela za svoje gospodarstvo. Ali v zadnjih letih se je položaj temeljito spremenil. Tudi za Portugalsko so se začele težave zunaj in znotraj. Od zunaj ima skrbi s svojimi kolonijami, predvsem z Angolo v Afriki, kjer so nemiri skoro kot v Kongu. Tik pred božičnimi prazniki pa je izgubila svoje posesti v Indiji. Kot znano je Nehru dal ukaz svojim četam, naj zasedejo portugalsko Goo in še dve drugi majhni ozemlji, ki so jih Portugalci imeli v Indiji. Ta ozemlja so bila portugalska posest še iz tistih davnih časov, ko so Vasco de Gama in drugi raziskovalci v začetku 16. stol. prišli v Indijo. Glede na prebivalstvo in na površino je šlo za majhne posesti. Toda Indijci so to čutili kot trn v svojem narodnem telesu, zato so iskali le ugodno priložnost, da izderejo tudi ta trn. Vendar ni nihče pričakoval, da bo Nehru uporabil silo, ko je vendar vedno nasprotoval uporabi sile pri reševanju medsebojnih sporov in ko so obstajale možnosti, da bi se s Portugalsko na miren način pobotal. Izkazalo se je, da so v politiki vsi enaki: ko so šibki, vsi obsojajo uporabo sile, ko je pa nasprotnik šibkejši, potem je sila moralno in opravičljivo sredstvo, da šibkega streš.
Izguba Goe in indijskih posesti je Portugalsko prizadela bolj zaradi prestiža kot zaradi drugega. Imela je pa za posledico tudi to, da so se Salazarjevi nasprotniki oglasili tudi doma, in sicer prav na starega leta dan. Organizirali so napad na neko kasarno v mestu Beja, 170 km jugovzhodno od Lizbone. Napad se je sicer ponesrečil in so udeležence povečini aretirali, vendar je značilno dejstvo, da so se začeli nemiri in težave na samem matičnem ozemlju Portugalske. Kajti preiskava je ugotovila, da so poskus revolucije pripravili Salazarjevi politični nasprotniki. Pri bojih je po nesreči bil ubit tudi podtajnik vojnega ministrstva.
V Libanonu
Staro leto je videlo tudi poskus revolucije v Libanonu. Tu so se hoteli polastiti oblasti pristaši socialne ljudske stranke, to je bivše libanonske nacistične stranke. Toda poskus ni uspel, ker je vojska takoj posegla vmes in zatrla upor v kali. Naslednje dni so aretirali večje število ljudi.
Kongoški lisjak
Combe dela v Kongu vedno nove težave. Sredi decembra so čete ZN prisilile čom-beja, da se je vdal. Zaprosil je za posredovanje Kennedyja. Ta je toliko dosegel, da so se sestali ministrski predsednik A-doula in Combe v Kitom ter sklenili dogovor, da se Katanga vrne v sklop kon-goških zveznih držav. Kot posredovalec je bil navzoč tudi konzul Združenih držav. Combe je vse lepo obljubil in podpisal, kar so tam od njega zahtevali. Toda komaj je bil zopet doma med svojimi ljudmi v Elisabethvillu, je na vse pozabil in sedaj noče več držati tega, kar je obljubil v Kitoni. Zdi se, da je Combe res lisjak, ki mu ni kaj verjeti in še manj zaupati.
V četrtek, 21. decembra, je papež Janez XXIII. že četrtič naslovil na vse narode božično poslanico, ki jo je govoril na vatikanskem radiu in so jo prenašale skoro vse postaje zapadne Evrope in Severne Amerike. V letošnji poslanici razpravlja o dobroti.
Postanimo dobri
Se preden je božji Učenik govoril navdušenim množicam: »U-čite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen« (Mt 11,29), nas ob rojstvu iz jaslic, kjer »se je razodela dobrotljivost in Ijudo-milost Boga, našega odrešenika« (Tit 3,4), vabi, da postanemo dobri. On, ki je poosebljena dobrota, uči vse ljudi, da je samo po ljubezni mogoče priti do pravega miru.
V teku stoletij je ta nauk zadel na nasprotovanje. Ljudje so postali trdi eden do drugega. V naših časih, pravi sv. oče, se zdi, da strah in groza povzročata med ljudmi mrzlično razpoloženje, da ne poznajo miru v družinah, ne v družbi, ne v narodnih in mednarodnih odnosih. Pa je vendar Stvarnik hotel, da se ljudje kot bratje razumejo, si pomagajo, se med seboj izpopolnjujejo, potrpežljivo urejajo medsebojne spore, bratsko sodelujejo v načrtih, si zemeljske dobrine razdeljujejo po pravičnosti in ljubezni.
Zakaj ni dobrote na svetu
Sveto pismo stare in nove zaveze v božjem imenu zelo jasno priporoča dobroto in ljubezen. Božji Učenik jo je naravnost proglasil za blagor. Danes pa se ljudje v medsebojnih odnosih ne znajo držati niti lepih besed.
Vzrok za tak položaj je v napuhu mogočnih, ki zatirajo nižje, v pohlepu tistih, ki kopičijo bogastvo in se ne zmenijo za potrebe svojih bratov; vzrok je v brezčutnosti, ki išče samo uživanja in ji ni mar za pomanjkanje, ki vlada na svetu, v sebičnosti, ki misli izključno samo nase.
Sv. oče je pokazal na zdravilo Že v svoji.socialni okrožnici »Mater et Magistra«, na katero se v poslanici sklicuje. V njej poudar-\ ja, da se tedaj, ko ljudi vodi Kristusova ljubezen, vsi čutijo eno med seboj in smatrajo potrebe, težave in veselje svojih bližnjih za svoje. Zato se vsakdo prizadeva, da je bolj nesebičen, bolj človeški, ker »je ljubezen potrpljiva, je dobrotljiva..., ne išče svojega; se ne veseli krivice, veseli pa se resnice...; vse upa, vse prenaša« (I Kor 13).
Prošnja za mir se letos iz betlehemskih jaslic izraža v klicu po dobroti, bratstvu, iskrenem sodelovanju in se odvrača od razdiralnih sil, ki so skrite v napuhu, pohlepnosti, brezčutnosti in sebičnosti. Ta poziv je toliko nujnejši, ker medsebojno nezaupanje danes povzroča vedno večje neugodje med ljudmi. Napori ponašajoče-ga se nasilja in podžigajočega sovraštva so vir splošne hladnosti, ki se vedno bolj širi. V takem položaju je naravno, da se spomnimo na slovesne in stroge Jezusove besede, ki so bile prerokba in o-benem grožnja: »Ker bo hudobija narastla, bo ljubezen premnogih omrznila« (Mt 24,12). Človek ni več človeku dober, usmiljen in ljubezniv brat, ampak mu je po-
stal tuj, računarski, nezaupen, sebičen. Nujno je potrebno, da se ljudje odločijo za edino zdravilo in sprejmejo učlovečenega Sina božjega, Jagnje božje, ki je prišel, da od jemlje grehe sveta (Jan 1,29); da žive po njegovem nauku in sprejemajo njegovo milost.
Treba je hoteti dobro
Zla pa ne bomo odpravili, če se nad njim samo pritožujemo; treba je, da hočemo dobro. Nasproti vsemu svetu moramo proglašati dobroto, da se bo širila in bo prodrla na vsa področja zasebnega in družabnega življenja.
Dobri naj bodo posamezniki
Dober mora biti vsak posamezen človek, dober tako, da ne bo v njem nobene hinavščine in trdote srca; dober, da se bo trajno prizadeval za svojo izpopolnitev.
Dobre naj bodo družine
Dobra mora biti družina, v kateri naj medsebojna ljubezen u-tripa kakor plamen v izvrševanju vsake kreposti. Dobrota blaži in krepi očetovsko oblast ter se razodeva po materinski ljubezni. Dobrota vpliva tudi na pokorščino otrok, brzda njihovo razposajenost in jih nagiblje, da so pripravljeni tudi na žrtve.
Dobra naj bo družba
Dobrota mora biti gonilno sila v vseh oblikah življenja izven družinskega okolja, ki so z njim v tesni zvezi: v šolah vseh stopenj, v različnih ustanovah narodnega življenja, da mirno sožitje državljanov raste v spoštovanju in slogi. Vsi družabni odnosi se morajo ravnati po dobroti, kakor je priporočal že papež Leon Veliki, ki je zapisal: Delati krivico in jo potem popraviti, to je modrost tega sveta; izraz krščanske dobrote pa je, da nikomur ne povraču-jemo slabega s slabim. Ljudje naj torej ljubijo ponižnost in naj bodo daleč od vsake predrznosti. Vsakdo naj daje prednost svojemu bratu pred seboj in nihče naj ne išče lastnih koristi, da v nikomer ne bo strupa sovraštva, ampak bo v vseh obilje dobrohotnosti.
Poziv gospodarstvenikom
Dalje se papež obrača do vseh, ki nosijo odgovornost za življenje narodov. »Odklanjamo misel,« pravi, »da bi velika človeška moč prestopila bregove.« Hoče reči, da noče misliti, da bi nastala vojna. Poleg nekaterih, ki povzročajo strah in preplašenost, so drugi, ki imajo dobro voljo, hočejo graditi in delati dobro. To mu daje upanje.
Potem se sv. oče obrača do tistih, ki imajo v rokah gospodarsko moč. »Vse naj tvegajo,« pravi, »samo ne miru in življenja ljudi. Uporabljajo naj vsako sredstvo, ki ga nudi moderni napredek, da povečajo na svetu blagostanje in varnost, le za to ne, da bi širili med ljudmi nezaupanje in sumničenje.« Zopet se sklicuje na okrožnico »Mater et Magistra«, kjer z žalostjo ugotavlja, da se na eni strani kažeta veliko pomanjkanje in beda, na drugi strani pa se u-porabljajo, dostikrat na debelo, odkritja znanosti, iznajdbe v tehniki in gospodarski viri za izdelovanje strašnega orožja za rušenje in za smrt.
iZ tVCrVCr teto!
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiii
Poziv
oblikovalcem javnega mnenja
Sv. oče poziva vse, ki imajo v rokah sredstva za oblikovanje javnega mnenja, da naj imajo strah pred strogo božjo sodbo in pred zgodovino; da naj uporabljajo ta sredstva previdno in s čutom odgovornosti za pravo mero. Neredkokrat je v naših časih tisk bil tisti, ki je širil zmote in podpihoval k mržnji in sovraštvu.
Poglavarjem narodov
Končno se papež obrača do poglavarjev narodov, ki odločajo o usodi človeštva. Govori jim: »Slabotni in umrljivi ljudje, ki so vam enaki in so najprej vaši bratje, potem šele podložniki, se s strahom ozirajo na vas. Z oblastjo, ki jo imamo od Kristusa, vam pravimo: oddaljite, odstranite strah pred silo; trepetajte pred mislijo, da bi sprožili nepredvideno verigo del, sodb in nasprotstev, ki bi se mogla zaključili z nepremišljenimi in nepopravljivimi dejanji. Velika moč vam je bila dana ne za to, da uničujete, ampak da gradite, ne da razdvajate, ampak da družite, ne da prinašate solze, marveč da vsem zagotovite delo in varnost.
Dobrota
naj objame vse in vsakega
Dobrota se mora raztegati na vsa področja človeškega življenja; obvladovati mora samega sebe, potrpeti mora z drugimi, imeti mora tako ljubezen, da ne u-gasne, ne obupa, ker resnično hoče vsem dobro, kakor je tako lepo povedal sv. Avguštin: »Ljubezen ostane mirna v žalitvah, dobrotna v sovraštvu, krotka v jezi, neškodljiva v zvijačah; v hudobiji trpi, v resnici pa se umiri.«
Sin božji, ki je postal človek, uči vse ljudi dobrote in ljubezni. Za verne mora biti vzpodbuda, da po njih žive ter dajejo drugim zgled, za vse ljudi dobre volje pa je njegov prihod na svet povabilo k razmišljanju načel, na katerih temelji urejeno družabno življenje.
Ob koncu svoje poslanice se sv. oče posebej spominja vseh trpečih na telesu in na duši, vseh, ki pričakujejo pravičnosti in ljubezni. Za vse prosi Boga vsakršne tolažbe. Zaključuje z besedami: Ne moremo molčati, da bodo bližnji božični prazniki našli narode brez miru, brez varnosti, brez verske svobode, v strahu pred lakoto in vojsko. Zanje goreče prosimo Boga, da bi se prav razrešila vsaka težava in vsak spor, da bi med narodi nastopila pravičnost, po-ftpnnst in zaželeni mir.
Božič d svetu
| KRŠČANSKI NAUK j
Marija je naša Mati in Kraljica
Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenje, sladkost in upanje naše, pozdravljena!
Nekaj bi manjkalo našemu srcu, ako bi nam Gospod Jezus ne dal boljše matere, kakor jo imamo v telesni materi Evi, ki nam je zapravila milost. Njegova vojskujoča se, trpeča in zmagoslavna Cerkev potrebuje boljše matere.
Preblažena Devica Marija zavzema prvo mesto med božjimi svetniki in njo nam je Gospod dal za mater.
Poklicana je bila, da bi sodelovala pri učlovečenju Sina božjega. Privolila je in je postala Mati Jezusova, ki je pa glava skrivnostnega telesa sv. Cerkve. Zato je tudi Mati nas, ki smo udje Cerkve.
Marija je sodelovala pri našem odrešenju. Postala je deležna trpljenja Jezusovega. Njeno srce je prebodel meč bolečin. Zato je Žalostna Mati božja, a je tudi pribežališče grešnikov in tolažnica žalostnih.
Po Jezusovem vnebohodu je ostala še več let pri apostolih in vernikih, prejela je z njimi Svetega Duha na binkoštni praznik. Bila je deležna veselja, pa tudi trpljenja mlade Cerkve. Marija je Mati krščanstva.
S svojim Sinom je bila tesno povezana v trpljenju in smrti; zato mu je tudi v poveličanju posebno podobna. Ker je bila brez vsakega greha, je bilo njeno telo obvarovano razpada v grobu in je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Tam je zdaj Kralj ic a nebes in zemlje, je naša srednica in priprošnjica.
Praznik Marijinega vnebovzetja praznuje Cerkev 15. avgusta (veliki Šmaren). Resnica, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebo, je bila vedna v zakladu Cerkve, slovesno pa je bila razglašena 1. novembra 1950 in papež Pij XII. je uvedel praznik Marije Kraljice, ki ga obhajamo vsako leto 31. maja.
Ker ljubimo Jezusa, ljubimo tudi njegovo Mater. Častimo jo kot svojo Kraljico, kličimo jo na pomoč kot svojo Mater in zatekajmo se vsak dan zaupno pod njeno varstvo!
	——		—-————				
		Iz življenja Cer Jg58j|&■	
Umrl je kardinal Elia Dalla Costa
Pred božičnimi prazniki, 22. decembra, je v Florenci umrl tamkajšnji kardinal Elia Dalla Costa. Dočakal je 89 let. Rodil se je v Vicenzi. V lastni škofiji je bil več let župnik na velikih župnijah. Potem je bil imenovan za škofa v Padovi. Tam je imel prve težave s fašističnim režimom, katerega je vedno obsojal. Leta 1931 je bil prestavljen v Firenze in imenovan za kardinala.
Pokojni kardinal se je odlikoval po svetniškem življenju. Povsod je pomagal, kjer je mogel. Mnogim je med zadnjo vojno rešil življenje.
Umrlemu kardinalu se je prišel poklonit v imenu vlade predsednik Fanfani. Pokopali so ga na božično viljo.
Vesoljni cerkveni zbor se bo vršil leta 1962
Na božični dan je glavni tajnik pripravljalne komisije za prihodnji koncil msgr. Felice Pericle prečital v baziliki svetega Petra papeževo bulo o sklicanju vesoljnega cerkvenega zbora. Bula je pisana v latinskem jeziku na pergament. Istega dne so prebrali bulo tudi v ostalih treh glavnih rimskih bazilikah. V zgodovinskem dokumentu so našteti glavni nameni vesoljnega zbora. Napoveduje, da se bo vršil koncil v letu 1962, ni pa še napovedan datum. Sveti oče si pridržuje pravico, da bo točni datum določil kasneje, kakor bodo pač potekala pripravljalna dela.
Sklicanje vesoljnega cerkvenega zbora je po vsem svetu vzbudilo veliko pozornost. Vsi pričakujejo, da bo vesoljni cerkveni zbor odločilno vplival tudi na po-mirjenje v svetu.
Jubilejno leto ljubljanske škofije
Za 500Jetnico obstoja ljubljanske škofije, ki bo v tekočem letu, je ljubljanski škof v zadnjem pastirskem pismu proglasil jubilejno leto za ljubljansko škofijo. Škof upa, da bo jubilejno leto prineslo veliko versko poživitev. Med drugim pravi v pastirskem pismu: Z vsem srcem se spet oklenite vere in življenja po veri. Nič ne povešajmo glav, nič naj nas ne strašijo težave — pet sto let naše škofije nam zgovorno priča, kako z močno vero in trdnim zaupanjem človek vse premore, kako z ljubeznijo v molitvi in nesebični Žrtvi za bližnjega in Boga vse premore in doseže. Združimo vse svoje molitve in žrtve, naj bodo tako obilne in silne, da bodo ogrele vso domovino, vsa srca, tudi mrzla in odtujena.
Sv. maša za francoske parlamentarce
Francoski katoliški člani parlamenta poskrbijo vsako leto, da se po njihovem namenu daruje sveta maša v baziliki svete Klotilde. Letos je daroval sveto mašo
kardinal Feltin. V govoru je priporočil parlamentarcem, naj berejo in proučujejo socialno okrožnico papeža Janeza XXIII. Mater et Magistra.
Katoliški tisk v Nemčiji
V Zahodni Nemčiji se tiskajo katoliški listi in revije v skupni nakladi 13 milijonov. Za izdajanje skrbi 72 založb. En izvod na vsaka dva katoliška Nemca. In med nami Slovenci v zamejstvu?
Mestni misijon v Padovi
Konec novembra se je zaključil v Padovi misijon, ki se je vršil po vseh mestnih župnijah. Misijon so vodili kapucini. Sodelovalo je 150 pridigarjev. Padova ima
200.000	prebivalcev, ki so razdeljeni na 56 župnij. Udeležba pri misijonskih govorih je bila dobra, zlasti po predmestnih župnijah.
6 sester redovnic
Vseh šest hčera gozdnega čuvaja v Markisch-Buchholz se je odločilo za redovno življenje. Vstopile so k elizabetin-kam. Pred kratkim 'so skupaj praznovale 50-letnico redovnega življenja. Štiri sestre delujejo v Zahodni Nemčiji in dve v Vzhodni.
Stoletnica pravoslavne cerkve v Trstu
Pravoslavna verska skupnost v Trstu je pred Božičem praznovala stoletnico, odkar so začeli graditi sedanjo cerkev sv. Spiridiona.
Zaradi razmer v tedanji Srbiji in ker je Marija Terezija podelila tržaškemu mestu posebne pravice, se je pred približno 200 leti naseljevalo v Trstu vedno več Srbov. Skupno z Grki so ustanovili lastno versko občino. Leta 1751 so na mestu sedanje cerkve zgradili prvo cerkev, ki je bila tudi posvečena v čast sv. Spiridionu. Kasneje so se Grki ločili od Srbov in si postavili svojo cerkev S cerkvijo pa so bile vedno težave, ker je bilo pri zidavi preslabo poskrbljeno za temelje. Še skoraj v novi stavbi so se pojavile razpoke. Zvonik so morali celo podreti. Po sto letih je vodstvo srbske pravoslavne skupnosti prišlo do spoznanja, da je cerkev doslužila in da bo treba misliti na novo. 24. aprila leta 1861 je bila zadnja služba božja v stari cerkvi, potem so jo začeli podirati.
Med zidavo cerkve so imeli službo božjo v pokopališki kapeli; srbska pravoslavna skupnost ima namreč tudi lastno pokopališče pri Sv. Ani. Novo cerkev so gradili na istom mestu, kjer je bila prva. Cerkev je pravi biser. Dograjena je bila lota 1869 in istega leta je bila posvečena na praznik Marijinega rojstva. Posvečenje je izvršil arhimandrit German Andjelič v imemu patriarha Samuela Mašireviča,
Pravoslavni verski občini v Trstu čestitamo k lepemu jubileju!
V SVETI DEŽELI
Na tisoče romarjev iz vsega sveta je preživelo božične praznike na kraju Jezusovega rojstva, v Betlehemu. Kljub izredno mrzlemu vremenu za tiste kraje, saj je toplomer padel na eno stopinjo pod ničlo, je vsako uro v dnevih pred Božičem pristalo na jeruzalemskem letališču po eno potniško letalo.
V sveti noči so se verniki, z nadškofom Albertom Gorijem na čelu, napotili po 17 km dolgi poti iz Jeruzalema preko palestinskih gričev v Betlehem, v cerkev Kristusovega rojstva. V procesiji je bilo tudi več črncev, ki so priromali iz Ghane,
Prav za praznike so prišle med ljudi knjige, ki jih je Goriška Mohorjeva družba izdala za leto 1962. Ljudje so dobili za 650 lir troje knjig: Koledar, povest Janez in Majda ter še potopis Petdesetih dni po Jutrovem. Ce povemo še, da sta koledar in potopis zelo bogata na klišejih in slikah, potem je cena 650 lir za vse tri knjige res nizka, rekel bi prenizka za cene v današnjih časih. Vidi se iz tega, da Mohorjevi gre res edinole za to, da širi dobre knjige med ljudmi in da ne išče prav nikakršnega dobička, prej bo letos imela izgubo kot dobiček.
Še bolj pozitivna je ocena, če pogledamo, kakšen je letošnji knjižni dar. Koledar je zelo pester po vsebini in prinaša lepo število raznovrstnih člankov. Na u-vodnem mestu je članek msgr. A. Novaka o encikliki Mater et Magistra. To je zelo prav, saj je bila ta enciklika v preteklem letu najvažnejši dokument sv. Cerkve. Sledijo nato drugi članki za kratek čas in za pouk. Omenil bi povest Kapucinček, ki bo gotovo marsikoga prijetno zabavala, da se bo ob njej nasmejal od srca. Drugo povest letošnjega koledarja je pripravila Z. P., ki jo je vzela iz ameriškega življenja. Tudi to bodo ljudje radi brali. Literarni del obsega še pesmi, ki jih je kar čedno število. Največ jih ima M. Mazora. Sledijo drugi: Mirjam Saksida, Aleksej, Tugomir, Bruna Pertot in še kateri. Skoro sama med nami že znana imena, ki jih srečujemo v Mladiki, KG, Pastirčku. Rod pesnikov je torej še čvrst in tudi dovolj številen.
Poleg literarne snovi ima koledar še množico drugih člankov iz raznih panog življenja. Predvsem je posvečena potrebna pažnja Cerkvi in njenim dogajanjem na svetu; raznim jubilejem, domačim in tujim, vzgojnim vprašanjem, izseljencem, delavcem, kmetom in tudi otrokom, katerim je posvečen poseben kotiček, ki ga je uredil S. G. Med temi prispevki bi o-menil črtico Jožice Peric Obrazi iz kolonije. Meni se zdi to psihološko zelo dobra stvar, ki priča, da ima mlada pisateljica tenek čut opazovanja in tudi moč dojemanja. Naj bi se le bolj pogosto oglašala!
Ce povem, da je na robovih nanesenega še veliko drobiža, pregled svetovne politike, iznajdbe, poročila iz domačega življenja itd., lahko zaključim, da je koledar bogat, pester, zanimiv in domač. Upanje je, da bo ljudi zadovoljil. Le eno pripombo bi dodal, ki sem jo že prejšnja leta: Častimo svetnike tako, da pred njihova imena dodajamo pridevek »sveti«. Tu ne sme priti v poštev varčevanje s prostorom ali kaj podobnega. O naših nasprotnikih vemo, da svetnikom ne priznavajo njih svetništva, zato jih v svojih koledarjih tako ne nazivajo.
Mi ne smemo iti za njimi. Mi bi zato v koledarjih morali spominjati bralca, da Peter ni samo Peter, temveč je »sveti« Peter, apostol; ali da Jožef ni morda kateri koli Jožef, postavim Džugašvili, Broz, Koloman, temveč da je to »sveti« Jožef, ženin M. D. Ce smo mi zemljani gospodje ali tovariši, naj bodo nebeščani »svetniki«. Mislim, da so ta pridevek zaslužili, ker jim ga Cerkev priznava.
Obe knjigi, ki sta še izšli poleg koledarja, sta njega lepo dopolnilo. Povest Janez in Majda je po Reimichlu presadil v naše razmere Franc Premrl. Zgodbo je postavil na Tolminsko in ji dal čisto naš domač značaj, tako da se bere kot bi jo napisal slovenski pisatelj. Franc Premrl je v tem mojster in je že več takih povesti priredil, ki jih je v preteklosti izdala Mohorjeva družba v Gorici. Da spomnim le na Zaroke in razporoke, ki so zbudile veliko dobre volje pri bralcih. Tudi ta slednja povest bo gotovo ugajala.
Nigerije, Liberije in Konga. Prehod iz izraelskega na jordanski sektor se je izvršil nemoteno.
V TOULOUSU
Rudarji francoskega premogovnika Ave-gron pri Toulousu so že od torka pred Božičem v stavki. Božič so praznovali 300 metrov pod zemljo. 850 rudarjev je izjavilo, da se ne bodo vrnili na površje, dokler ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Opolnoči je prišel med nje duhovnik in v osrčju zemlje daroval polnočnico. Ljudstvo, zlasti svojci, pa so poskrbeli rudarjem primemo večerjo in kosilo na božični dan.
In tretja letošnja knjiga je Petdeset dni po Jutrovem. Napisal jo je dr. Frančišek Šegula. To je mlad doktor sv. pisma, ki sedaj žjvi v Rimu, kjer je tajnik na univerzi Propaganda Fide. Pred leti je obiskal kraje, ki jih opisuje. Njegovo pripovedovanje je tekoče, le včasih preveč toži nad vročino in drugimi nevšečnostmi potovanja. Vsekakor pa je v knjigi dosti zanimivih stvari iz Egipta, starega in modernega, ter iz sosednjih dežel. Iz nje človek spozna te dežele Srednjega Vzhoda, ki so vedno zbujale zanimanje zaradi svoje stare zgodovine, danes pa se zanje zanima svet tudi zaradi političnih spletk in homatij, ki jim ni ne konca ne kraja. Knjigi je dodan tudi zemljevid in pa dosti originalnih fotografskih posnetkov. Zato bo bralcu morda najbolj ugajala, ker mu bodo tudi slike veliko povedale.
Tako je Goriška Mohorjeva družba tudi za leto 1962 dobro oskrbela svoje prijatelje, ki bodo prav gotovo radi segli po njenem knjižnem daru, saj bo ta ohranil trajno vrednost. Čestitati moramo zato založnici in njenim sotrudnikom in jim biti hvaležni za opravljeno delo, ki je v naših skromnih razmerah vedno združeno z velikimi osebnimi in materialnimi žrtvami.	(r	+	r)
Kanonik Šimenc v preiskavi zaradi spovedovanja
Kanonik Šimenc iz Ljubljane je 1. julija 1961. prejel poziv, da se javi tega in tega dne oblasti. Zatožil ga je partizan, češ da je »silil« njegovo ženo za spoved.
Do 9. decembra preiskava še ni bila končana.
Kanonik Šimenc je silno obziren v vseh rečeh, zlasti pa še glede spovedi, ki je zakrament. Kanonika Šimenca pogosto kličejo za spoved bolniki doma in oni v bolnišnici. V bolnišnici ga dobre duše tu in tam opozore na kakega težko bolnega. V takem slučaju g. kanonik z dobrotljivostjo vpraša bolnika, če se želi spovedati. To ni nasilje, ampak velika ljubezen do bolnika, kateremu hoče omogočiti srečno večnost. In zaradi tega je sedaj že mesece v preiskavi!
Deseto leto
Tržaški Slovenci smo imeli letos že -desetič božično sv. mašo na božični predvečer v cerkvi sv. Jakoba. Sv. Mašo je daroval č. g. Jakomin. Cerkev je bila kot druga leta zelo obiskana. Zelo lepo se je izkazal šentjakobski pevski zbor.
NA OGRSKEM
Ogrski primas Mindszenty je daroval polnočno mašo na ameriškem poslaništvu, kamor se je zatekel leta 1956, v dnevih madžarske vstaje. Vse cerkve ogrske prestolnice so bile na Božič natrpane vernikov. V katedrali je nad pet tisoč vernikov prisostvovalo božični sv. maši.
NA DUNAJU
Avstrijsko prestolnico je na Božič pobelil sneg. Vzdolž meje med Ogrsko in Čehoslovaško so prižgali ognje, da bi ljudem za železno zaveso naznanili božično blagovest in jim tako dokazali, da v teh dneh niso pozabljeni.
V MOSKVI
Samo v dveh cerkvah so v veliki Moskvi praznovali polnočnico. Prva se je darovala v francoski cerkvi sv. Ludovika, edini še odprti katoliški cerkvi v Moskvi. Sv. maše so se udeležili predvsem ruski verniki poljskega porekla. Druga polnočnica pa se je vršila na ameriškem poslaništvu. Udeležilo se je je okrog 250 oseb, med njimi diplomati, časnikarji, uradniki in njihove družine.
ZA BERLINSKIM OBZIDJEM
Žalosten je bil letošnji Božič za tiste Berlinčane, ločene od sorodnikov in znancev po obzidju, ki je neusmiljeno razdelilo na dvoje mesto in srca ljudi. Organizacija Rdečega križa je naredila vse, da bi izprosila od pankowske vlade dovoljenje, da bi Berlinčani preko meje lahko videli in pozdravili svoje drage tostran obzidja. Kljub 18 stopinjam pod ničlo in poledenelim cestam je na tisoče Berlinčanov že v prvih jutranjih urah na Božič čakalo deset metrov od meje, 'da bi se jim posrečilo videti svoje drage. A vse je bilo zaman. Pankovvska vlada je ostala neizprosna. Led in mraz sta še povečala žalost in osamelost Berlinčanov. Le lučke na božičnih drevesih vzdolž meje so govorile o topli ljubezni in misli Berlinčanov do svojih ločenih bratov.. Berlinski zid je s svojo težo in neizprosnostjo zagrenil mnogim božične praznike.
V VATIKANU
Tu so preživeli božične praznike sredi slovesnosti in avdienc. V četrtek 21. dec. zvečer je sv. oče imel božični nagovor, o katerem poročamo na prvi strani. Poslanica je povsod žela veliko odobravanje zaradi svojega mirnega in prisrčnega tona. Na božično noč je sv. oče opolnoči maševal v svoji kapeli polnočno mašo za diplomatski zbor in njih družine. Na Božič sam je podpisal bulo, s katero sklicuje vesoljni cerkveni zbor za leto 1962. Naslednje dni so si sledile avdience diplomatskemu zboru, kardinalom, vernikom itd. Veliko je bilo dela in skrbi za sv. očeta tudi za božične praznike in ob koncu starega leta.
Maša za izobražence
Prvo nedeljo v novem letu, 7. januarja, bo ob 10. uri v jezuitski kapeli (via del Ronco 12, vhod via Marconi 32) skupna maša za slovenske izobražence na Tržaškem. Po maši bo v dvorani govoril dr. Martin Jevnikar o temi: Slovenski izobraženec in knjiga.
Širite »Katoliški glas"
V MESECU KATOLIŠKEGA TISKA
VI. LETO MESECA KATOLIŠKEGA TISKA
Ta- lepa in potrebna pobuda je postala že tradicija.
V petih letih tiskovne akcije lahko ugotovimo že precejšnje uspehe: med našimi ljudmi se je močneje začutila važnost slovenskega katoliškega tiska, povečala se je naklada Katoliškega glasa, prispevki vseh župnij so dali listu solidnejšo finančno bazo, povečal se je krog sodelavcev.
Torej marsikaj lahko ugotovimo, a to so le prvi uspehi, pred nami je še veliko dela. S katoliškim tiskom moramo priti do vseh naših ljudi. Marsikdo kritizira naš tisk samo zato, ker je bral razne kritike v drugih časopisih, nikoli pa ga ni imel sam v rokah. Imamo celo še takih Slovencev, ki ne vedo, da izhaja Katoliški glas. Ako bi se posvetili samo temu delu, bi imeli veliko opravka. Za to pa niso poklicani samo tisti, ki imajo skrb za list. Vsak zaveden katoliški Slovenec lahko to naredi in mora narediti, če hoče res tak biti.
Vemo pa, da nobena dobra stvar ne gre brez božjega blagoslova. Zato pozivamo vse naše dobre ljudi, naj molijo. Brez tega ne bo nič in vse naše delo bo brezuspešno. Najprej molimo, potem delajmo, tako bo naše delo imelo božji blagoslov in zaželene uspehe.
S temi mislimi začnimo letošnjo akcijo za slovenski katoliški
Knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1962
Božično - novoletna slika Tržaške in Goriške
V praznikih navadno sede družina skupaj, se pomenkuje o vsem, kar je vsakdo nied letom doživel, in o vsem, kar še vsakega posebej čaka in kaj vse bo treba narediti. Zdi se, da je prav, da pregleda tudi naša narodna družina na Tržaškem in Goriškem svoje življenje, narodno, politično in kulturno. V teh nekaj vrsticah bi se morda spomnili svojega kulturnega dela. Tu mislimo predvsem na kulturno delo nas samih, katoličanov. Nočemo s tem reči, da niso tudi druge skupine kulturno delovale, a zdaj nas zanima predvsem lastno delo.
DVE KNJIGI
Predvsem bi radi opozorili na to, da smo dobili v preteklem letu poleg knjig Goriške Mohorjeve družbe, o katerih govorimo na drugem mestu, še -dve leposlovni knjigi v založbi Mladike. Prva je Pesniška zbirka Brune Pertotove MOJA POMLAD, druga pa je prišla prav te dni iz tiskarne, in sicer pesmi v prozi Stanka Janežiča, MOJA PODOBA.
Obe knjigi sta izraz idealnih ljudi, ki tudi sredi grobosti časa stopata v svet Lepote, Dobrote in Ljubezni z veliko vero m globokim upanjem v boljši čas. Veseli smo, da je sredi tolike kulturne suše na Tržaškem (saj skoraj nobena knjiga ne izide) lani izšlo dvoje lepih, nesporno u-tnetniških del.
Kot smo zvedeli, ima Mladika namen, da bo tudi v bodoče izdajala leposlovna dela in da bo s tem opravljala zelo važno Poslanstvo med nami.
REVIJA MLADIKA
Srečni smo tudi, da imamo katoličani svojo literarno družinsko revijo Mladiko. Prebrodila je najrazličnejše težave, od gmotnih do trdot okolja, a je vse premagala in z božično obsežnejšo številko zaključila svoj peti letnik.
Ne pozabimo, da je Mladika sad nesebičnega dela ljudi, ki pišejo, urejujejo, korigirajo, raznašajo revijo brezplačno in da more izhajati samo toliko časa, dokler naročniki plačujejo naročnino. Z Mladiko Pa raste tudi mladi rod pisateljev in (pesnikov s teh tal, z naših tal, kar ima spet svojo veliko vrednost.
Revija je v vsebinskem oziru in tudi oblikovno moderna, lepa, tako, da nas je ni treba biti sram. Zato jo podprimo tudi v novem letu povsod. Posebej mora pro-
jf
Prizor iz Neopravičene ure
dreti na Goriškem v vse domove in v vse vasi. Goričani pa morajo v njej tudi več sodelovati. Kot obljublja uredništvo, bo v naprej po možnosti izhajala redno za vsako prvo nedeljo. Razumemo, da bo to mogoče samo tedaj, če bomo revijo vsi podprli. Veseli smo, da stopa revija v šesto leto svojega rednega izhajanja.
PROSVETA
Prosvetno delo ni bilo majhno v pretekli sezoni. Na Tržaškem je razvila svojo delavnost predvsem osrednja organizacija SLOVENSKA PROSVETA, v katero so včlanjena prosvetna društva s podeželja in iz mesta. Na Goriškem pa je koordinirala prosvetno delo katoličanov, dajala pobude in tudi sama organizirala kulturne nastope goriška ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE.
V Gorici spomnimo na velike pevske nastope, na gostovanje iv Celovcu, na Tržaškem pa spomnimo na organizacijo koncerta Koroških pevcev, na veliko REPEN-TABORSKO PRIREDITEV in na dramske prireditve SLOVENSKEGA ODRA. Naloga za bodočnost bo v tem, da bosta obe centrali še bolj povezovali prosvetno življenje posameznih društev in organizirali še več skupnih nastopov. S tem, da krajevna društva prihajajo pogosteje skupaj in organizirajo skupne prireditve in izlete, se samo še bolj utrdijo društva sama in dobivajo drugo od drugega več poguma in veselja.
DRAMSKE PRIREDITVE
SLOVENSKI ODER je gotovo na Tržaškem in Goriškem najbolj delavna nepoklicna igralska skupina, Včasih in v nekaterih mesecih je celo bolj delaven kot poklicno gledališče, čeprav igralci Slov. odra igrajo iz golega veselja in iz dolžnosti do narodnega dela med ljudmi. SLOVENSKI ODER raste z mladimi igralci v lepo igralsko skupino, ki je zmožna odigrati brez vsakega diletantizma tudi zelo zahtevna dramska dela.
V nekaterih krajih je igral SLOVENSKI ODER v zadnjem času Bekeffijevo »NEOPRAVIČENO URO«, tako v Celovcu, na Opčinah, v Bazovici in Dolini. Najboljša predstava pa je bila gotovo v Avditoriju v Trstu. V KG nismo o njej poročali, ker smo hoteli -strniti ta poročila v pregledno sliko našega kulturnega dela. Zato danes nekaj več o tej predstavi.
Z NEOPRAVIČENO URO je napisal Bekeffi nekaj, kar nam je tako blizu in lepo — naša šola. Kdor je enkrat hodil v šolo in čeprav je doživel še toliko trdih in bridkih trenutkov, ko je morda kdaj prijel spričevalo v roke, vendar ne -more kasneje šole nikdar pozabiti. Posebej ne more pozabiti vsega tistega lepega, kar je doživel v šoli.
NEOPRAVIČENA URA spominja na vse tisto lepo iz naše mladosti. Delo je dobro zgrajeno in so v njem hvaležne vloge, ki kar kriče po igralcih.
Pri SLOVENSKEM ODRU so te vloge igrali:
Drago Štoka je igral zdravnika in kasnejšega moža študentke Lili Jagrove. Igral ga je pogumno -in mu je hotel dati tisto dostojanstvo, ki ga mora imeti človek pri teh letih. V prizorih, ko je imel opravka z navihanko učenko in ženo, je postal tudi -sam kar študent in razigrano vesel. Vsi njegovi prizori so zelo skrbno odigrani.
Poleg te vloge leži teža na učenki
Lili Jager, ki jo je igrala Mirka Lavrenčič. Lepa vloga in Lavrenčičeva jo je odigrala izvrstno, tako da je prepričala na vsej črti. Njena nagnjenost do šole in -njena mlada ljubezen -do moža — eno in drugo se je prepletalo v njej in oboje je znala lepo združiti in izvrstno odigrati.
Takoj ob teh dveh pa izstopa študentka-navihanka, Lilijina sošolka, ki jo igra Marija Oficija. To je treba samo videti. Zdi se, da je ne bi bilo mogoče bolje in prepričlji-veje odigrati kot jo je Oficija.
Zelo posrečen, naraven in simpatičen je Lilijin oče Saše Rudolfa in zelo -dobra, energična mama Anice Pertotove. Vlogi nista hvaležni, a bi bila predstava slaba, če ne bi bili -dobro odigrani. Oba igralca sta lepo izpolnila svojo nalogo.
Jurija Slamo poznamo že iz mnogo nastopov kot zelo dobrega igralca. Tudi v vlogi profesorja latinščine ni razočaral. Bil je naraven, -miren, stvaren — -resničen. In s tem je povedano vse.
Omenimo še ravnatelja gimnazije, ki ga igra Aleksij Pregare, ki je zelo -dober v maski in dostojanstveno zadržan v vlogi. Poleg njega je odlično zaigrala vlogo sitne profesorice Stana Oficija. Ta njen lik je tak, kot ga zna ustvariti samo ta čudovita igralka, ki bi je bilo lahko veselo vsako poklicno gledališče.
Hišna prijatelja igrata še Marija Mislej in Edi Košuta. Tudi onadva doprineseta svoj delež k uspehu, čeprav je njuna vloga skromna in majhna. Prav tako pa je ljubka tudi hišna, ki jo igra Maja Pertot.
Med profesorji smo opazili še Angela Turka, ki je v profesorskem zboru zelo dobro pripomogel do odlične konference. Razred pa je obsegal več učenk, ki jim imena ne vem. A vse so igrale zelo dobro. Poseben pojav je še prof. Kučela Ladita Vodopivca, ki bi se mu človek do solz nasmejal, -in akademik Olbriht Jožeta Pirjevca, ki je vseskozi zelo dobro zgrajen.
Predstava, ki jo je zrežiral prof. Jože Peterlin, je nadvse dobro uspela in bo zabavala še tudi na marsikaterem odru, če bodo ti mladi igralci obiskali naše -dvorane. Vsem gre naše priznanje. Veseli smo skupine, ki brez vsakih osebnih koristi žrtvuje čas in večere ali popoldneve za to, da nudi našim ljudem kulturne prireditve. Pripravlja lepe ure oddiha ob topli slovenski -besedi. Dokler bomo gledali -toliko mladih ljudi, ki iz čiste -ljubezni do slovenstva, nastopajo med nami in vabijo rojake na prireditve, tako dolgo ni nobenega razloga, -da bi nad mladino in nad bodočnostjo obupovali.
Dragi mladi fantje in dekleta in z vami tudi vsi dobri starejši igralci in prosvetni delavci, ki se trudite in delate, hvala Vam! Hvala za vse lepe večere v mestu in na deželi. Mislim, da Vam lahko to zapišemo za te prelepe praznike. Srečno novo leto Vam in Vašim, saj s svojim delom in pogumom prinašate tudi nam lepe čase.
M. J.
Vzrok razporok
Na vprašanje, zakaj je v Ameriki toliko razporok (mod protestanti seveda), je gospa Eisenhower, soproga prejšnjega predsednika, odgovorila: »Ker se preveč deklet s preteklostjo poroči z moškim brez prihodnosti, namesto da bi se dekleta brez preteklosti omožila z moškim s prihodnostjo.«
I. P. Čehov:
„Na veliki cesti"
V soboto pred Božičem je imelo slovensko poklicno gledališče šele drugo premiero v letu 1961. Pripravilo je Čehovljev večer pod skupnim naslovom »Na veliki cesti«. Besedi-lo je izbral in zamislil. Jože Babič, ki je tudi predstavo zrežiral.
Delo je zahtevalo dosti časa in mnogo truda. V celoti se je poznala dobra režiserjeva roka. Tudi igralci -so se potrudili, vendar je kljub vsemu bil večer za to občinstvo malce razvlečen. T-udi igralcev ni več tistih, kot so bili nekoč. Odšli so največ v Ljubljano in jih je zato -danes v Trstu ostalo manj, najboljši so -si pomagali naprej.
Iz vsega je videti, da je ta poklicna ustanova v krizi in je vprašanje, ali se bo mogla še kdaj dvigniti na prejšnjo višino. V ostalem bi -pripomnili, da mora (če kdo, potem gledališče) paziti na lep jezik. V tem oziru je zadnje čase mnogo -nedo-statkov. Ni da bi omenjali intervju enega od igralcev — tako slabe slovenščine poklicni igralec res ne bi smel govoriti.
V ostalem, žal, Čehovljev večer ni dosegel tistega uspeha, kot ga je po pripravi zaslužil.
FI L M
Zmagovalci in premaganci
(Vincltori e vinti)
»Zmagovalci in premaganci« prikazuje proces, ki se je leta 1948 vršil v Niirn-bergu proti štirim nemškim sodnikom: ti sodniki so pod nacistično oblastjo zagrešili hude zločine s tem, da so nedolžne ljudi pošiljali v smrt in na sterilizacijo. Med njimi je bil tudi Ernest Janning, nekdanji minister za pravosodje; to je dostojanstvena in ponosna figura človeka, ki se zaveda, da je vse svoje sposobnosti postavil v službo zgrešenemu -sistemu. Skoro vse dejanje filma — ki je tri -ure dolg — se odigrava v sodnijski dvorani. Odvetnik ne brani samo štirih obtožencev, temveč brani nemški narod. V svojem fanatizmu pride celo do tega, da opravičuje početje štirih sodnikov in se v svojem zanosu poslužuje iste metode, kot ,so jo rabili pri procesih nacisti. Prav tako se z divjo silo — seveda z nasprotnim prepričanjem — zaganja javni tožilec proti obtožencem, sploh proti vsemu, kar so nemški nacisti počenjali. Ameriški sodnik Hayward, ki predseduje procesu, se ves ča-s svojega bivanja v Niirnbergu trudi, da bi razumel okoliščine, v katerih so se odigravale strašne tragedije, da bi dojele umovanje tistih ljudi, ki so bili za vse te tragedije odgovorni. A na koncu bo sa-m rekel, da ne more zatisniti oči pred šestimi milijoni žrtev. Poslušal bo svojo vest in obsodil bo nemške sodnike na dosmrtno ječo, ne oziraje se na to, da si bo s svojo obsodbo nakopal m-ržnjo in morda celo sovraštvo.
Režiser Kramer je v tem filmu pokazal, da nosi vsakdo del odgovornosti za to, kar so nemški nacisti -počenjali: Rusi zaradi sporazuma, ki so ga leta 1939 podpisali z Nemci, Churchill zaradi svoje knjige, v kateri je hvalil Hitlerjevo inteligentnost in nadarjenost, ameriški in-dustrijalci, ki so samo zaradi velikega zaslužka pomagali morilcem. Ne boji se vreči vsakemu resnico v obraz. Neusmiljen je do vseh. Lep primer imamo takrat, ko ameriški general prosi javnega tožilca — svojega prijatelja, -naj se preveč ne zaganja proti nemškim obtožencem, kajti »Amerika potrebuje nemški narod in si ga ne more osovražiti -s strogo
Radio Trst A
Za teden od 5. januarja do 13. jan. 1962
Petek: 18.00 Italijanščina po -radiu. —
19.00 Šola in vzgoja: »Strah -pred odgo-vornostjo pri mladem človeku«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: »Nenavaden vodnik«.
Sobota: 8.30 Božični motivi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Steklarjev Božič«.
— 15.30 »Henrik, gobavi vitez«, božični misterij -v 4 slikah. — 17.45 Dante Ali-ghieri: Božanska -komedija - Nebesa. 8. spev. — 19.00 Ljudska opravila in opasila: (9) »Mi smo -sveti -trije kralji«. — 20.40 Zbor »Jakobus Gallus«.
Nedelja: 9.30 Samospevi in zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »En -dan na potepu«. 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 -Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 16.00 Dvanajst let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Drugi del. — 21.00 Iz jugoslovanske folklore. — 21.30 Mozart: Kvartet v B-duru K. 458.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. —19.00 Znanost in tehnika: »Oceanska favna, važen činitelj za prehrano človeštva«.
— 20.30 Nikola Hercigonja: »Gorski venec«, scenski oratorij v 3 dejanjih.
Torek:	18.00 Radijska univerza: (9)
»Hormon, -ki ima opravek s sladkorjem«.
— 18.30 Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Slovenske Lavre: (1) »France Prešeren in Primičeva Julija«. —
21.30 Koncert violinista Baldassarea Si-meoneja in pianista Piera Rattalina.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 Klasik meseca: Pedro Calderon de la Barca: »Življenje je sen«. Igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (10) »Spremembe zemeljskega magnetizma: Magnetske nevihte«. — 20.30 Znani dirigenti: Arthur Rodzins-ki Franck - Grieg -Prokofjev.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev : Virgilio Mortari: Stabat Mater. —
19.00 Šola in -vzgoja: »Kako vzgajamo v otroku ljubezen do lepote«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Oscar Wilde: »Vdani prijatelj«.
Sobota: 15.30 »Ljudje v vlaku«, farsa v treh dejanjih. Igrajo člani RO. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa (9. spev). — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Zbor »Emil Adamič«.
• Športno združenje Olympia želi vsem članom in dobrotnikom srečno in veselo novo leto.
obsodbo njegovih predstavnikov.« »Samo za smeh: zakaj smo se torej vojskovali?« — mu odgovori tožilec Lawson. In na koncu, ko gre sodnik Hayward v celico k Janningu in mu ta reče, da ni v resnici vedel za toliko število žrtev nacizma, mu Hayward odgovori: »Vi ste to vedeli, ko ste prvič obsodi-li nedolžnega.« S temi kratkimi, a pomembnimi besedami se film zaključi. Obravnava velik in važen problem, a ga ne reši, ker ga -rešiti ne more. Vendar ima to veliko prednost, da je objektiven do vseh. In to ni danes lahko! To je inteligenten in brez dvoma najboljši film v zadnjih časih. Dober je v vseh ozirih. Da so ga v Berlinu tako hladno sprejeli, kaže samo to, da so mnogi Nemci ostali prav enaki kot so bili pred petnajstimi deti. Režiserju Kramerju je treba priznati pogum in pravo merilo v sodbi.
Film je primeren za odrasle.
Mira
BlERRE L’ ERMITTE
o (j sci	ig tlca
POVEST DOBRIH LJUDI j "H 111111 n 111111 n 11111111111111 iti i at I.
j Ta povest se začenja v kleti, a je njen ! Lonec poln svetlobe in miru. Bilo je zve-I nekega lepega pomladnega dne v Pa-j ri?-U leta 1916. Nebo je bilo jasno in zvezde | 50 komaj vidno sijale na zemljo in zdelo J Se je kot bi ločile zemljo od neskončnosti, j Lolna luna -se je počasi vzpenjala od vzho-| kot mogočna kraljica. S svojo svetlobno je pokukala v vsak kot mesta in risala j °&tre -sence hiš na pločnike ulic. Mogočni ! baziliki Srca Jezusovega, ki se je Migala iz	temnega mesta, je	-dajala	izraz
I ^beškega	Jeruzalema. Reka	Sena	se	je
žc*ela kot	srebrna ovratnica,	ki si	jo	je
hiesto sv.	Genovefe ovilo okrog pasu,	da
1 bilo pripravljeno za vsak slučaj.
Bili smo v prvi svetovni vojni. Parižani s° se vračali domov in gledali -proti nebu luni. Drug za drugim so kinodvorane
in bari zapirali vrata za zadnjimi gosti... Tu pa tam je posijala skozi špranjo okna medla -svetloba luči. Velemesto se je pogrezalo v spanje: otroci so odmolili večerno molitev na materinih kolenih, starši so legali k počitku z opombo: »Kako je nocoj zunaj svetlo... Zdi se, da je dan.«
Uro pozneje, ko so ljudje že uživali prvi sen, je kar naenkrat sirena zatulila v noč svoj mrtvaški klic, nato še drugega, tretjega in še in še. Kmalu so se oglasile še druge in v zboru budile zaspano mesto. Takoj se je začel beg iz vseh nadstropij, dol po stopnicah in ulicah proti najglobjim kletem.
Medtem ko so se odrasli jezili na sirene, ki so prekinile njihovo spanje, sta dva otroka presojala vse dogajanje z veliko modrostjo.
Bila sta to dvanajstletni Mijo, sin železniškega inženirja, in desetletna Lenka, zdravnikova hči. Njuni družini sta stanovali visoko gori v isti hiši i-n sta bili sosedi tudi v kletnih prostorih. Ker so se sirene pogosto oglašale, so kleti priredili v zasilna nočna bivališča. Iz praznih za-
bojev so naredili sedeže, -po tleh so položili deske, za malo Lenko so celo pripravili skromno ležišče. Ko se je vlegla v svojo posteljico, so vsi prihajali in ji voščili dober počitek. Tudi Mijo ni nikdar manjkal in sicer zato, ker -sta bila on in Lenka velika prijatelja.
Neko noč je vse zasilne naseljence v kleti preplašil krik poln groze -in strahu. Lenka se je bila zbudila, ker jo je pičil velik kosmat pajek, ki ji je lezel čez obraz. Mijo je skočil s svojega ležišča kot kak srednjeveški vitez -in kar v -nočni srajci zagrabil za žepno električno svetilko ter hitel na pomoč. Ko je videl, kaj je nagnusni pajek naredil na licu njegove prijateljice, je zagrozil smrt vsem pajkom v kleti. In je držal besedo. S svečo je zažigal vse pajčevine, ki jih je mogel doseči, tiste pa, ki so bile za njegovo roko previsoko, je uničeval s staro metlo. Ko se je vrnil ves umazan od prahu in apna, je rekel dekletcu:
»Lenka, zdaj boš lahko mirno spala. Pajkov ni več ne v kleti ne na hodniku.« Dekletce se mu je hvaležno posmejalo in
v njenih očeh je postal Mijo vitez in zaščitnik.
Vsakokrat ko so se oglasile sirene, je Mijo zopet natančno pregledal klet, ker so pajki tako prebrisani in hinavski, zlasti v temi... Ob enajstih morda ni nikjer nikogar, o polnoči pa ga že na-jdež... Lenčka, črnolaska z modrimi očmi, pa je imela neomajno zaupanje v prijatelju, ki je imel -svetle lase in -svetle oči.
Letala so lahno krožila po nebu... Šest-nadstropna hiša je bila trdna in -dobro zgrajena, nevarnost pajkov odstranjena, zato je Lenka lahko mimo počivala in sanjala svoje otroške sanje.
»Mijo, nocoj sem sanjala nekaj izredno lepega,« je rekla neko jutro svojemu velikemu prijatelju.
»Kaj pa?« je radovedno vprašal in jo svetlo pogledal.
»Bila sva jaz in ti v velikem gradu. Tam so bila velikanska drevesa in kače so visele z njihovih vej prav do zemlje. Tudi cvetlice so bile, vseh barv in silno lepe...
»Ali so bili tudi pajki?«
»Ne, niti enega nisem videla. Bilo pa
je vse polno živali, ki so prosto hodile sem in tja: Majhne opice... tako so bile smešne, a tudi gorile sem videla. Kar strah me je bilo, če sem jih samo pogledala. Tudi medvedi in krokodili so bili; zevali so z odprtimi žreli, in tako dolgimi, dolgimi zobmi... in levi in tigri...
»Ojoj,« je nekam prestrašeno vzkliknil Mijo.
»In jaz sem se zatekla k tebi, da bi me branil.«
»Pa sem imel vsaj puško?«
»Da, da, imel si puško, dva ali tri samokrese in bodalo... Postavil si se pred mene in mi rekel, da ni treba, da se bojim, ker me boš branil, vedno branil, razumeš?... Tedaj sem postala pogumna in sem gledala smeje se vse tiste zverine in sem celo zanetila ogenj!«
»In jaz?«
»Ti pa si čistil svoje orožje.«
»Zakaj?«
»Ker si pobil mnogo zveri, druge pa so zbežale v gozd... Bil -si pravi junak.«
( Nadaljevanje)
Znižanje kreditov za Radio Trst A
V nedeljo, 7. januarja ob 15.30 bo v cerkvi sv. Jakoba v Trstu
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Nastopili bodo združeni cerkveni pevski zbori pod vodstvom prof. H. Mamola. - Govoril bo ■g. Viljem Žerjal. — Pridite v velikem številu.
		nuijiK	* ^ 		 ' ■ '-:7; .V-.-i
Božični prazniki v Gorici			
Prav na začetku letošnjega leta smo slišali zelo neprijetno vest, da je namreč vodstvo RAI-a znižalo kredite za radio Trst A. Da smo točni, moramo pojasniti, da je RAI znižal vsem sedežem radia kredite, toda drugih radijskih postaj to tako ne prizadene, ker so pač med seboj povezane. Italijanski poslušalci lahko poslušajo tri različne sporede in še televizijo; radio Trst /1 pa ima le en sam program, nima televizije in ne dobiva sporeda od nobene druge postaje. Vse, kar se torej tej postaji črta, se definitivno črta.
Razumemo, da ima RAI velike težave, ker daje tako veliko važnost televiziji. V to zamisel in načrte se mi ne spuščamo. Pribili bi radi le eno:
Radio Trst A ima vse večjo važnost kot navadna lokalna postaja v katerem koli italijanskem mestu. Ta postaja je samostojna, namenjena naši manjšini. Nobena skrivnost pa ni, da jo posluša o-grofnno poslušalcev na drugi strani železne zavese. Ni bil zadnji razlog, da so zavezniki ustanovili to postajo pač ta, da širi demokratično misel in oznanja resnico in svobodo tudi tam, kjer je nihče drugi ne more. Ne dvomimo, da ima to nalogo postaja še danes.
Če smo prav informirani od ljudi, ki prihajajo vsak dan čez mejo, pošiljajo dnevno ogromno pisem na radijsko postajo Trst A, posebej za Glasbo po željah. To se vrši že leta in teta. To je javni in neizpodbitni dokaz, kako poslušajo postajo zadnje gorske vasice. Tudi danes ni več skrivnost, da pisma ne prihajajo več na radijsko postajo, ampak jih nekdo prestreže, preden gredo čez mejo. Oblastem tam čez se je zazdelo nevarno, da je toliko ljudi navezanih na to svobodno postajo. V tem trenutku torej, ko komunistični režim preprečuje, da bi poslušali ljudje to postajo, v tem trenutku RAI črta kredite tej postaji. Menimo, da je bil vodstvu RAI-a in demokratični italijanski vladi premalo jasno prikazan pomen te postaje, kajti ne moremo verjeti, da bi mogli spričo njene važnosti črtati kredite. Prej bi pričakovali, da bodo krediti povečani. Zato apeliramo na odgovorne funkcionarje, da z vso resnostjo vzamejo ponovno v pretres proračun za prihodnje leto in napako glede radia Trst A popravijo. Za podjetje kot je RAI se tisti odtrgani znesek ne bo poznal, za postajo pa je ogromne škode.
Glasbeni spored ne bo vzdržal tekme Z drugimi postajami, posebno ne v bodoče. Že zdaj so bili zbori za nastop zelo slabo plačani, tako da se jim ni splačalo nastopati na postaji. Zdaj niti tega postaja ne bo mogla plačati. Ali bodo vrteli samo stare plošče?
Kje vse se bo še odtrgani denar v sporedu poznal, še ne moremo reči. A že to, da so celo\’ečerni sporedi črtani, že to je nekaj nemogočega. Posebno v zimskih mesecih ostajamo doma, da poslušamo na primer celovečerno igro; ali naj zdaj ostajamo za polurni ali tri četrt umi spored? Ne moremo spraviti v sklad teh redukcij tudi s poslanstvom postaje: poročila bodo sicer ostala, toda postaja je seznanjala svet tudi z svobodno kulturo, zelo močno z itatijansko kulturo, z njeno sodobno dramatiko. In zdaj se kar naenkrat temu postaja odpoveduje. Misel o
vsem tem bi lahko še razvili, a jo bodo znali italijanski demokrati sami. Ne razumemo jih pa, da puste v tem trenutku, da se ta spored tako »obuboža«, kot je nekdo napisal. Program je ali zanimiv in privlačen po svoji pestrosti, izvedbi in aktualnosti, ali pa je nezanimiv. V prvem primeru ga poslušajo, v drugem pa iščejo ljudje druge postaje. Italija je doživela v zadnjih letih naravnost »gospodarski čudež« kot upravičeno z občudovanjem govori svet. Zdaj pa se izgublja v par milijonih, ko gre za njeno veliko poslanstvo. Kaj pa je tistih bore lir za državo, ki ima tako gospodarsko zmogljivost in ki Žrtvuje ogromne vsote za marsikaj.
Apeliramo na vlado in vodstvo RAI-a, da da radiu Trst A vse večje kredite kot jih je dajala v preteklem letu in da poskrbi, da bo postaja opravljala še dalje svoje veliko poslanstvo med nami in pronicala klic svobode daleč v svet.
Nabrežina
Občina Devin-Nabrežina je končno dobila župana. Na zadnji seji je bil s šestnajstimi glasovi in štirimi belimi glasovnicami izvoljen Albin Škrk. Na isti seji so v občinski odbor izvolili Josipa Terčona in Draga Legišo.
Glinščica
V Uradnem listu je bila objavljena u-redba predsednika republike, s katero je dolina Glinščice po zakonu zaščitena naravna lepota. Vsi tisti, ki poznajo čar in privlačnost te izletniške točke, so se razveselili odločbe. Odslej bo moralo vsak poseg v naravno okolje predhodno odobriti Višje nadzorstvo za varstvo spomenikov.
Obmejne novice
Že precej časa je, kar je postala okolica zelenjadnega trga na prostem pri Rdečem mostu pravo trgovsko središče v malem. Zelo se je namreč razvila trgovina z mesom, surovim maslom, cigaretami in raznimi živilskimi potrebščinami, ki jih nosijo prodajat v Trst imetniki prepustnic iz obmejnega pasu in zlasti turisti iz Srbije. Ti pa pustijo zaslužek kar na istem kraju pri številnih stojnicah, ki so se v zadnjih letih tako pomnožile, da bodo kmalu predstavljale pravo oviro za promet. Kar je bilo najbolj priljubljeno turistom z Juga, so bile lutke, saj so jih v enem samem letu pokupili okrog 250.000. Sedaj so. pa pristojne oblasti postale pozorne na ilegalno trgovino z živili in cigaretami. Zaplenili so večje količine blaga. S tem imajo namen popolnoma odpraviti to nezaželeno trgovino.
V Jugoslaviji je stopil v veljavo nov carinski zakon. Do sedaj je bilo dovoljeno vsakemu jugoslovanskemu turistu prinesti domov blaga v vrednosti 30.000 dinarjev, ne da bi bilo treba plačati carine. Po novem zakonu pa bodo deležni te olajšave le tisti turisti, ki se bodo ustavili v tujini najmanj pet dni.
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo o lokalni trgovinski izmenjavi med tržaškim področjem in okraji Koper, Buje, Sežana in Nova Gorica je avtomatično podaljšan, ker se podpisnice niso sporazumu odpovedale.
Uspelo silvestrovanje
Slovenski Kulturni klub in akademska mladina so priredili silvestrovanje v ullici Machiavelli 22. Ob velikem številu udeležencev je silvestrovanje zelo lepo uspelo. Udeležilo se ga je tudi večje število Goričanov.
Občinski davek na vino
Z novim letom so odpravili občinski davek na vino, ki je bil lani znižan na 8 od 18 lir predlanskega leta. Sedaj bo še ostal državni davek IGE, okrog 6 lir na liter. Državni davek bodo še naprej pobirali občinski trošarinski uradi. Z odpravo občinskega davka bodo občine utrpele precejšnjo škodo, zato se bo med letom verjetno zvišal davek na drugih potrebščinah.
Ali bodo krčmarji sedaj znižali ceno vinu za 8 lir ali jo bodo celo povišali prav za toliko?
Proces neodvisnežu pred porotnim sodiščem
Pred porotnim sodiščem v Trstu se je 27. in 28. decembra vršila zelo zanimiva razprava. Zagovarjati se je moral Giovan-ni Marchesich, vodja gibanja za neodvisnost tržaškega ozemlja, kot odgovorni u-rednik petnajstdnevnika L'Indipendenza. Neodvisneži v svojem listu dosledno trdijo, da še obstaja Tržaško svobodno o-zemlje, ker ni bila še preklicana določba mirovne pogodbe. Vendar Marchesich ni bil klican pred sodišče zaradi tega, ampak ker je junija, ob prihodu predsednika vlade Fanfanija, žalil njegovo čast v nekem članku. Porotno sodišče je Marche-sicha obsodilo na pet mesecev pogojnega zapora z vsemi olajševalnimi okoliščinami.
Obtoženca je branil odvetnik dr. A. Sfiligoj. V svojem obrambnem govoru, ki je trajal skoro tri ure, je dr. Sfiligoj najprej izčrpno orisal zgodovinsko ozadje tržaškega vprašanja. Poudaril je, da se neodvisneži čutijo opravičene, ker manjka dokončni akt, s katerim bi bilo dokončno rešeno juridično stanje tržaškega ozemlja. Ustavil se je dalj časa ob Londonskem sporazumu in poudaril, da bi moral ta veljati za vsa vprašanja, ki jih obsega, in ne samo za nekatera. Pri tem je zlasti poudaril določbe glede dvojezičnosti. V drugem delu zagovora je dokazoval, da Marchesich ni hotel žaliti osebe predsednika ministrskega sveta, ampak samo obsoditi moralno raven javnega življenja. V primero je odvetnik prebral mnogo člankov iz vsedržavnega italijanskega polemičnega časopisja.
Miljski župan pri dr. Mazzi
Dr. Mazza je sprejel miljskega župana, ki mu je predstavil probleme miljskih ladjedelnic in ribištva.
Razstave tržaške kulturne rasti
V baru Moncenisio v ul. Carducci je CUSA priredil zanimivo razstavo univerzitetnih študentov. Na kolektivni razstavi je sodelovalo sedem študentov, med njimi sta bila Klavdij Palčič in Vladimir Dolgan, ki izhajata iz šole prof. Černigoja. Palčič je razstavil dve deli, Dolgan pa dve olji in eno grafiko.
Premestitev zaporov
Že več mesecev razpravljajo o premestitvi zaporov iz ul. Coroneo. Sedaj so izbrali pri Sv. Mariji Magdaleni prostor, kjer naj bi zgradili novo stavbo.
Dejavnost tržaškega koncertnega društva v prvi polovici sezone 1961 -1962
Sezona 1961-62 je 30. zapovrstjo, odkar obstaja tržaško koncertno društvo, ki u-prizarja svoje koncerte, kot je že prejšnja leta, vsak ponedeljek v prostorih tržaškega Novega gledališča. Otvoritveni koncert je bil izjemoma v gledališču G. Verdi v soboto 28. oktobra. Na sporedu je bila Mon-teverdijeva melodrama »Pompejino kronanje« v izvedbi milanskega opernega ansambla. Med izbranimi pevci, ki so to monumentalno delo prekrasno podali, je bil tudi tržaški akademik Klavdij Strnhoff.
Po daljšem odmoru je sledil drugi koncert, in sicer 20. novembra. Tokrat se je predstavil tržaškemu občinstvu ameriški pianist Malcolm Frager, ki je bil svojčas Rubinsteinov učenec. Izvajal je skladme Beethovna, Mozarta, Bele Bartoka, Chopina in Brahmsa. S svojim briljantnim igranjem je pokazal svojo skoro akrobatsko tehniko, čeprav je bila njegova interpretacija klasikov nekoliko šibka in neprepričljiva.
Mladi violinist Uto Ughi, ki mu je komaj 17 let, se je predstavil 27. novembra. Ta mladi virtuoz je že dobro znan tržaškemu občinstvu; saj se nam je prvič predstavil, ko mu je biilo šele 13 let in je nosil še kratke hlače. Mladi mojster je izvajal skladbe Locatellija, Bacha, Tar-
Izredno mrzel advent nas je uvedel v božične praznike. Zato je bila sveta noč »božična« kot le kdaj. Sneg sicer ni škripal pod nogami, zato pa so ušesa cvetela od mraza.
Polnočnice so bile povsod lepe in z dobrim obiskom. Pri Sv. Ivanu je bilo tudi veliko sv. obhajil. Drugi dan, na Božič, je trajalo praznično božično razpoloženje. V stolnici je imel deseto mašo g. nadškof, ki je tudi govoril. Drugi dan, na Štefanovo, pa smo začutili, da se temperatura dviga. Nebo se je zakrilo z oblaki in slutiti je bilo, da se bo vreme spremenilo. Morda bomo imeli sneg? Res, pod večer je začelo naletavati. Snežinke so rahlo pobelile ceste in strehe; poti so začele zamrzovati. Toda še predno se je sneg dobro ulegel, je že začelo pršeti izpod neba. Sneg in dež sta se kmalu pomešala, da je po cestah nastala brozga. Upanje na »bele« božične praznike je šlo po vodi.
Naslednje dni je kar naprej trajalo slabo vreme; posebno nas je pralo zadnji in prvi dan leta.
BOŽIČNICA
V GORIŠKI STOLNICI
Kljub temu je božičnica v goriški stolni cerkvi doživela zopet lep sprejem. Udeležba je bila proti pričakovanju zelo dobra, saj ni bilo nikomur prijetno v dežju hoditi z doma. Manjša je bila udeležba pevskih zborov. V celoti so se namreč božičnice udeležili le štirje zbori; števerjanski, jazbinski ter zbor Mar. družbe in Lojzeta Bratuža iz Gorice. Da je na koru manjše število pevcev, je bilo čutiti v dinamiki in moči, ko nekateri »mogočno« niso mogli priti do pravega izraza. Vendar je bil vzrok še eden: pevovodja prof. M. Filej je manjkal in ga je zadnji hip moral nadomestiti g. H. Srebernič. To ni majhna reč, da moraš zadnji hip poiskati novega pevovodjo, ki ni vadil zborov. Toda ni ostalo drugega, ker so g. profesorja ravno tisto jutro prepeljali v bolnico zaradi nenadnega obolenja. Kljub tem nevšečnostim je koncert potekel v splošno zadovoljstvo, ker je tudi organistka gdč. L. Bratuževa prispevala svoj ■ del. Želeli bi v prihodnje le to, da bi litanije bile res »ljudske«, to je, da bi peli ljudske odpeve, ki jih ljudje splošno poznajo. Pri takih pobožnostih naj bi ne prišli do veljave samo zbori, nego tudi ljudstvo, tudi mi namreč, poslušalci, radi odpremo svoja usta, da kaj zapojemo, čeprav ne tako lepo kot pevci na koru. A upamo, da nas Bog vseeno rad posluša, ker tudi mi ljubimo petje. Pa to ne velja samo za nedeljsko božičnico v Gorici, to je splošno pravilo, naj zbori v cerkvi radi pustijo do veljave tudi ljudstvo, kadar gre za ljudske pobožnosti.
SILVESTROVANJE
Od starega leta so se poslovili eni tako, drugi drugače. Med Slovenci v Gorici ni bilo posebnih prireditev, ker vsi čakamo na novo dvorano, da odpremo registre, ki so sedaj zaprti. Ostali meščani pa so Silvestrovo preživeli bolj ali manj v zna-llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllltllllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllll
tinija, Francka, Bartoka in Paganinija. S svojim diaboličnim igranjem je tako navdušil poslušalce, da so mu neprestano burno ploskali, tako da je po koncertu moral še dodati nekaj skladbic.
Četrtega decembra nas je presenetil češki kvartet «Smetana». Izvajal je Beethovnove, šoštakovičeve in Dvorakove kvartete. Zaključni koncert pa je bil 11. decembra, na katerem je nastopil kvartet Urfer. S tem koncertom je Tržaško koncertno društvo zaključilo svojo dejavnost v preteklem letu.
Naslednji koncert bo letos, in sicer 8. januarja 1962, na katerem bo nastopil Dunajski oktet z naslednjim programom: Haydn - Divertimento v G-duru; Mozart -Kvintet za klarinet, op. 115; Schubert • Oktet v F-duru, op. 166.
Delovanje društva je bilo zelo živahno in spored vsestransko zadovoljiv.
Jožko Lahajnar
menju veseljačenja in popivanja po javnih lokalih in tudi doma, kajti zdi se, da se moramo od starega leta posloviti vedno bolj le s plesom in popivanjem. Le nekateri bolj resni so prišli tudi v cerkev, kjer so zvečer bile zahvalne pobožnosti za konec leta.	(r	+	r)
Štandrež
V skladu s časom in z novimi pogoji življenja smo tudi v naši vasi vpeljali večerne maše, kadar je to potrebno. Tako smo letos imeli večerno sv. mašo cel. advent. Torej večernice, namesto zornic.; Udeležba je bila prav lepa. Advent smo zaključili z adventno spovedjo na vil jo, to je zadnjo nedeljo adventa. Kot poseben pridigar in spovednik je prišel msgr. Močnik. Udeležba pri spovedi je bila kar zadovoljiva.
Za praznike smo pripravili okusne jaslice, preproste sicer, v narodnem slogu, a res prisrčne. Obisk sv. maše je bil med prazniki prav tolažilen, posebno moških je bilo veliko; zdelo se je, da smo kakor v starih časih, ko so tudi moški vedeli, da so kristjani. Zakaj bi ne bilo tako vsako nedeljo in ne samo ob praznikih?: Ob navadnih nedeljah res ni jaslic v cer- ■ kvi, zato pa bo ostala še naprej nova razsvetljava, ki smo jo napeljali za praznik našega farnega patrona sv. Andreja. Štan-drežci, vsako nedeljo bodite tako krščan-; ski kot ste bili za božične praznike, pa; vas bomo vsi veseli.
Povejmo še to, da imamo več bolnikov doma in v bolnišnicah. Bog jim v novem letu vrni zdravja! '
KMETSKO DELAVSKA ZVEZA iz šte-verjana vabi svoje člane na občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo 7. januarja ob 4* popoldne v dvorani na Križišču.
Na praznik sv. Treh kraljev : prirodi Mar. družba v ul. Risorta, 3
igro
BETLEHEMSKA ZVEZDICA *
Pričetek ob 17.30 — Vabljeni!
DAROVI
Za Marijanišče: Ob Miklavžu S. N., Op čine 2.000; Erminija Kalc ob smrti Marije Sosič in Jožefe Sosič za zavod 2.000; Marica Lutessa ob obletnici smrti Rožke Per-tot 2.000; ob Miklavžu za revne otroke J. P., Opčine 5.000; M. G., Dolina 1.000; K. S., Opčine 400; bivši gojenec, Trst 1.500 lir. — Vsem dobrotnikom Bog po vrni!
Za Marijin dom v Rojanu: Marija For-no 10.000; Ivanka Carini v spomin staršev 1.000; J. U. 1.000; G. V. 5.000; St. 80.0001 N. D. 30.000; L. Natlačen 1.000; Jože Pi' ščanc 2.000; G. A. 2.000; A. V. 1.500 lir. -Bog plačaj!
Za Katoliški dom: N. N., Peč 1.000; Cel Jožef 500; Slokar Terezija 500; Hvala Olg/ 200; Kralj Fani 300; Uršič Marija 1.0001 Orel Marija 1.000; Munih Kati 1.000; drir žina Žgavec 1.000; Pocarini Alojzija l.OOOi N. N. 1.000; Koshuta (II. nabirka) 5.500 Cesnik Albin, Toronto 6.000; N. N. 2.000; Družbenica 10.000; Anton Črnigoj, Tržii 5.000; dr. Leopold Humar, U.S.A. 12.200 Humar Alojzija 1.8000; Humar Ivana 1.000 N. N., Gorica 5.000; N. N. 1.000; Platiš; Marica 5.000; Družbenica 10.000; I. H. 2.000 K. H. 2.000; M. K. 1.000; Doles Fortuna 2.000 lir.
Za Mladinski dom v ul. Scorcola: gdč-M. J. 25.000; gdč. Jarc Otilija 10.000;' N' N. 5.000; ga Kasič Vidi Ivanka 5.000; df' Š. M. 1.000; gdč. Srebout Fani 500 lir.
Vsem naj Bog povrne!
.......
OGLASI Za vsak nun višine v širini enega stolpe*:
trgovski L 20, osmrtnice L 30, v«č 7 H
davek na registiskem uradu.
Odeononi uradnik: msgr. dr. Fr. Motri* TUm tUm Backa v Gorici
VELIKA RAZPRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH
vsega zimskega blaga 1961-62
pri
P I T fl 5 51
GORICA - CORSO VERDI, 98
OGLEJTE SI NEKAJ NAŠIH CEN ZA
MOŠKE	ŽENSKE	OTROKE
Plašči.L 8.900	piaSčf.........L	8.S00	Plašči.......L	4.900
........J* J"”"	Obleke........L	2.500	Obleke........L	3.800
jope	]	l 3^900	Dvodelne obleke . L	4.700	Jope ....L	2.500
Srajce !".!!!	L 950	Krila........L	1.000	Hlače....L	580
VELIKA ZALOGA NAYLON, LILION DEŽNIH PLAŠČEV PO 3.900 LIR    _ VSAK NAKUP — PRIHRANEK — — — —