Planinski m Glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Štev. e. V Ljubljani, dne 25. marca 1897. Leto III. Plitvička jezera. Spisal I. Macher. (Konec.) Do leta 1888. so bila Gornja jezera še malo pristopna. To leto pa jo opozoril Senjski pristanski kapetan M. Banjanin ob nesreči, ki je zadela parobrod „Greif", njeno c. in kr. visokost gospo prestolonaslednico nadvojvodinjo Štefanijo na lepote Plitvičkili jezer. Kmalu potem je prejel od dvora povelje, naj sestavi program. V malo dneh so napravah poti okolo teh jezer, ker narod je prigrmel na delo od vseh strani. Dne 4. septembra 1888. 1. se je vozila visoka gospa s svojim spremstvom in z gosp. Banjaniuom kot vodnikom preko Vratnika, Otočea na Plitvice, navdušeno pozdravljana povsod tako, kakor more pozdravljati le vedno cesarski rodbini vdani Graničar. Prišle so deputacije od vseh strani, tudi iz bližnje Bosne. Ta visoki obisk je bil za prihodnjost jezer velike važnosti, ker se je jelo za nja vse zanimati. Zadnje Gornje jezero se zove Jezerce. To izliva svojo vodo z dvema slapoma v največje, do 50 m globoko jezero Kozjak (536 m), ki meri okolo 180 ha. Vsled nakopičenega lohnjaka se pa večkrat zapro kaki slapovi, a namesto njih nastanejo drugi; voda je namreč jako vapnena. V jezero padla debla oka-mene v kratkem času. Lohnjaka je toliko, da so ga preobilo imeli za stopnico in pota, posebno ob Dolnjih jezerih. Da ga je bilo poprej tudi pri nas mnogo, dokazujejo oboki naših starih cerkva. Človeška roka bode gotovo tukaj z majhnim trudom obdržala najlepše slapove in zapirala nastale požiralnike, ki bi potem prenizko izvirali. Jezero Kozjak je največje, a tudi najlepše. Posebno je krasi gosto obraščeni Štefanijin otročič na sredi. Na okolo je vse zeleno, sama jelovina in bukovje. Kakih 50 m više, na odprtem mestu, stoji pa veličastna, lani o Binkoštih otvorjena stavba »društva za gradjenje Plitvičkih jezera". Kako je mogoče, da so te naravne krasote ostale tako dolgo zakrite! Se pred malo leti ni bilo tu ne ceste, ne steze. Rimljani, prvi turisti sveta, so našli tudi ta jezera. Zidine na Stefanijinem otoku in na Gradišču, griču na nasprotni strani hotela, kjer nameravajo zidati katoliško cerkev, pričajo o tem. Nihče ni poznal teh jezer razen pastirjev in bosenskih begunov, le graničarski častniki so jih obiskovali semtertja. Sami na svoje stroške so postavili planinsko kočo in s tem pokazali ljubav in zanimanje za naravne lepote svoje domovine. Stanoval je v njej gozdni čuvaj, pri katerem je redki turist mogel prenočiti in se prehraniti. Ko so pozneje na stroške investicijskega zaklada napravili cesto in jo zvezali z Otočcem, je postavil leta 1891. trgovec gosp. Devčic iz Senja zraven svoje žage na krasnem mestu vrhu Gornjih jezer v švicarskem slogu poslopje s 4 verandami in s prostorom za 20 ljudi. Zal, da je ta podjetni mož s sinom vred, ki je upravljal to posestvo, lani prerano umrl; žal, da je dočakal ta pijonir samo početek, a ne daljnjega razvitka svojega pogumnega podjetja. Pravi apostol za Plitvice je pa postal že omenjeni Ivan Trnski, ki z besedo in s peresom navdušeno dola v procvit tega zemeljskega raja. Lanjsko leto o Binkoštih je otvorilo društvo ob Kozjaku ležeči hotel, četudi je bilo silno slabo vreme, je vendar privrelo naroda iz vse Hrvaške. Hotel je sezidan v slovanskem slogu ter stane 75.000 gld. Poleg njega stoji trinadstropen razgledni stolp, kakršnega je nameravalo postaviti na Rožniku Slov. plan. društvo, a ker ga je gosp. Aljaž prehitel s svojim stolpom na Triglavu, je opustilo za sedaj to delo, ker se s Triglava menda več in vse bolje vidi. 40 lepo opravljenih sob je tu kakor v hotelih prve vrste, samo da so pritlične nekoliko vlažne. Veliko teraso z divnom razgledom na Kozjak in Gornja jezera, veliko gostilnico, plesno in bralno dvorano, pošto, brzojav, vse najdeš skupaj. Človek niti ne misli, da je sredi pragozdov, daleč od omikanega sveta. Okolo hotela so lepi nasadi, v bližini gozd, malo niže kopališča, cesta ob Kozjaku vsa med drevjem; zabavaš se lahko z ribjim in račjim lovom — postrvi in rakov namreč kar mrgoli — veslaš po jezeru, ležiš v senci ali se pa kratkočasiš v veseli družbi. Tudi najzagrizenejši biljardist ali kvartopirec vsaj tri dni ne bo mislil tukaj na vsakdanjo svojo zabavo; to mu garantujem če si malo bolj poetično nadahnjen, bodeš občudoval menjavo jezerske boje posebno v Kozjaku. Menjava boje je v zvezi s toplino. Proščansko jezero (15°) je sivo, Galovac zelen, a Kozjak z 20° izpreminja vse boje. Jasno modra in najčistejša so pa Dolnja jezera. Kopel si izbereš po volji od 15°—20°. Vročine ni, zrak ni preoster, deževje naših alpskih krajev'ne nadleguje lotoviščniko',, takisto ne cestni prah in mestni šum; šetaš se lahko po ravnem, če si pa planinec, se popneš na Malo Kapelo ali na Pleši vico (1650 m) in uživaš diven razgled po Granici in bližnji Bosni. Tudi največji prozajist bi postal pesnik, če bi mu kdo koval stihe. Kar je Opatija in Eiviera za zimo, to postanejo Plitvice za leto. Za zgradbo hotela je dovolila banovina 20.000 gld., ogrsko ministrstvo za poljedelstvo 10.000 gld. in potrebni stavbenski les; Plitvička jezera pripadajo namreč državi. Ko so opustili Granico 1883. 1., ni hotel nihče teh jezer, dokler se jih ni usmilila hrvaška vlada. Graničar si je mislil: „Kaj mi koristijo vse vode, če niso žgane". Vrednost tega kraja pa je z vsakim letom za milijone večja; no ako steče železnica, bodo pa imeli neprecenljivo vrednost. Letos nameravajo vpreči en slap in električno razsvetliti jezera in slapove. Gozdna uprava oddaja prostore ob Proščanskem jezeru, ob Galovcu in Ko-zjaku za stavljenje vil po določenem načrtu. Potrebni les se dobiva za jako nizko ceno. Nadejati se je, da bode v kratkem tu polno življenja. Vil je projektovanih 40, a ne bodo stale ob cesti v vrsti, ne bode se kvarila z njimi naravna krasota jezerskega obrežja tako kot na Bledu, ampak za vsako vilo je izbran prostor med zelenjem. Divja romantika bode tukaj združena z umetnimi napravami, a ne zatrta ali pokvarjena. Pa ajdimo dalje na Dolnja jezera! Lanjsko leto so dovršili tudi tukaj l'/2 7cm dolgo in r/2 m široko pot nadvojvodinje Marije Doroteje. Ta jezera imajo popolnoma drug značaj, če poznaš Skocijansko jamo pri Divači, ti nehote pride na misel, samo da so ta jezera na površju ia ne pod zemljo; leže pa med visokimi golimi pečinami, polnimi jam in lohnjaka Tu pokaže voda še enkrat svojo moč. Pot je izpeljana z velikim trudom in stroškom sedaj i>a tej, sedaj na drugi strani jezer, večkrat vseka' a v živo skalo. Milauovac, Osredak in Kaludjerovac so spojeni s silno mičnimi slapovi in skakalci; njih voda je tako čista in jasno modra kot kraško nebo, ko brije burja v zimski noči. A sedaj pride končni efekt. Ze pri Kaludjerovcu čujemo šumenje slapov. Črna Bieka zapušča svoja jezera in pada kot Korana 31 m globoko v majhno jezerce, Novakovičev brod. Po lepih, deloma kamenitih stopnicah dospeš v globočino, kjer šumi v majhnem jelovem gozdiču mogočen srebrnobeli slap. Črna Bieka izgubi tu svoje ime, a Korana teče v globoko zarezani strugi dalje skozi Slunj proti Kar-lovcu, kjer se združi s Kolpo. A kje je pa Plitvica? O njej nismo še nič slišali! Slap Korane te toliko zanima, da je ne vidiš takoj na desno. Izpod Male Kapele teče bister potok skozi borno vasico Plitvice in tu se vali preko Strme gole stene 78 m globoko. Napravlja pa dva slapa, kadar je majhna. Prvi se spušča kot vodena tenčica ali zagrinjalo v globočino, a drugi vrši kot velik hudournik z močnim curkom. Veličasten je pogled na ta slap, ki je gotovo najlepši. Ob velikih slapih šumi neštevilno malih vodnik žarkov. Ta slap prekaša glasoviti Benski slap pri Safhavznu. Pregatni kapitan Beer se je izrazil 3* ob otvoritvi novega hotela tako-le: „Videl sem glasoviti slap Tivolski, posetil sloveča jezera Irska, Škotska in Skandinavska; krasna in lepa so, ali mnogo je napravila pri njih človeška roka; take prirodne krasote pa nisem še videl nikdar". Vseh slapov je 100, a velikih 30. Ker je že davno navada hoditi na letovišča in v kopališča, se bode gotovo marsikomu zdelo čudno, da so šole sedaj zaslovela Plitvička jezera. Cest ni bilo, in tudi strah do bližnjega soseda Turčina je odvračal ljudi od tega divnega kraja. Letoviščnikov je bilo lani nekoliko stotin. Ako napravijo železnico, no potem si pa še misliti ne moremo, kako bode ves svet romal na Plitvice. Toda vso govori o železnici, vse je pričakuje, a ni je. Za njo se je potegoval prvi major Kajetan Knezič, za njim okolo 1880. leta general Molinari in polkovnik Nickerl, oba Graničarja. Vse je bilo gotovo, denar — 9 milijonov — pripravljen, izra-čunjeno, da bode neslo podjetje, a dobri prijatelji Hrvatov, Madjari, so zaprečili to železnico samo radi Keke. Upajmo, da bode bodočnost milejša Plitviški krasoti, in da se v kratkem popeljemo po Dolenjski železnici na Plitvice. S težkim srcem sem se poslovil od teh divnih jezer, od srebrnopenih slapov in temnih gozdov. Stoječ vrhu Plitvic, sem se ozrl še enkrat na to krasoto, in na misel so mi prišle besede Ivana Truskega: „Dragi Bože, sačuvaj jezera, Sačuvaj i m vrela i divotu, Sačuvaj i h Hrvatskomu rodu; Neka iz njih vadi radost, zdravijo, Iz tih divnih Plitvi 6 ki h jezera". Letno poročilo o delovanju osrednjega Slovenskega plan. društva v 1. 1896. K er so bili vsi važni dogodki natančno in obširno objavljeni v društvenem glasilu »Planinskem Vestniku", zategadelj podaje odbor osrednjega društva le prav kratek splošen pregled o svojem delovanju 1. 1896. Badostno poroča odbor, da je bilo društveno delovanje leta 1896. jako znamenito. Društvo je doseglo uspehe, katere priznavajo ne samo domačini, nego tudi tujci. Število članov je to leto naraslo za 131 novih; vseh skupaj jih je bilo konec leta 525. Osrednje društvo je imelo: 3 častne člane, 6 ustanovnikov in 272 rednih članov, skupaj 281; Kamniška podružnica: 1 ustanovnika in 12 rednih članov, skupaj 13; Radovljiška podružnica: 1 ustanovnika in 84 rednih članov, skupaj 85; Savinska podružnica: 9 ustanovnikov in 94 rednih članov, skupaj 103; Soška podružnica: 43 rednih članov. Z žalostnim srcem se spominjamo ob tej priliki prerano umrlih članov, gospodov: sodnega pristava — Fr a novica, profesorja Fr. Ser. Gerdiniča, veleposestnika Janeza Hausenbichlerja in notarja Vikt. Eozine. Osrednji odbor je imel preteklo leto 24 sej, v katerih je rešil 618 vlog in vse važne društvene stvari. ■— Priredil je pet društvenih izletov: 1. dne 26. aprila k Sv. Joštu, 2. dne 30. majnika iz Trzina črez Rašico na Črnuče, 3. dne 7. junija na Čatež in Zaplaz, 4. dne 9. julija k slovesni otvoritvi „Aljaževe koče" v Vratih in 5. dne 10. avgusta k slovesni otvoritvi „Triglavske koče" na Kredarici. Vsi ti izleti so bili popisani v „Plan. Vestniku". — Poučno-zabavna večera sta bila dva. Pri prvem, to je „Aljaževem častnem večeru" dne 11. novembra je predaval društveni častni član, prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž z Dovjega, o turistiki v obče, zlasti pa v Triglavskem gorovju, pri drugem dne 10. decembra pa član Radovljiške podružnice gospod Ljudevit Stiasni, učitelj iz Radovljice, o svojem potovanju po Krimu ob črnem morju. Obeh večerov se je udeležilo preo-bilo članov in društvenih prijateljev. Prav odlično občinstvo so zabavali pevci kvarteta „Ilirije", „Planinskega kvinteta" in društva „Slavca". Najvažnejše turistično delovanje osrednjega odbora je bilo 1. 1896 v Triglavskem pogorju. Znamenita uspeha te delavnosti sta Aljaževa koča v Vratih in Triglavska koča na Kredarici — obe velikanskega pomena za turistiko. Veliko je društvo žrtvovalo za ti lepi zavetišči, a še mnogo mnogo več bi bilo moralo, ko ne bi imelo pod Triglavom, na Dovjem, skalnate zaslombe. Prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž je tisti, ki je opozoril na ti važni postojanki; on je tudi izdelal načrta in vodil vse delo z vrlim Požganeem vred. Neumorno je tudi navduševal domačine in tujce za naši stavbi ter nabiral doneske. Poleg njega imajo pa tudi slavna občinska zastopa na Dovjem in v Zaspu in tudi domačini velike zasluge za uspeh našega delovanja v tem pogorju. Društveno glasilo „Planinski Vestnik" se je omililo splošno, ker prinaša res lepe poučne in zabavne sestavke. Priznanja, katera nam dohajajo, se nam najlepše zadostilo za trud in strošek. — Društvo je izdalo leta 1896. tudi brošurico „Ro-gaška Gora", Aljaževo sliko in Aljažev slavnostni spev „Triglav". Osrednji odbor je najel društveno sobo v „Narodnem domu" v Ljubljani in jo lepo opravil. V njej ima shranjeno knjižnico in arhiv, se shaja v seje ter posluje vsak dan zvečer. Članom so na razpolaganje knjige in časopisi. Podružnica se je ustanovila preteklo leto samo Soška v Tolminu, ki se že prav krepko razvija na vse strani. Izmed prejšnjih treh spoštovanih podružnic napreduje najugodneje S a vinska; postavila in otvorila je tudi dne 5. oktobra lepo Mo-zirsko kočo na Golčki planini največ s pripomočjo vrlih Mozirjanov. Savinslra podružnica deluje res vzgledno. Nje načelnik g. Fr. Kocbek je dosegel z razumnim in pogumnim postopanjem in z vzorno požrtvovalnostjo uspehe, na katere smo po pravici ponosni, uspehe, ki so trdni kakor skala, na kateri stoji njegova sloveča koča na Molički planini. Njegova zasluga je tudi, da smo si častno osvojili prekrasno Logarjevo dolino, in da postavi zadruga Rinka hotel v njej. Slava njemu in podružnici! Naj omenimo, da je bilo odboru to leto mnogo prebiti; kajti ne samo da je imel silno dela, napadali so ga neprijazni naši nasprotniki v domači deželi po raznih listih ter društvu izkušali škodovati. Nismo jim odgovarjali. Le v planinskem Vestniku" in v enem strokovnem nemškem listu smo objavili pojasnilo ter dokazali, da nas je pri vsem delovanju vodila le želja, da bi koristih planinstvu in hribolastvu po Slovenskem in privabili več turistov v našo domovino. Na neutemeljene nasprotne napade so odgovarjali razni merodajni nepristranski tujci, ne da bi jih bil odbor v to pozval. Naše geslo je bilo in bo: mirno in neumorno delovati in ne brigati se za neosnovane napade nasprotnikov, ki jim je naše društvo trn v peti. Osrednji odbor si šteje konec tega poročila v sveto dolžnost, da se hvaležno spominja velikodušnih dobrotnikov »Slovenskega plan. društva". Preobilo jih je, da bi vse tukaj dostojno imenoma navedli. Naj omenimo zahvalno le visoki deželni zbor kranjski, slavno mestno občino Ljubljansko, preblage nabiralce in darovalce za sklad in opravo naših koč, med njimi zlasti požrtvovalne brate Cehe, častna člana preč. gospoda župnika Jakoba Aljaža in gospoda profesorja dr. J. Frischaufa, slavno Dovško županstvo, vrlega Triglavana Požganca, dalje vse, ki so zalagali naš list s spisi in sporočili, zaznamenovali pota ali pri tem delu posredovali, darovali knjige in liste ter druge koristne stvari. Tem in vsem drugim bodi tisočera iskrena zahvala! S srčno željo, da bi nam bili vsi ti dobrotniki in pospeševatelji tudi v bodoče blagohotno naklonjeni, sklepamo poročilo, trdno preverjeni, da bodemo z njih vztrajno in požrtvovalno pripomoejo tudi v bodoče uspešno delovali v korist mile domovine slovenske. Dohodki Glavni računski sklep Slovenskega planinskega društva" za IV. leto 1896. Stroški 1 2 4 5 Gotovina iz 1. 1895 ..... Prispevki udov; a) vzprejemnine...... b) letnine ...:.... c) ustanovni ne...... Podpore in darila..... Prispevki za stavbo koč . . . Dohodki koe ....... Dohodki „Plan. Vestnika" in društvenih spisov ...... Prejeta posojila . . . . . . Eazni dohodki....... gld. kr. 117 1280 200 80 Skupaj . al d ! kr. 192188 1597 1505 376 98 23til 132 6909 80 645 20 27 21 HO 07 03 V Ljubljani, dne 20. februvarja 1897. gld kr. gld. 1 Upravni stroški...... _ __ D22 36 Stroški za društveno sobo . . . — _ 74 55 Stroški za „Plan. Vestnik" in ti- skovine ........ — — 515 44 4 Stroški za napravo, popravo in zaznamenovanje potov ter za orijentacijske table .... — — 242 98 5 Kupnine za posestva..... — — 452 24 6 Vrnjena posojila...... — — 660 — 7 Stroški'za stavbo koč . ... . — — 3934 86 8 Stroški za vzdrževanje ter oskrbo- vanje koč....... — — 323 22 9 Eazni stroški....... — — 205 — 10 Končna gotovina...... — — 178 38 Skupaj . . — — 6909 03 Fr. Orožen, načelnik. Jos. Hauptman, tajnik. Iv. Maeher, blagajnik. Razkaz Aktiva Slovenskega planinskega gld. kr. A. Zustanki in terjatve: 1 Zastale udnine............. 154 -— 2 Terjatve............... 2 40 3 Predplačila.............. 20 — B. Vrednosti: 4 Oprava društvene sobe.......... 64 55 5 Zaloga društvenih spisov......... 115 — 6 Zaloga spominskih knjig......... 25 — 7 Klišeji . . , . ........... 50 — 8 Knjige, časopisi, slike in zemljevidi...... 150 — 9 Železniški vozni listki....... . . 22 40 10 Napisi (koli in table).......... 220 — 11 Zaloga provijanta............. 70 — 12 Bazni inventarski predmeti......... 30 — C. Posestva in inventarji koč: 13 Posestvo na Šišenskem vrhu........ 180 — 14 „ „ Javorniku.......... 11 44 15 Vrednost Orožnove koče z inventarjem vred . 1160 — 16 „ Vodnikove koče „ „ . . . 644 — 17 „ Aljaževe koče „ „ . . . 438 84 18 „ Triglavske koče „ „ . . . 5362 29 19 „ Staničevega zavetišča „ „ . . . 328 — 20 D. Čista imovina Savinske podružnice*) . . 2466 31 21 E. Končna gotovina.......... 175 68 Skupaj . . 11689 91 *) Poseben razkaz bode objavljen v 4. številki. imovine društva konec leta 1896. Pasiva gld. kr. 1 Dolg Ljubljanski mestni hranilnici...... 1800 _ 2 „ župniku Aljažu za stavbe v Triglavskem pogorju 1281 19 3 Neplačani računi............ 1280 84 4 Dolg Badovljiške podružnice........ 700 — 5 Cista imovina............. 6627 88 Skupaj . . 11689 91 V Ljubljani, dne 20. februvarja 1897. Fr. Orožen, Jos. Hauptman, It. Macher, načelnik. tajnik. blagajnik. Računski Dohodki osrednjega društva gld. kr. gld. kr. 1 Gotovina iz 1. 1895....... 42 45 2 I. Prispevki udov: a) vzprejemnine....... b) letnine........ 66 791 30 c) ustanovnine........ 90 — 947 30 II. Prispevki podružnic v društvene namene .......... _ _ 126 20 3 Podpore in darila....... — — 520 — 4 Darovi za stavbo Triglavske koče . . — — 1136 21 5 Dohodki koč: a) Orožnove koče........ b) Aljaževe ........ 36 18 22 20 c) Triglavske ........ 226 44 280 86 6 Dohodki „Plan. Vestnika" in društvenih spisov.......... — — 94 60 7 Prejeta posojila........ — — 2000 — 8 Eazni dohodki......... — — 66 08 Skupaj . . 5213 70 J l V Ljubljani, dne 20. februvarja 1897. Fr. Orožen, Jos. Hauptman, Iv. Maclier, načelnik. tajnik. blagajnik. sklep za leto 1896. Stroški gld. kr. - gld. kr. 1 Upravni stroški........ — — 229 30 2 Stroški za društveno sobo: a) najemščina, svečava in kurjava . 10 — b) oprava......... 64 55 74 55 3 Stroški za „Planinski Vestnik" in druge tiskovine......... — — 503 44 4 Stroški za napravo, popravo in zazname- novanje potov....... — — 141 23 5 Kupnina za posestvo na Javorniku . . — — 11 44 6 Vrnjena posojila........ — — 400 — 7 Stroški za stavbe v Triglavskem pogorju — — 3612 19 8 Stroški za vzdrževanje in oskrbovanje koč: a) Orožnove koče ....... 51 78 b) Triglavske „....... 82 03 133 81 9 Stroški za posojila....... — — 107 42 10 Končna gotovina........ — — — 32 Skupaj . . 5213 70 Pregledala in odobrila pregle dnika: Adolf Klein in Anton Terhunc. Društvene vesti. Umrla sta ta mesec naša člana: g. dr. Viktor Supan, odvetnik v Ljubljani in dobrotnik našemu društvu, pa g. Julij Murgel, vpok. c. kr. sodni pristav v Škofji Loki. časten jima spomin! Soške podružnice I letni občni zbor je bil dne 4. marcija t. 1. Udeležilo se ga je povoljno število društvenikov. Poročilo odborovo je zbor vzel z odobrilom na znanje in je sosebno bivšemu tajniku g. Andražu Jegliču izrekel iskreno zahvalo za požrtvovalno delovanje. Namesto njega je bil v stari odbor izvoljen g. Anton Devetak, c. kr. poštar v Kobaridu. Zbor je sklenil, da napravi podružnica maja meseca izlet na Kobilino Glavo pri Tolminu in avgusta meseca na Stol pri Kobaridu. Podružnica šteje sedaj 44 udov. Načelnik ji je g. dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu, tajnik in blagajnik pa g. Valentin Marušič, c. kr. davčni nadzornik. Podpora dežele Kranjske. Visoki deželni zbor kranjski je dodelil »Slovenskemu plan. društvu" 500 gld. podpore za 1. 1897. Za ta velikodušni dar zahvaljuje odbor osrednjega društva tudi s tega mesta prav prisrčno visoki deželni zastop. Darila. Poklonile so: Slavna »Gornje-savinska posojilnica v Mozirju" Savinski podružnici 100 gld., slavna »Kmetska posojilnica na Vrhniki" pa osrednjemu društvu 10 gld. in slavna »Posojilnica v Framu" 5 gld. Bodi vsem trem iskrena zahvala za dano podporo! Sklad za Triglavsko kočo. XVI. zbirka 14 gld. 24 kr. Darovali so p. n gg.: R. Arce5gld; Birk 5 gld.; (po nabiralcu g. Hauptmanu) Zajec 1 gld.. Krivic (donesek igre na Šmarni Gori) 54 kr., Waschica 1 gld., prebitek voznine 70 kr., donesek igre na Šmarni Gori 50 kr., Alb. Sežun 50 kr. Vsem p. n. darovalcem srčna zahvala! Novi člani: I. Osrednjega društva: Vilfan Anton, posestnik in gostilničar na Ježici Perdan Ivan, predsednik trg. zbornice, dež. poslanec i. t. d. v Ljubljani. Goršič Fran, pravoslovec v Ljubljani. Kušar Josip, državni poslanec i. t. d. v Ljubljani. Spilar Ferdinand, trg. pomočnik v Ljubljani. Oblak Jos. C., pravoslovec „ Milavec Al., trg. pomočnik „ Golob Al., knjigovodja „ Klinar Janez (Požganc), gostilničar in vodnik na Dovjem. Sušnik Alojzij, trg. pomočnik v Ljubljani. Verbič Andrej, trg. pomočnik „ Verovšek Jos. Oroslav, trg. pomočnik v Ljubljani. Derčar Josip, trg. pomočnik v Ljubljani. II. Kamniške podružnice: Gospa Josipina Stare, grajščakinja na Kolo vcu. Pohlin Janko, kovaški mojster v Kamniku. III. Savinske podružnice: Klemenšek Alojzij, posestnik in gostilničar v Ljubnem. Jurko Blaž, učitelj v Razboru pri Loki. IV. Soške podružnice. Schlunder Julij v Kobaridu. Muznik Fr., učitelj na Ponikvah. Mašera Albert v Kobaridu. Gruntar Ivan „ Turisti leta 1896. — Triglavska koča na Kredarici. Po otvoritvi Triglavske koče, t. j. od dne 8. avgusta do 20. novembra se je vpisalo v spominsko knjigo 145 turistov, in sicer: s Kranjskega 101, z Dunaja 12, s češkega -8, s Štajerskega 5, s Hrvaškega 8, s Primorskega 5, s Koroškega 4, iz Moravske 1 in 6 iz drugih krajev. Pri nekaterih turistih ni možno kon-statovati kraja; zato prosimo p. n. turiste, naj razločno zapisujejo potrebne beležke v naše knjige. Med vpisanci smo našli tudi našega častn. člana prof. dra. J. Frischaufa. Izmed poetičnih zapiskov naj omenimo tega-le: Pozdravljene, krasne planine, Slovenske dežele mi car, Triglavski vrhovi, doline, Oj čuvaj nebes vas vladar! — Aljaževa koča v Vratih je imela od dne 9. julija 1896. 1. 115 obiskovalcev. Največ turistov je bilo s Kranjskega, namreč 98, s češkega 5, z Dunaja 5, z Goriškega 2, iz Beljaka 2, iz Gornjega Grada 1, iz Trsta 1. — V spominsko knjigo je zapisal navdušen pesnik-turist: Velikami na okoli Naših so gora, Kakor kralj zre na prestoli Triglav Vrata ta. čujem, kot da klic razglaša Z vrha se mu v svet: Vse ob meni last je naša Že od davnih let. Višina Triglava in Aljažev stolp. C. in kr. stotnik g. Schwarz, maper voj. geografskega zavoda na Dunaju, je sporočil dne 13. rnarcija t. 1. g. župniku Aljažu, da Aljažev stolp na Triglavu ne leži na prejšnji katastrski točki, zaradi katere so se vršile preiskave, provzročene od naših domačih ne-prijateljev. Ta stara točka, kateri že ni več sledu, je bil natančno 10 m vzhodno od središča Aljaževega stolpa. Odslej bode fiksna točka ta stolp, oziroma pod njim zakopano znamenje (kamen z vdolbenim križem). — Absolutna višina Triglava je po najnovejšem merjenju 2S63'10 m, oziroma 2865*0 m glede na strešni rob stolpov (od tal do strehe je T90 m). O postavljanju stare katastrske točke naj omenimo v spomin zanamcem to-le: Pred tridesetimi leti (tisti dan po Sv. Rešnjem | telesu) so postavili Dovški možje: Janez Klinar (Požganc), Lavtižar in dr. majhno piramido iz kamenja in zasadili sredi nje macesnov kol na prvem robu med Malim in Velikim Triglavom. Ta rob je za spoznanje nižji od kraja, kjer stoji stolp. Teden pozneje je prišel geometer in meril, namesto podzemskega znamenja pa je položil med kamenje steklenico. Zadruga „Rinka" je imela dne 7. t. m. v Narodnem domu v Celju ob 11. uri dopoldne tretjo odborovo sejo, v kateri so se odobrili predloženi načrti za zgradbo hotela ter ukrenilo vse potrebno za nakup lesa, kamenja itd. Načrte, ki so jako lepi, je napravil g. arhitekt prof. Sigmundt v Gradcu. Sedaj so na ogled v naši društveni sobi v Narodnem domu v Ljubljani. Klub čeških turistov v Pragi je imel 1896. 1. 3004 ude. Teh članov je pripadalo k osrednjemu društvu 795, k podružnicam, tako zvanim odborom, pa 2209. Vseh podružnic ima klub 39. Huda Luknja. V spominsko knjigo Slov. plan društva pred nadvojvode Ivana jamo se je vpisalo 1895. 1. 10, 1896. 1. pa 2Ž5 obiskovalcev, ki so bili iz 13 dežel in sicer: Štajerskega, Kranjskega, Koroškega, Hrvaškega, Slavonskega, češkega, Istre, Mo-ravskega, Avstrijskega, Tirolskega, Ogrskega, Bavarskega in Belgije. Razne vesti. PoŠto v Solčavi je dobil g. Kristijan Germel, pd. Sturm v Solčavi. Kapela pri izviru Bistrice Kamniške. Mesto Kamnik sezida letos pri izviru Bistrice kapelo. Stala bo ob sotočju Sedel-ščaka in Bistrice, dober streljaj od Kamniške koče. S tem bo gotovo posebno ustreženo č. gg. duhovnikom - letoviščnikom in turistom, ker bodo lahko bivali dalj časa v Kamniški koči, v bližini gorskih velikanov ter se veselili krasne prirode, a pri tem v bližnji cerkvici opravljali duhovna opravila. Gradivo za stavbo je že pripravljeno. Alpiner Reiseklub. Na Dunaju su je ustanovilo društvo „Alpiner Reiseklub", katerega namen je, olajševati potovanje pa Alpskih krajih in podpirati družbe z enakim smotrom. Več priobčimo v prihodnji številki o namerah tega društva, Akonkagua ni le najvišji vrh v Andih, nego cele Amerike (6970 m). Angleškemu turistu Ficu Geraldu in njegovemu laškemu vodniku Zurbriggenu se je posrečilo splezati na ta visoki vrh. Dne 23. dec. 1896. 1. sta potovala s 4 nosači in 10 mulami od Inke po dolini Horkones, kjer so pod milim nebom nočevali. Drugi dan so taborili 14.000 črevljev visoko. Dne 25. dec. so prišli na sedlo (19.000 črev.), kjer so morali počivati, ker jim je postalo slabo, in ker je bil velik mraz; tudi je metlo in razsajal je vihar. Dne 27. dec. so se morali vsi vrniti, ker niso imeli toplih jedi, kon-serve pa so se bile pokvarile. Tri dni in tri noči so počivali v dolini, med tem pa dali lesa in vode spraviti na sedlo. Dne 30 dec. so se zopet odpravili v goro ob majhni toplini. Dne 31. dec. so že lezli proti vrhu. Zurbriggen je imel zmrssle noge, da so ga z velikimi težavami nesli navkreber. Ko so mu bili 2 uri drgali noge, je kmalu okreval. Dne 2.jan. 1.1. so bili 22.500 črev. visoko, dalje pa niso mogli; zopet so se morali vrniti v Inko. Zurbriggen se je skoraj ponesrečil; padel je z mulo, da je pod njo ležal med skalami, in skoraj bi se bil zadušil. Tretjič so lezli na goro dne 9. jan. ob še hujšem mrazu. Dne 13. jan. so počivali 20.000 črev. visoko. Drugi dan so prišli do 23.000 črev., kjer se je moral bolni F. Grerald vrniti. Zurbriggen je popoldne ob 5. uri prilezel do vrha; ali je F. Grerald pozneje dospel na vrh, nam ni znano. Popisana tura je vsekakor velikanski turistični uspeh. Dne 9. jan. t. 1. pa je druga družba 5 članov tamkajšnjega nemškega telovadnega društva potovala iz Santiaga na Akonkaguo. Dne 18. jan. so prišli okoli 6600 m visoko, torej samo okoli 400 m pod vrhom, kjer so se radi silnega meteža morali vrniti. Književnost. Genossenschaft ,,Rinka". Tako je naslov podlistku, ki ga je priobčil „Grazer Volksblatt" v št. 13. t. 1. in katerega sta z majhnimi premembami objavili tudi „Grazer Morgenpost" v št. 14. t. 1. in „Siidsteiri-sche Post" v št. 11., v št. 14. pa vnovič pod imenom „Die Sannthaler Alpen". Ta članek je spisal naš neumorno delavni častni član g. dr. J. Frischauf ter ga dal tudi posebej natisniti. V njem razkazuje lepoto Logarjeve doline, omenja starejše slovstvo in zgodovino o razvoju turistike v tej dolini, opisuje ustanovitev zadruge „Kinke" ter nje namen. On je prepričan, da se bode podjetje te zadruge (zgradba hotela) rento-valo. — Kar pravi pisatelj na koncu sestavka o razširjanju nemščine v teh krajih, se bode marsikomu zdelo čudno, toda on hoče le reči: z zgradbo hotela se bode tu-ristika zelo povzdignila; z mnogobrojnim obiskom nemških turistov bodo domači prebivalci v nekaj letih nemščino bolje razumeli kakor sedaj. Na kako germanizacijo ni misliti, saj imajo turisti opraviti le z gostilničarji, vodniki, nosači i. t. d. — Ti članki so imeli namen vzbuditi zanimanje za zadrugo „Rinko", kar je le hvale vredno. Prošnja. P. n. društvenike (osrednje in podružniške) in naročnike prosimo vljudno, naj nam zaradi potrebnega reda pri dopošiljanju „PIan. Vestnika" i. t. d. natančno naznanjajo naslove in stanovišča. Kadar se kdo preseli, naj nam takoj prijavi novo bivališče, da popravimo dotične napise. Ako kak član ali naročnik ne prejme katere številke, naj sporoči to naravnost odboru v Ljubljano, da mu jo dopošlje. Odbor se bode vedno oziral na vse opravičene želje in jim rad takoj ugodil. Vse p. n. pisatelje in dopisnike prosimo, naj blagovolijo pošiljati spise in poročila za „Planinski Vestnik" z napisom: Uredništvo Planinskega Vestnika v Ljubljani, v Šubicevih ulicah št. 3, III. nadstr., levo. Naznanilo o znižani Toznini. 6. člane „Slov. plan. društva" opozarjamo vljudno, da prodaja vozne listke za vožnjo po južni železnici g. Ivan Soklle, trgovec v Ljubljani „Pod traneo", in sicer: 1. za progo Ljubljana-Divača po gld. 1'60 (navadna cena gld. 2 50) 2. „ „ Ljubljana-Št. Peter „ „ 120 „ „ „ 180) 3. „ „ Ljubljana-Il. Bistrica „ „ 1'45 „ „ „ 230) v III. razr. poštn. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teb progah nazaj. Kdor si želi tak vozni listek kupiti, se mora izkazati, da je ud „Slov. plan. društva". J. BOMAČ, v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, priporočam vljudno svojo trgovino s pnpirjem in s p i Nalili ni i potrebščinami. Vzorce papirja pošiljam na ogled V svoji knjigoveznici izdelujem vezi pri-proste in najfinejše. Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovama oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. > .1 > ) > ,1 J > .1 > v > ■j '..x'>..x>,yy..yy.yy.x'>>>>>..vy..y>„vy..x"v..yy..v MARIJA PLEHAN, { : s ve carica in lectarica v Ljubljani y. J na Sv, Petra cesti št. 63, £ r. priporoča svojo veliko zalogo sveč ter X : mnogovrstnegamedenegablagainslaščic. y : Kupuje med v panjih in vosek. X '!y.x.vy..vy.xy.y.y.x.yy.xy.yy..yy..vy..vy.xy.y.y. n g | Andrej Ihuskovič, g *f trgovec z železnino k r 2 v Ljubljani, g J>! na Mestnem trgu št. 10. fj Vinko Čamernik, kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, (zal-oga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru), priporoča svoj kamenoseški obrt, posebno za cerkvene in druge stavbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj. Optični zavod PH. GOLDSTEIN^ prej E. Rexinger v Ljubljani, Pod trančo št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal od 5 do 40 gld., barometrov, termometrov, kompasov itd. Vsakršni popravki se izvršujejo hitro in ceno. F. M. REGORSCHEK v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 3. Velika zaloga pristnega koroškega in tirolskega nepre-močljivega poletnega in zimskega lodna v običajnih barvali za hribolazce in lovce kot branilo proti mokroti in mrazu. Razen tega tudi velika izbira lovskih telovnikov, podjopičev, spodnjih lila£, lovskih nogavic, volnenih obnjkov itd. itd. JOSIP OBLAK, I umetni in gal. str ugar v Ljubljani, ^ X priporoča svojo na novo urejeno de avnico za Florijansko X cerkvijo v alicab na g'rad št. 7. v na- / ročitev vsakovrstnih strugarskili koščenih, X X roženih in drugačnih izdelkov, katere ^ bode solidno in ceno izvrševal po načrtih ali brez njih. X Hirmim S&erl«, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Ljubljani, v Pran&išlcanskih ulicah St. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbins^a in pohištvena dela. Delo reclnc is fino, izvršitev točna in po najnižjih cenah. Živež za hribolazce. Maggijeve buljonske glavice in zavoji z Maggijevo juho, grahove klobase, jako krepčilne, vkusne in se mahoma pripravijo. Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju. Jut. Maggi & Co. v Bregencu. Živež za turiste. Mesne konserve, Maggijeve buljonske glavice in povitke za juho, sir, kavo, čaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovec itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste Josip Matic, prodajalec špecerijskega blaga in delikates v Celju na Štajerskem ^Ceniki zastonj in jranl.o.J- HUGON IHL v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in manufakturnega blaga na debelo in na drobno po nanižili cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. Ivan Soklič v Ljubljani, JPod trančo št, 19 priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno lodnastili za faribolazce in lovce iz tvornice Jos in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov. Članom „S1. pl. društva" znižane cene. IVAN URAN, izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dvorane in razne druge prostore, dalje modelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznano dobro. Franc Čuden, urar t Ljubljani na Mestnem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro. Cenovniki na zahtevanje brezplačno»V Nahrbtnike, najnovejše s predali, po 1 gld. 30 kr. in gorske črevlje, močne in ostro podkovane, iz črne julite po 6 gld. 20 kr., iz ruske julite po 8 gld., izdeluje in priporoča Fr. Mrak v Radovljici. - iV Vsakovrstne L napise na les, kovino in steklo izvršuje natančno in po coni VINKO NOVAK i v Ljubljani, na Poljanski cesti 35. ^TVTVTVTN^TVTN/TVTVTN^ Tiskarna in kamenotiskarna A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, se priporoča v naročitev vseh v to stroko spadajočih del i)f in za zalogo raznih tiskovin. jK- *t* ^ »T* -p- ^ 4» ^ -p. ^ ^ ^ ^ ■ iiiiiiiiiiiin GRICAR in MEJAC v Ljubljani, v Slonovih. ulicah. št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratniee. Zlasti opozarjata na nepremočna lodnasta oblačila in plašče za turiste. Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnštrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom „Sl. pl. društva" znižane cene. iimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Avgust Žabkar v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, se priporoča za vsake vrste ključarska dela, katera izvršuje dobro, lično in eeno. Turistovske palice z močnimi jeklenimi ostmi, raznovrstne ispreliodne palice, prav umetne izdelke iz rezljanega lesa, galanterijske in usnjene reči, bišuterijo itd. ter otročje vozičke vsake vrste priporoča v Ljubljani na Kongresnem trgu 7 poslopju Tonhalle. 111111111111111 ■ 11111■1111111111ii11111111111111111 ■111111 I PEREGHI1TKAJZELJ j! v Ljubljani, na Starem trgu, \ priporoča svojo bogato zalogo steklenega \ blaga, beloprstenega in rjavoprstenega t( r j porcelanastega namizja. Priporoča tudi planincem vsakovrstne plo- E) ščaste steklenice in kozarce. ggiimn II I M I M I I i M fl I I t III I I I I I II I I I II I I I I I II I I I I I I I I I I lli i I ■ I I M I M I I I I I Tli I > 09 "tT o 3 iS h w C? M g S a 00 s H as £ ^ « § 4 « 2 ^ N -cS u eS 3 P d ? §š "Sd ?S -S, ° S ■S =•■=> ? S ž £ s .a ® o s ~ 2. o s " -g - B š o * o c-i i-> « •s 3 S n B ° a - o 5 W ^ s z .g, ji « M s i4 a 3 ? >« , .s > a "m g a « g. 3 « g o w g ® 3 tS 0! h 9 3 A £ s fcaD O . tt s £ ■S 2 .3 ? s. ■S 18 « O u 1! 9 55 t S 9 s t « > > 2 T? § 5 ■a ce d 3* Odgovorni urednik Jos. Hauptmau. — Izdaja in zalaga ,Slov. plan. društvo". — Tiska h,. Klein i Comp. v Ljublja