★
Pr hctl n j a Stev:Jka »Ljudskega tedn>ka<'. bo izšla redno, t. j. 9. januarja 1947 v normalnem obsegu in ceni.
Uredništvo «Ljud'k ya tetirka« je v ulici Imbruni 5-1., uprava pa na trgu Goldoni 1.
Loto II. - Lir 10.—, Jugolir ,
★
Svetovni dogodki v poslednjih mesecih leta 1946 so u&visiili naše upanje v spravo in prijateljstvo med velesilami sveta.
EDVARD BENEŠ
Poštnina plaćana • Spedizione In abbonam. postale II. grappo
Trst, 1. januarja 1947
Štev. 49
Ndfti sredio Novo Ido i
Ko se poslavljamo od starega in stopamo v novo leto je v srcih primorskih Slovencev več grenkobe kot veselja. Dru-' gače tudi biti ne more.
Pretekla leta 1946 je bilo upanje primorskih Slovencev največje, y istem letu pa smo doživeli tudi največje razočaranje. S kakšnim navdušenjem je naše ljudstvo pozdravilo prihod medzavezniške komisije na naša tla! S kakšnim zaupanjem v nepremagljivo moč resnice in pravice
je naše ljudstvo sledilo njihovim korakom po naši zemlji! S kakšnim gostoljubjem smo jih sprejeli, kjer koli so se pojavili med nami! Končno vendarle: prišli so pravični možje, da pogledajo na lastne oči, da slišijo na lastna ušesa, da prisluhnejo izmučeni duši našega človeka, in razsodijo po resnici in pravici.
Res je: prišli so, gledali in videli, poslušali in slišali, a vsega niso hoteli videti niti slišati. Previdno so se izognili zlasti tistim krajem, kjer je sila slovan-sko-italijanskega bratstva najkrepkeje o-gražala nedotakljivost njihovih krivulja-stih črt. Resnici na ljubo, ne vsi. Med njimi smo našli može. ki vedo kaj je trpljenje in krivica in so zato odrekli svoj pristanek na krivične predloge. Delegati bratske Sovjetske zveze so tudi to pot dokazali kako oni razumejo zavezništvo.
Res je: prišli so, a krivica je ostala. Vse prerekanje na Pariški mirovni konferenci ic ni moglo odpraviti, ker so nekateri že v naprej določili, da pravici ne bodo pustili do besede, — kakor je objasnil tudi naš ameriški rojak Louis Adamič.
Za primorske Slovence torej pravice ni, vsaj do danes ne.
Na‘ pragu novega leta, ko se poslavljamo od (ega za primorsko ljudstvo tako usodnega leta 1946, vrzimo bežen pogled na dogodke, ki so kakor mejniki v našem političnem življenju, in poglejmo kako ie bilo mogoče, da se ic zgodilo to, kar je vsak Primorec najmanj pričakoval.
Ko je izbruhnila zadnja svetovna vojna, ki ie morala obračunavati s fašizmom, smo se zlasti Primorci bali, da bi Italija ostala izven nje. Ko je Mussolini — z znano gesto — potisnil Italijo v vojno vihro, smo se nehote oddahnili. Prepričani smo bili, da s« Italija to pot ne bo mogla izogniti posledicam svojega roparskega zavezništva, in da bo prisiljena poravnati vso krivice storjene primorskemu ljudstvu. Po dolgiih letih trpljenja, sa-mozatajevanja in odprte borbe, smo takrat skoraj fizično občutili bližajočo se zarjo svobode.
Nič čudnega, če ob uri naše največje preizkušnje ni bilo Primorca, ki bi zavestno stal na nasprotni strani barikade in ki ne bi po svojih močeh prispeval k skupni borbi vseh svobodoljubnih narodov, O žrtvah, ki jih je primorsko ljudstvo doprineslo za skupno zmago vseh zavezniških narodov, se je mnogo govorilo, a so kljub tenu še vse premalo poznane, da bi lahko po njih merili storjeno nani krivico.
Kljub tenu, da smo sc sami osvobodili, se ie morala naša armada umakniti z zemlje, ki nosi še danes sledove krvave borbe za našo narodno osvoboditev. Prihod zapadnih zaveznikov je primorsko ljudstvo sprejelo v molčečem pričakovanju. Naše liudstvo, k' n v sti, je takoj razumelo, da se pred njim in na njegov račun odigravajo dogodki, ki ne bodo rodili nič dobrega, čemu naj bi bilo to potrebno, ni bilo nikomur jasno. Vsi uradno navedeni razlogi niso mogli prepričati nikogar; n-''bolj pa nas je o-supnilo dejstvo, da >n «i zadnji zmagoviti polet naše armade osvoboditeljice drznili primerjati s hitlerjevskimi metodami.
^yWVAAAAAA/VyVAMiVW\AAAMAAAAAMAAiW
1
UH- O
"O
o
cr
3
O
<
O
CD —«-O
N<
CD
o o 'O f~T I
3 dT §: 5- n
|	-•	O
I -8 <§-(è'
:	^	2. ID
3
(D
O
M
m
3
o.
D
Novoletni pozdrav iz Jugoslavije
-2.
(D
IQ
O
<
!
5 '	OD 3	<	*
<	_	(D -S	<D	|-
?	T)	o<	g	I	:}
8 !°	1	^
I	^ ì B	8-	c	I
š	1 8-	Š	i
o	Q_ cd	^
(D m	o
d) iq u	— '	;;
I	1	Ul	—	|
d)	3 g g	i
č o. g g-	—I
i iZa,ŠvA 36 'e diplomacija. Danes, ko je leto 1946 za nami, je ozadje diplomatske igre z Juh iško krajino in Trstoni tako znana stvar, da bi se človek le osmešil, če bi s1’ spozabil z njeno razlago Danes vemo zakaj so na zavezniških tleh kamor so prišli en mesec po končam voim — raztegnili tudi na našo zetnlio znam proglas št. 1, ki ima misel le za neposredno frontno zaledje. Danes
vemo zakaj je bila izdana prostata odredba . šl. 11, ki odvzema narodno osvobodilnim odborom vsako izvršno oblast, tako da je danes vsa upravna oblast delno
v rokah „svetov" brez vsakršne poveza-
..--- -	v/v«. vaciniain; |;uvvz.<l“
sti s p^cbivajstvom, delno pa v rokah vo-jaških guvernerjev, ki na -je često odgovarjajo. „No permission!". Danes veitao zakaj so ponovno vzpostavili fašistično zakonodajo izpred 8. septembra
1943. Danes vemo zakaj je slovenska šola le Šola v slovenščini, brez organske zveze z našo narodno zgodovino. Danes vemo to in še marsikaj drugega Zato je naše naivnosti konec.
Na pesku grajena stavba sicer ne bo prenesla živi jenske preizkušnji, a težke posledice, ki jih ima že danes za življe-Nadalje vam j e na 4, str..
i
)
Novi manevri
zapadnih
reakcionarjev
V' ! • I ■	• •	■ '	■ ;
Prav malo jih je se danes, ki ne vedo, kdo Jc kriv za današnje stanje v Grčiji. Toda sedanja grška vlada in njeni anglo-ameri-kanski reakcionarni zaščitniki hočejo na vsak način zakriti prave vzroke državljanske vojne. Tsaldaris je obdolžil Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da pomagajo partizanom, da bi s tem zakril Angleže, ki so v Grčiji in se vmešavajo v notranje zadeve. Pred 18 meseci šo Jugoslovani; zahtevali naj Varnostni svet pošlje komisijo na omenjeno področje, ker so s tem hoteli pomagati demokratičnim silam Grčije Toda takrat so Anglo-ameri-kanski delegati nasprotovali taki komisiji Sedaj pa naenkrat preobrat Angloamerikance^ v Varnostnem svetu. Pristali so na kor misijo, ker se ie oglasil Tsaldaris. Zakaj? Razlagajo s tem, da naloge, ki jih ima komisija ustrezajo zopet grškim monarhofaši-stom, ki hočejo zakriti resnične vzroke državljanske vojne in težke irosledice britanske okupacije za grški narod
Toda široke ljudske množice se ne bodo pustile varati. Sama razrpava pred Varnostnim svetom je še enkrat razkrila, kakšno nevarnost predstavljajo fašistični vodilni krogi v Grčiji za obmejne države, hi namesto, da bi Tsaldaris dokazal, .da se v Grčiji borijo samo „inozemski agenti" proti njegovi vladi, so predstavniki Jugoslavije, Bolgarije in Albanije dokazali, da nobene tuje čete ne napadajo grškega ozemlja, temveč nasprotno. da grški fašistični oddelki napadajo nedotakljivost ozemlja držav, ki meje na Grčijo. In vendar so Sprejeli, resolucijo, ki ^/ jned d^ugim pravi: „Komisija inia pravico ■ ;, ,;i'ižlsfen'ati v. Severni Grčiji ter v drugih pokrajinah Grčije. Albanije Bolgarije in Ju-bsv •^!atfjé*jhddente, za katere meni, da jih je potrebno raziskovati, da bi se lahko pojasni-'	11 vzroki in značai teh obme5n5h incidentov
•	in neredov."
Postavljanje takih zahtev pa smatrajo narodi Jugoslavije za krivico in žalitev. V današnji povojni dobi je Jugoslavija vzor no-tranjega reda in delovnega poleta v obnovi in kot taka si želi čimbolj prisrčne odnose z svojimi sosednjimi državami. Prav zaradi tega narodi Jugoslavije zavračajo vsako zahtevo Varnostnega sveta, da ta komisija raziskuje tudi na teritoriju Jugoslavije, ker v državi, kjer vlada mir ni nobenih razlogov za raziskovanje. Komisija naj raziskuje tam, kjer je državljanska vojna m naj išče vzroke tudi tam kjer so. to je v Grčiji sami. Zato Jugoslavija ogorčeno odklanja resolucijo Varnostnega sveta.
Poljska vlada
je odgovorila na britansko noto
Zigmund Modzelevski, pomočnik ministra za zunanje zadeve v poljski vladi je izročil britanskemu veleposlaniku v Varšavi odgovor’ poljske vlade na britansko noto, v kateri je britanska vlada izrazila svoj dvom o svobodnih volitvah na Poljskem.
Poljska vlada pravi v svojem odgovoru, da nje ne vežejo samo zaključki potsdamske in krimske deklaracije, ampak jo še posebej vežejo členi ustave, ki govorijo o tem. V zvezi s tem je poljska vlada objavila tudi svojo deklaracijo, ki potrjuje namen poljske lade, da izvede popolnoma svobodne volitve čim bodo prilike odpuščale. Ugotavlja ap, da ji niso znani sklepi krimske in potsdamske deklaracije, ki dopuščajo britanski vladi vsiljevati Poljski svoje mnenje o načinu izvedbe volitev.
Poljska vlada nadalje odklajna vsako načelno obravnavanje britanske note, kajti o-na je edina zedinit" predstavnica suverene poljske države in nc more z ozirom na to dopuščati tujega vmešavanja v notranje zadeve Poljske.
V svojem odgovoru Poljska vlada pravi dalje, da je ona storila vse v soglasju s krimsko in potsdamsko deklaracijo, pač pa je britan vlada v mnogočem odstopila od obveznosti, ki jih je prevzela s krimsko in potsdamsko deklaracijo., in tu poljska vlada v sedmih točkah navaja vsa britanska odstopanja od prevzetih obveznostih v odnosu na poljsko državo.
Anglo - ameriška vojaška pogodba
Anglija misli skleniti z Ameriko vojaško pogodbo. Vrhovni poveljniki, ne da bi se prej posvetovali z zbornico, so sc na skrivaj že dogovorili o vseh podrobnostih. Glasnik vojnega ministrstva je u-radno izjavil, da bo pogodba stopila v veljavo, čim bo Aleksander postal minister za obrambo. Seveda je zaradi te pogodbe Anglija popolnoma izpremenila svoje mnenje o uporabi atomske bombe. Prejšnji teden je Anglija zagovarjala prepoved atomske bombe kot orožje za uničevanje m zahtevala mednarodno nadzorstvo. Na seji, ki se je vršila v petek, se je angleški delegat strinjal s predlogom sovjetskega zunanjega ministra Molotova. ki jc zahteval, da se mora prepovedati uporaba atomske bombe v bodočih vojnah. Takoj naslednjega dne pa je Shawcross nenadoma izpremenil mnenje in izjavil, da je Motovljev predlog navadna prevara. S tein je dokazal, da je Anglija tudi v tem tesno povezana z Ameriko. Vojno ministrstvo jc dalo izjavo, da bo ta pogodba veljavna deset let. V tej je bilo sklenjeno, da bo, v primeru nove vojne. Amerika preskrbela material in orožje, Anglija pa vojaštvo. Ta tajna pogajanja morajo biti v zvezi s počasnejšo demobilizacijo in pa z načrti o novih vpoklicih. Ta pogodba je veren posnetek Bevinove in Curdi il love zunanje politike. Angleško orožje bo v najkrajšem izpremenjeno po ameriškem vzorcu. Angleži morajo dati Amerikancem vse vojaške tajnosti. Avstralija, Nova Zelandija in Canada bodo lahko služile A-meriki kot vojna oporišča. S to pogodbo so angleški poveljniki takorekoč prodali Anglijo Ameriki in jo prisilili, da se podredi njeni politiki; pri tem pa sploh niso vprašali za mnenje zbornico.
(Daily Work er)
Upor v Francoski Indokini
V Indokini so se uprli francoskemu zatiranju. Lani septembra meseca je Francija podpisala z Viet-Namom (neodvisna indoki-tajska republika) sporazum, s katerim so ga priznali za neodvisno državo. Imeli so lastno vlado, parlament, svojo vojsko in finance. Ta sporazum so prekršili francoski reakcionarji in tudi izzvali vojno Francoski trusti in monopoli so hoteli za vsako ceno vzpostaviti v koioniiah svoje gospodstvo, zato pa vodijo francosko kolonijalno politiko še vedno razni reakcionarni generali. Posledica take kolonijalne politike ie bil upor, katerega hočejo francoski rakcionarji sedaj zadušiti z vojaško silo.
ćeprav je nova francoska ustava proglasila enakopravnost vseh dežel, ki sestavljajo „Francosko unijo", te enakopravnosti Viet-Namu ni priznala v praksi. V Indokino so začeli pošiljati nova ojačenja. Iz Alžira so odpeljali tujske legije, iz Bonna pehoto, iz Francije so poslali padalce in generala Leclerca, komandanta francoske divizije, ki je osvojila Pariz. Vse te priprave, kakor tudi izjave Blu-ma v francoski zbornici dokazujejo, da je položaj zelo resen in kritičen. Po nekaterih vesteh se je že predalo 2000 Francozov vietnamski vojski. Vendar se je francoska vlada odločila za staro „politiko sile" ter daje vojaški sili prednost pred sporazumom z vietnamsko vlado.
Toda ljudstvo Indokine je pripravljeno na borbo. Predsednik Viet-Namske republike je izdal proglas, v katerem obtožuje francoske kolonizatorje, da so zakrivili vojno, obenem pa poziva Viet-namce, naj v primeru napada nudijo odpor, poudarjajoč, da jc obramba vietnamske republike sveta dolžnost vsakega državljana. Člani delegacije vietnamske republike pa so v Parizu izjavili: „Će hočejo Francozi izvajati v Viet-namu politiko sile, bodo naleteli na odpor 20 milijonov vietnamskih mož in žena. ki so se odločili, da bodo ohranili svobodo svoje dežele Mi nočemo vojne. Hočemo mir in želimo, da se spoštujejo sklenjeni sporazumi."___________•
Dopisujte v
“LJ UD SKL '1EDNIK"
Južna Afrika
Južnoafriški ministrski pned-isednik je po vrnitvi z glavne skupščine Združendi narodov na nekem sprejemu izjavil, da morajo biti beli narodi budni.
Rekel je, da so Združeni na-rodi neke vrste parlament člo-veštva v katerem so drugopoitue (drugobarvne) rase zastopane v večjem številu kakor bela casa. „V takem svetovnem parlamentu, — jc dejal Snmts — ni mogoče pričakovati, la bi stvari potekale tako, kakor bi človek želel, ni pa ‘tudi mogoče pričakovati, da bi lastna stališča pie-vladovala stoodstotno ali vsaj petdesetodstotno. To je eno izmed vprašanj, ki ga moramo rešiti ne le v Južni Afriki, temveč po vsem svetu evropske civilizacije."
„Prvič v zgodovini smo združiti človeštvo v organizacijo za mir. Dve tretjini te organizacije pa predstavljajo nebeli ljudje, ostala tretjina se mora prebuditi. Pripadniki te tretjine so tvorili doslej prevladujoče sile, in to so še sedaj, toda nihče ne ve koliko časa. Združem narodi sklepajo na podlagi večinskega glasovanja, večina nn ni bele barve "
Toda Smuts je vendar predsednik vlade Južno-afriške Unite t. j. „črnega Kontinenta"? Srečni južno-afričani, ki imate tako skrbnega očeta.
Južnoafriški borci so v poslanici s 60 tisoč podpisi zahtevali dà se razpustijo razne organizacije ki se na popolnoma vojaški način vežbajo in imajo kot znake razne pasove in na rokavih trake, ki zelo sppmmtjo na nemško naeionalstteiàlistiéno usmerjeno organizacijo nemških kolonistov iz predvojne dobe. V isti sootnenici zahtevajo odousti-tev iz državne službe vseh Nemcev, ki so se pred to vojno izpostavili kot tnetenalpopiallstìv
'♦ati-ia
Po italijanskem časopisu „A-vanti" posnemamo, da so oblasti v Neaplju odkrile neofaši-stičiio organizacijo, sestavljeno iz bivših članov fašistične stranke in bivše fašistične, vojske. Pri aretiranih osebah so 'našli 7.000.000 pol papirja za izdelavo bankovcev. V zvezi s temi aretacijami je policija v Firencah polovila večje število znanih fašistov in kriminalcev, ki so bili v zvezi z omenjeno fašistično organzacijo v Neaplju in ki so organizirali fašistične teine v Toskani. Laciju in neapeljski pokrajini
Angljta
Po vesteh tiska je organiziral voltiteli angleških fašistov Mos-ley 22. decembra v Btrthnhail-Oreenu (vzhodni London) božični veter za svoje pristaše. Med prisotnimi so bile tudi osebe, ki jim ie bila na osnovi H. 18 zakona o zaštiti driave ivlvzrta svoboda
Mosley je v svojem govoru izrazil uimnje, da bodo vznikle jaši stil ne „ideje". . '•
Prisotni so ixndrarili govor svojega voditelja s fašističnim pozdravom.
----- ^
Gregorič Augustin
ifcstvin«
V»« Commerci ini« fi©
Tei. aeeo©
itli svojim Oiljcmah tni suino,novo Mo
HHišliati
/ BOŽIČNI
!	iVL o r d a p a
OBIČAJI Q
samo *,do m o t o ž i e“
i	i ■	w
Amerika
Vrhovni poveljnik ameriških auhozemnih sil, general Jakob Devers, je izjavil med drugim tudi sledeče:
„V vsaki bodoči vojni bo naloga naših kopnih sil ista. Napadi na civilno prebivalstvo Združenih držav ne bi prenehali, dokler naše kopne in pehotne sile. tanki in topništvo ne bi dosegli sovražnikovih letališč, od-strelnih točk, skladišč in tovarn ter jih razrušili.*'
To v Washingtonu ! V New Yorku se je ravnokar končala ena faza mirovne konference, ko ameriški generali že govore „o vsaki bodoči vob>i.“
Član ameriškega parlamenta —• demokrat — Rankin je izjavil da bo ameriški parlament potom anketne komisije, ki proučuje protiameriško delavnost, v prihodnjem letu poizvedoval o vplivu komunizma v raznih vzgojnih zavodih Združenih severnoameriških držav. Rankin je povdaril, da bo to prvenstvena naloga te komisije, kajti mnogi učitelji, katerih lojalnost je zelo dvomljiva, imaio možnost vplivati na vzgojo mladine. Nekateri učitelji dobivajo celo podpore in premije iz raznih kulturnih ustanov in kljub temu širijo med dijaško mladmo svojo subverzivno propagando. Nadalje 'e gospod Rankin rekel, da bo ta komisija poizvedovala tudi v kinematografski industriji, v radiu in prometu, in bo poostrila svojo akcijo „da izloči iz državne službe vsakega komunista in subverzivnega elementa.**
Brez komentarja!
Turčiiia
„Božični običaji**
Zadnje dni, v dneh božičnih praznikov, je tržaško ljudstvo doživelo nekaj novega, spoznalo je namreč nove „božične običaje**. (Morda bi to bilo zanimivo za kakega etnologa, ki proučuje običaje in navade raznih narodov).
Nekateri angleški vojaki so namreč dali duška svoji civilizatorski sili in želji s tem, da so še pojačali svoje, že znane civilizator-ske metode vandalizma in brutalnosti in to na vseh poljih, začenši z razbijanjem šip in kozarcev po javnih lokalih, s skrunjenjem verske svečanosti in celo z osebnimi napadi; kot zaključek vsega pa z žalitvijo nacionalnega čuta zavezniškega naroda in zavezniške države ter kršitvijo načela nedotakljivosti novinarja, ki je protestiral pri najvišji merodajni instanci zaradi te grobe kršitve.
Navedli bi samo nekaj primerov.
V ulici Ginnastica razposajeni vojaki začnejo že 24 decembra popoldne z grožnjami; v Viale XX Settembre v barih Bodoni in Principe isti večer vojaki razbijajo šipe in kozarce; islo se dogaja v ulici Rossetti v gostilni Gelsomini. V ulici Roma ob pol dvanajstih Škoti s pasovi pretepajo pasante, y starem mestu mornarji pretepejo nekega Pi-saka in v ulici Molili a vento doživi isto usodo neki Bernardoni.
Na božič ob 16. uri na glavnem stanu angleške policije v ulici Cicerone pretepejo urednika „Primorskega dnevnika** tov. Staniča, ker protestira proti skrunitvi jugoslovanske zastave in oklofuta ga prav oni, ki je 3 svojim dejanjem-žalil narod in državo, in to zavezniški narod in zavezniško državo. Vse to sc je zgodilo v prisotnosti angleških oficirjev.
V nekem tukajšnjem dnevniku se z ozirom na te dogodke omenja domotožje teh mladih vojakov, ki ga v teh dneh čutijo ločeni od svojih dragih, daleč od doma. Na drugi strani pa bercino V	T*-'n?,
nana Tržačanom med drugim tudi to-le:
.......in izgleda skoraj gotovo, da bo ta
božič zadnji, ki ga preživljamo skupaj. Morda je med vami tudi kdo, ki je zadovoljen a tem.... “
Seveda zadovoljen in celo vesel. Zadovoljni bomo in veseli poleg vsega drugega povr-
hu še zato, da bomo praznovali naše božične praznike v miru, sami in ne bodo „domotožni tomies** izražali svojega domotožja in svojih božičnih običajev s pasovi in pestmi na naših hrbtih. In to ne samo nekdo, nego vsi Tržačani, vse naše ljudstvo bo zadovoljno, in kdor je mislil zamenjati Trst z Liverpoolom ali Londonom, naj se vsaj sedaj ob novem
letu zdrami in uvidi da so stari, zlati časi, spet za 1 leto bolj oddaljeni in da lahko vsak gospodari po svoji volji samo na svojem.
Če so naši božični običaji morda stari in nesodobni, so vendar naši in pustite jih nam, vaše visoko civilne običaje pa praznujte doma.	1

Najmlajši kolporterki pod geslom
Naš fotoreporter je v Dutovljah ujel v svoj aparat čedno in razveseljivo sliko. Dve deklici, ena petih, druga štirih let, sta raznašali naš tednik in „Primorski dnevnik** po hišah v. vasi. To delata mali kolporterki vsak dan v zadovoljstvo vaščanov, ki vedno radi prejemajo naš tisk.
Vsem pionirjem na Primorskem naj bosta mali kolporterki v Dutovljah zgled v izpolnjevanju te svoje dolžnosti.
„Za priključitev k Jugoslaviji"
Pod geslom „Tekmujemo za priključitev Primorske k F.L.R.J.** sc je v vasi Zagorje (okraj Postojna) kljub svojemu hišnemu delu due 15 12 1946 zbralo 65 žena, med katerimi je bilo tudi nekaj starih mamic. 6 urno delo so posvetile sirotam padlih borcev. ki so v zavetišču Toneta Tomšiča v Št Petru na Krasu.
Žene so šivale in pletle. Napravile so 20 parov copat, 10 parov nogavic, 3 oblekcq, 5 predpasnikov, 1 hlače, 9 komadov perila,
4	robce, 4 čepice, 2 para rokavic in dve majici.
Skupna vrednost blaga je L. 18.400. Dc-lavnih ur pa je bilo 390.
Izvršeno delo so izročile v Dom Toneta Tomšiča. Isti dan so žene iz Št. Petra, Radohove vasi in Slovenske vasi že v zgodnjih urah prišle v Mladinski dom Toneta Tomšiča in delale za sirote padlih borcev. Dela se je udeležilo 49 tovarišic. Napravile so
5	kosov perila za dečke, zakrpale 40 hlač za dečke, 23 blazin in 130 parov nogavic.
SSF.CNO IM VESELO NOVO LETO ŽELITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
ELVIRA IN MARIJ PER TOT
TRGOVINA
MABREŽIM*
Po objavi odredbe poveljstva vite jelov, v kateri', je bilo proglašeno obsedno stanje, policija v številnih okrožjih Še naprej razpušča krajevne organizacije, prepoveduje sestanke m sindikate ter izvaja aretacije in preiskave. Listi poročajo, da je carigrajska policija preiskala in zapečatila prostore prepovedanih strank in sindikatov, kakor tudi tiskarne nedovljenih listov. Prav tako je razpuščena Zveza književnikov. „Vakit“ poroča o prepovedi Usta „Mgrko paša“. „11-Uis“ piše, da je bila v Abani razpuščena krajevna organizacija turške delavsko-kmečke socialistične stranke. Policija je preiskala njene prostore in hiše njenih članov. V Zonguldaku so policijske oblasti razpustile sindikate rudarjev. Iz Carigrada, Smryue ut drugih mest prihajajo vesti o neprestanih aretacijah. „ Jeni Sabah“ poroča o aretaciji velikega števila članov sindikata delavcev tobačne industrije.
Singapur
V Singapuru je začelo stavkati kakih 40.000 pristaniških delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd, kakor tudi nadomestno za neizplačane mezde pred padcem Singapura ob koncu l. 1942.
A--------------------------------
dr. Štrukeli Slavko
kirurg
TRST - Via Ateardi 1
«rt» vatm tvofitm pacientov:
(teina novo teto

■■«aaaaaaaaaa*«aaaaaaa*a*aaaaa«ai«a»aaaa««»aaaaaa»a»«»aa»aa»aa»aaaaaaa*a«»Ba*aaaaaa««aaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaar«
V 7\ H X JA IN ILC l-C I JV K 'V Z V O J
h r> n: čj je' <i a h: jr t fr a
Ni kulturnega človeka, kateremu ne bi bil znan znak Rdečega križa, pod katerim razumeva blago roko, ki briše solze trpečim in nudi prvo pomoč potrebnim.
Zamisel za ustanovitev organizacije je dal ženevski župan Henry Dunant, katerega so pretresle grozoto bitke pri Solferina leta 1859, Videl jo na bojnem polju stekajoče ranjence obeh bojujočih so strank, ki so umirali v težkih mukah brez kakršne koli pomoči, marsikateri za ranami, katerih pravočasna nega bi jim še rešila življenje in zdravje. S pomoč, jo švicarskih dobrodelnih organizacij, je Du-nant sklical mednarodne konferenco da zboljša usodo ranjencev. Uspeli te konference je bila I. ženevska konvencija, sklenjena 22. avgusta 1864, ki je obsegala določbe o pravicah ranjencev. Tej konferenci sc sledile še drugo, ki so dovedle do zgraditve mednarodne organizacije, ki brez- ozira na nirodndst, raso in veno nudi pomoč trpečemu č’oveštvu. V počastitev Švice, katere državljani so dali pobudo za to organizacijo, je ta prevzela kot svoj znak rdeM križ na belem pelin — obratni barvo švicarske zastave, le Turčija je iz verskih ozirov pridružila rdeč palmcsec na belem polju namesto križa.
Velikanski pomen dela Rdečega križa so kmalu razumeli vsi kulturni naredi in k tej organizaciji pristopili. N>ihovi državljani pa so zbira’i prispevke In zbrali take vsote, da so omogočili Rdečemu križu v nekaterih državah tudi ustanoviti in voditi lastne bolnice, sanatorije in okrevališča.
Tudi primorsko ljudstvo je poziralo namen in smisel organizacije Rdečega križa. V na-rodno-osvoboiilni borbi je zbirale živež, oblačila, sanitetni material in denar z namenom, da podpre narodno-oevobcdlno vojsko in po svojih močeh prispeva k zmagovitemu zak’juč-ku borb c s fašističnim osvajalcem. Da bi sc to
zbiranje vršilo organizirano in da bi mu dalo tudi zunanjega izraza, je ustanovilo v avgustu 1944 Rdeči križ za mesto Trst in pokrajino. Temu je načeloval pokrajinski odbor RK. ki je organiziral pc vsem Primorju 5 okrožij, katera so sestavljali okrajni cdbori s podrejenimi krajevnimi odbori Rdečega križa, torej vzporedno z organizacijo OF cz. na-rodno-osvobodilnih odborov. Antifašistično prebivalstvo Julijske krajino in Trsta je vneto sodelovalo pri humanitarnem de’u tega Rdečega križa in s tem pomagalo števiinbn ranjencem narodno-osvobodiI n e vojske in zavezniškim vojakom, pa tudi sovražnim ran-njencem ni odreklo svoje nemoči. Da bi bila pomoč ranjencem kar najuspešnejša, so posamezna okrožia vodila bolničarske tečaje, iz katerih so izšli usposobljeni bolničarji in bolničarke. Po vaseh so ustanavljali domačo lekarne, ki so nudile prvo nomoč ranjencem, v mnogih hišah pa so skrivali težje ranjence in jih negovali, dokler ni bila dana prilika, da so jih prepeljali v varne bo’nice.
Tudi v času borbo jo bila namenjena po rnoč Rdečega križa civilnemu nrebivalstvu, kateremu je Rdeči križ nudil živež, oblatila «n denar. Tako je na pr. bilo razdeli eno samo v srednje primorskem okrožju Lir 335.000.-— v (lenaril' rločim se je prebiv^’ Lvo sev^-no primi/i'skegft okrožja v marcu 1945 odpovedalo enodnevni hrani v korist siromašnega prebivalstva vo’Vkarskega okvaia. ki je g1 ad cvalo. Primorsko žene so sestavljale zavoje hrano in jih nosile političnim pripon i ikom v tržaških,- goriških in drugih zaporih.
P/deir navedenega dela pa ’e Rdeči križ za mesto Trst in pokraiino vršil poizvedbe za padlimi in povrešan’ml ter posredoval pvena-šanie pošte. Niti pr ega n lan’a. zaoir«y;a, deportacije in umori članov Rdexega križa n:so preprečili njegovpga doflovanja. Primorsko
'J . - S
ljudstvo se jo navdušeno vpisovalo v društvff Rde ega križa in v vasi Mrevljevi so bili n. pr. včlanjeni vsi vaščani razen dveh.
Po vojni je Rdeči križ za mesto Trst in pokrajino prilagodil svoje delo novim razme> ram. Vršil je poizvedbe za padlimi in pogrešanimi, dajal vso potrebne informacijo tor sodeloval pri repatriaciji ujetnikov in internirancev. katerim je nudil česte tudi streho m jim delil podpore, kj ao dosegle višino p’-cko Lir 670.000.—, Iz svojih spiskov umrlih v Da--chauu in drugih taboriščih smrti v Nemčiji ’6 dajal uradno iziave o smrti in nanj so se obračali tako ItaiMianrki Rdeči križ. kakor tudi druge organizacije, med njimi minHnstvo za povojno pomoč v Rimu. Zb’ral je živež, obla-i čila in denar in jih delil najpotrebnejšim.
V zadnjem času je s pomočjo nabrane članarine in prostovoljnih prispevkov Rdeči križ za Trst in pokrajino nabavil večjo število sanitetnih omaric, katere jo opremil z najpotrebnejšim sanitetnim materialom in zdravili ter jih porazdelil pc- posameznih krajih. 8 svojim sanitetn’m avtom prevaža bolnika povečini brezplačno. V svoji ambulanti nud; najrevnejšim brezplačno zdravniško pomoč in zdravila, razen tega pa vrši zdravnik RK preglede otrok.
Pod okriljem tega Rdečega luiža so se vršilo otroške kolonije v raznih krajih naše domovine. Stroške za njih vzdrževanje so krili iz nabranih prispevkov, zlasti iz prispevkov v naravi, katero io zbra’o z veliko liubcznijo in požrtvovalnostjo jugoslovanska liu-Mvo. Velik del teh prisocvkov v živežu je Rdeči križ razdelil ža božic nairovneiš'm, prispeval pa je z živi'i in denarjem tudi v veliki meri odborom za pomoč za božič otrok.
R^očj križ je osnovan na načelu samonamo-či. Čim več je članov in čim več ti nrisn&vajflt toliko bolj mmešno labvo d^ui". Da čimbolj omogoMmo de’ovan’e Rdečega križa, je naš» do’znnst, da fra podpremo in postanemo prav vsi njegovi člani,
• Marušič BenjantaiÉ,
MIC
!
M.: Glih pioti, da te viden, Vane! Budej! Cui, na Kaj niše biieu ti un pijetek na Uopčenah?
V.: U pijetek? Ja, ja..,
M.: Kaj se- hudiča ^esko u kiste vire...? Sej jeli je moglo bet vre blizek divisto.. !
V.: je moglo bel ja... Ma kaj sme vido?
M.: Kaj sen te pcj... Samo se nisen vele dogaveu če se bijeu ti al ne, u tisten mraze jen barje... Sc sen se uazro za tabuoa, jen štedijerou: Kan juo rajma muož, taku koražen ....
V.: Znaš, da te pa pravice paven, za brat niman cajta. Zatu ne viden ure, da pride ta pijetek u tijcdue jen da grijen na zestanck, čiit kaj je kej nouga pa svete...
M. : Sej ga menda ni blo ... ‘
V. : Sej tu je uno !.. Ga ni blo vre ane trikret zandriigama... Ma ta buat sen rijeko, me ne buojuoa nafarbale... Znaš, sen se provi spouno ..
M.: Knaga?
V.: Rikata. Predsedneka vašga, ke je un buàt rijeko, de buo šou dr žet uesKors, čije kamr buo nejdo ledi... magare...
M. : U cinematografo... Se spouneu
V	: Ja! Prou u čine sen šou, nrprej.
Ledi ni blo buhvekaj. Zvton neke uotruk, ke je chiedalo nekšne balarine menkan-skc. Viječeh ni bio, taku, da sen sc vie pabrou non	.
M.: Sc prou sturo ja Vane, sei tako, taku ni več zijenes...
V	: Ma tude za viotruoake ne. Miee!
M.: Sej znan, via ne Vane. Ma čake
ne stuojmuoa mejšet besede, pavejme du kr3. i ^
V.: Sej be, ma kaj ke me usakuo pre-ješ! Samo pašlvišine.. Ja, ki sen kuoan-čo? Aaga. Ja, u čine ga ni blo, buo gvv-šno u osmice, sen sc mislo jen sen stuo-po paglijedet .. „Ga bš nejdo u Dru-štve pr cijcrkve”, sno me rijeklc .. Ori-jen še čijeduoal jen prašen če suo muo/.a
vidle......Ga ni.” Da nej paglijcdn pr
„Partizane”, al pei u ta nuove uoštanje uod „Šindakato”. Jen če ga mjebe blo, tla je segurno ten pr Monte...
M.: Ma krko jemajuoa teh noš/tanj jen špacijo no viosmic pr strele. ,.?
V.: Ta četrtima al pijetuoa, suo menda uotprle pioti tiste dan, Miče jen sez. banduoa, da sen se prou čiido ku sen pr-šo nutr... Jest sen res mislo, da jemajuoa zesianek al kešnuoa prslavuoa al, da suo mrvet uotprle unuoa zadruguoa za špcžuoa, ke smo uu dan neke srajale,
M.: Taku zga le nejdo? Zga mogo prašet... Sej te Ive špegijero use!
V.: Aaa! Znaš, kaku je... Kamr sen šou. ne muoreš uon, če ne sijedeš jen spiješ au kuort... Na kraje smuo ga še pu litra s ton uod Braete, na duabruoa srečuoa uod ta nove zadruge... taku, da sen bijou prou nrdjan ...
M.: Aa, ni kej riječ... Se bijou fino organiziral, sc... še ne znan, kaku se držo cestuoa...
M.: Nej buo, lih ke sim tje- svijete . dnjeve zde .. Ma lest sen Miče, šou, da nejden muoža jen Kukr zdej viš: Kaj fi ješ stat uonch na mraze! Muoreš nutr, da se usaj malo' segreješ ...	_
M.: Ja, ja! Sej vijerjen, da je taku... jen, da prslaveš vinskuoa zadruguoa.
V.: Buli pamage. Miče! Nc buode ta-šen ... H-miuoa »'drl Je svijet Silvestr, bm plačo jest an gležek!
M.: Aaa, kaj buo tisto! Ma, prijeveč se pije!! Jen premalo dela, Vane! Ne * pranisle nobijeden, kan nes buo vise tu prpelalo!?
V.: U mežerjuoa še vijočima ku je.;. Jen mrskšnega na knt. Miče! .
M.: Duabro, da znaš, Vane. Tu je viš, provi mio ke be tle naše „bratce”. _. Nes prpravet, da sc za drugo ni jebe brigale, kukr za pet, plijcset jen zaproulet.. - i
V.: Ma peste stat tu_____Sej smuo vre
. un dan iteiak. da ni za ptpiret pejan-cou ... iVvejme rajše Miče, kaku se kej ]* *so prazuekc jen kaj je kej nouga .... Na, pij!
M. : Ku take množe, Vane.......... Kaj
čiješ, sej znaš kaku je... Na zdrouje!
V.: Sc bijou kej dimi tje dnjeve? Kaj kej praveiuoa’ /ivjo!
M.: Kaj čije bet nouga? le uoil MOSA, suo ku zavili je... Ne zveš ane. Drde pej nisen bijen... Je šlo use pruač
za prazneke...
V.: Ketncre praveš, da sim ku zavi-
trje?
.ss	srečno Noio
nje našega ljudstva, sc bodo poznale še dolgo. Politika Zavezniške vojaške; uprave, ki jo vodi načelo „nepristanske‘‘ smotrnosti. je v skladu z načrti imperialističnega pritiska — pripomogla k taki rešitvi našega vprašanja.' ki nanjo gledajo z zaskrbljenostjo celo tisti, ki so se zanjo najbolj ogrevali. Povsem naravno Za demokracijo, ki hlasta le za petrolejem. železom in za drugimi industrijsko važnimi surovinami, so potrebe in koristi delovnega ljudstva postranska stvar. Kaj briga formalno demokracijo, če je slovensko kulturno in gospodarsko središče Gorica, odrezana od svojega naravnega zaledja, obsojena na propadanje? Kaj njo briga če je Slovensko Primorje odrezano od obale in od Trsta, ki je z njimi živelo stoletja? Kaj njo briga usoda tržaškega prebivalstva, če bi njihov načrt o internacionalizaciji Trsta prodrl in pospešil nadaljnje propadanje mesta? Vse to je zanjo postranskega pomena, kot jo nc more ganiti dejstvo, da v delu Julijske krajine pod upravo Jugoslovanske armade ljudstvo obnavlja gospodarstvo,
brezposelnosti ne poznajo, cene ne rastejo, medtem ko imamo v coni pod Zavezniško vojaško upravo gospodarski zastoj; brezposelnost, ki gre v desettisoče; čepe, ki rastejo od ure do ure; črno borzo, ki konkurira svobodni trgovini, itd.
In tako „demokracijo*' so hoteli vsiliti Trstu. Zato so potrebovali oborožene čete. da bi krotili ljudi, ki nočejo postati brezdušno orodje. Načrt je propadel, zato so v skrbeh. Pred njimi je še štirideset dni. Med tem časom sicer lahko še za-sežejo kak krožek, a njihove ure so štele: kmalu bodo morali izprazniti vse. In to je hud udarec za formalno demokracijo.
A tudi naše ljudstvo pi brez skrbi. Statut tržaškega ozemlja predstavlja le o-kvir naše bodoče borbe. Danes nimamo še nič. Dali nam ne bodo nič. Vse bo treba iztrgati z vztrajno, odločno neomajno borbo. Zato moramo biti močni, trdni, politično enotni; zato moramo biti predvsem dosledni v borbi, za demokracijo delovnega ljudstva. Le če se bomo zvesto držali tega načela, bomo dosegli kapitulacijo naših sovražnikov.
(jlciòleiAXi lola v hutu.
Dno 27. novembra je minulo leto dni, kar jo bila v prostorih šolo Vicolo Ospedale militare na novo oživljena glasbena šola kot naslednica bivše Glasbeno Matico, ki je Išla ustanovljena že leta 1909 in je morala po prvi svetovni vojni šiloma prekiniti svoje plodno delovanje.
l-ani je bilo spočetka vpisanih 9G gojencev in poučevalo jc 7 učnih moči: klavir, violino, teorijo ter komorno in orkestralno glasbo. Pouk se je vršil v mestu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, na Opčinah iu v Skednju, kjer se jo ustanovil tudi go. daini orkester.
Pomanjkanje primernih učnih prostorov jo v marsičem oviralo normalni razvoj šole, a kljub temu so bili uspehi razveseljivi Učiteljstvo so je z vnemo lotilo dela v glasbeni šoli, kjer sc je število gojencev kmalu dvignilo na 117 Delo učitpljstvh jo bilo Uspešne liidi izven šole ha javnih koncertih, poučnih glasbenih predavanjih, v tečajih za pevovodje in na koncertih tržaške radio-postajo. X Skednju je vežbal godalni orkester, ki jc pod vodstvom ravn. Karla Sancina sodeloval 8 krat pri predstavah Slov. nar. gledališča v Trstu, Gorici in drugod Imej je poteg tega še dva samostojna koncerta komorne glasbe. Ta. orkester je našo edino instrumentalno komorno združenje, kj goji resno instrumentalno glasbo med nami. Kljub vsem težavnim okolncstim, s katerimi se šola beri. so bili njeni učni uspeh; ob sklepu preteklega šolskega leia zadovoljivi. Vodstvo šele stremi za teto, da jo postavi na čim čvvfito'šo strokovno podlago za katero nam jamči kvalifikacija učnih moči.
V letošnjem šolskem letu sc je doslej vpisalo 111 gojencev in gotpnk. K femu številu je treba prišteti še 19 dijakov, ki so se prijavili za instrumentalni pouk v Di-
jaškem domu v Via Buouarotti. Na šoli jo 8 učnih moči. Poučuje sc; klavir, violina in ostala godala, petje, teorija glasbe ter komorna in orkestralna glasba. Letcs je vpeljan tudi tečaj za pevovodje. Vodstvo šole je v rokah našega domačina, pedagoga in znanega umetnika Karla Sancina. Dne 3. t. m. so nekateri gojenci nastopili solistično (klavir-violina) v tukajš-niem Radiu, kjer so ob tej priliki poudarili prvo obletnico ustanovitve glasbene Sole kot naslednice nekdanje Glasbene Malice. Nastop jo bil uspešen in dokaz solidnega šolanja in marljivosti go-encev. Tudi ostalim gojencem bo dana prilika dn pokažeio svoje znanje lako pri mladinskih urah .Radia, kakor na javni pivxlukciji, k! bo v kratkem.
Dr. HLAVÀTY
SPECIJALIST ZOBNI ZDRAVNIK
Ordinira od 4 - <
Via Giustiniano 8/1. levo
(Pr*dl Sodno Poloio)
J
Kljub vsemu vidimo, da so prvi sadovi že tu in zavod pridobiva na svoji veljavi, ker jc zdrav v svoji osnovi in ima svojo krepko oporo ob delavnosti in požrtvovalnosti profesorskega zbora Ob prvi obletnici naše glasbeno šole lab* ko s ponosom in zaupanjem gledamo v bodočnost. Dosedanji uspehi niso le porok za napredek in uspešno delo marveč oni naj s! liži jo naši mladini za zgled in vzpodbudo k resnemu stremljenju po glasbeno-kulturnem napredku
M.: Tje uod Mestnega Osvobodilnega Sveta .. Kaj ne znaš kaj je Mestne Os ..
V.: Kaj ne znan! Ma me praveš uod anga „mosa”. šraje, da te čltioavek Ihko zastuope . Ne buode ku une ke je tm dan držo deškorš prns jen je naprej jen naprej icmenavo: Ze-Ve-U jen Zc-Ve-U... Taku, da n'sen du kraja mogo zastuopel kaj jc prouzaprou teu zevnet... !
M.: Zt Ve-iJ tu je viš Vane, Zavijež-neška Vojna Uprava... Governo Aleato.
V.; Sej zdej znan, zdej! Ma tekrt vela, da znaš... Kedr ga paslfišeš... Ante ga nijebe buažje žlek udaro, Mice, čc be rijeko franko uon: Angleže, Leale, al pej kukr tiječeš ti pa slavensko; Zavijezna Vojaška Prava ...
M.: Ja, ane ga le malo prijeveč luo-mejuoa, ja... Ma kaj čiješ, nes je «sake suortc, Vane!
V.: Te riječen jest, Miče! Vide na: Sen sc kume navado unuoa ; A-Fc-Ze... Jen suo tje vražje babe vre menjale: A-Si-2i-Zi-Mi... Vedga svijeta strela kaku ... Ke me ne grijc u giavuoa pa nobijene viže... !
M. : Nc, ne Vane, kr je res je res, ane suo prou baiane uod tega... Ma pes-nmoa še tu... Ma suo take ke se drži-juoa ku male bogove .... Sen an dan anga prašo ki kej dela, me ri ječe; U Kremi je! H Pej ga zastuope...!?
V.: Saakraincnjska duša! Meč menj
pej... Tašneme viš, stuopet na njep. - - !
M.: Se cuksfirer, Vane, austrijske sc tje imbraco na ceste ... Tu pej, nase. zatu ke nuose karte pr Pe-Kn-O, te nc nan-ka paglijeda, ku de be riječ, da nismuoa mrvet pasle ukijep!	, t
V.: Tu buo menda, Miče, prou balezen uod nes Slavenco... Čijen riječ:	Ta,
„Du smuo mi...” en „ Kaj bš ti reva...” ja, jen foušarija ... Buh nc dej, da be kešnuoa liruoa več zasJiižo...! Jeli čije vele zlude uzjet...
M.: Je zastuojn, Vane! Take smuo! Za tu uotpravet, treba, Vane, šule jen duobre uzgoje, kr buo Ihko samo, čc buo naša Ljudska Oblast!
V.: Ja, ja. Zakaj gspud nem ne buo dou vel ave nekuok!
M.: Nekuole, Vane! Zakaj za Slavonca, uod ambt, ni bla ku šapa jen pckuon!
V.: Ja, ja. Sej čc se teu kreinpt na štreke. sc mogo jemet rakomandacijtion uod gruoafa jen še pruoadct diišuoa pa vrhe !...
M.: Taku je blo, viš Vane, taužent let jen Še več ... Sele zdej je ljudstvo spre-gliedalo jen rijeklo: Galt! Zaduoste tega! Zdej botnuoa ukazale mi zatu, da nije-buo nigdrveč taku, kukr je. blo!
V.: Bornima vidle, kaj nm buo prnijc-slo tu Novo leto... ?
M.-: Borbuoa, Vane! Borbuoa! Prou zatu, d» se ankret za zrnjem rešemuoa
Ido?
V novem letu nas čakajo težke nalogu Tujih čet sicer ne bo več; Zavezniška vojaška uprava bo ukinjena; imenovan bo guverner; sporazumno z Jugoslavijo in I-talijo bo sestavljena začasna vlada, ki bo morala razpisati volitve v ljudsko zbornico; a to je le forma. Tako se bo začelo. Oil nas bo odvisno, kako se Ivo nadaljevalo. V novem letu bomo postavili temelje našega bodočega življenja, na katerih se bo dvigala zgradba naše gospodarske socialne, politične in kulturne enakopravnosti.
Začeti bo treba znova, kamen na kamen. Gladko ne bo šlo; a šlo bo, ker mora iti. Taka je naša volja, taka je naša pravica. Ni naša krivda, če bo odmerjeni nam okvir preozek za naše potrebe: nismo mi tu zaradi okvira, ampak obratno. In če bo okvir preozek, ga bomo razbili. Mi hočemo žheti, živeti vedno bolje, ker stradati, trpeti krivico in hlapčevati smo se naveličali že davno.
S takimi občutki in s tako voljo stopamo v novo leto, ki še ne bo srečno.
Dušan HrcS&uk
POGOZDOVANJE
Cesio slišimo našega kmetovalca tarnati, kako inu je težko zaradi pomanjkanja steljo, drv, kolov za trte, vej za grah itd.,, ker so bili med 'vojno vsi gozdovi v cko Hci posekani in uničeni.
Posledice tega uničevanja ne čutijo že letos samo kmetovalci, ampak tudi drugi sloji našega ljudstva.
Govori se o potrebi pogozdovanja, medtem pa neusmiljeno uničujejo še one mlade nasade, ki so ostali, ali pa so se razbohotili ravno zaradi tega, ker so posekali stari gozd- Nešteto koz in goved se pase v takih nasadih in so. posebno v letni dobi, ker ni bilo trave zaradi suše, odjedale rnlafliko in vršičke mladega drevja in ga tako popolnoma' ali tel ami uničile.
Zato ni opravičila in .a li Izgovor o pomanjkanju krme nc mor : služiti kot iz govor, ■
Za novo pogozdovanje večkrat rflišimo, da primanjkujejo potrebne sadiko. Res Jc, da so letos razsadibki, radi obsežnega pogozdovanja v tržaški okolici izčrpani, posebno pa kar se t-Ko bora in smreko. Dobilo bi se |m sadiko listnatega drevja, predvsem akacije Gaber in jesen bi tudi tam uspevala, kjer uspeva bor, petrebujefe* pa samo debelejšo plast zemlje. V nc-kraških predelih bi pa lahko sadili raznovrstno listnato drevje, predvsem pitani ko slani oreh. lipo, hrast, topol itd.
Bliža se doba sajenja drevja, zato pri-(«orocamo kmetovalcem, da se že sedaj pobrigajo za sadike, kor je nujno potrebno nasaditi čim več dreves pov-od.
Gozdovi nam poleg ostalih dobrin n« dijo tudi zaščito proti vetru in bnrji, vodi in «uši ter zboljšnjojo zemljo
Skrbite torej za obnovo naših gozdov.
•	Stanko čok.
teh sakramejnskeh pejavk, ke nen sesajuo živuoa kri!
V.: Ma, Buh te usliše. Miče! Ti se Še zmijeren koražen! Na, pij!
M.: Čluavek buoažje! Ge nijebe bijeu koražen. Vane, be me vre trikret prekopale! Taku sen še te...
V.: Aa, sej vijerjen, Miče! lake župe jen ujedce ke sc jemo... Pij, Miče, pij! M.: Novo leto — Nova koraža! Jc taku? Na zdrcuje, Vane! Naša stvar muore zmagat! še Neme, zlude me matr frda-mc... nes ni ustrašo.,.!
V.: Zdrave, Miče, pij! Denes je zadnje dan... Buhve če ga bomuoa hletc?. . . Smuo usako leto bliže — Miče!
M.: Mi smuo u kraje, mi! Ma za name -suo uotruoce naše. Vane! Jen use kr dualnega nrdiš, Vane, buo zijcnjeh! Use za našito mladnst, Vane! Zakaj, muoreš da zna?. Vane, je prou mladnst tista, kc uobhaja viječno Novo loto!!
V.: Zlate, benedete čhiovek nmoj! Zakaj ne be živo slu let ! Zdrou no vest jeti znijercn... !
M.: Jude ti jebe, Vane! jen usen ia-ken možaku kukr se ti, pruoščeu denes: v Zdrou ja, sreče jen še dua«»- let de be učakale, res svobodne jen gaspadarje naše lepe slovenske zijemlje! Zdrave!
Okolica, uob Noven lete, Tanžendevi-jets tuši jedn jenštirdesijetga.
Isti k* štHlnpk
!

Bm&vm
Htto- fnii&MtiU
5
I
1 Mirko Košir"]
Človeštvo si je zaželelo po končani vojni trdnega, trajnega miru. Leto 1946 je izpolnjeno z mednarodnimi konferencami in sestanki, ki so bili posvečeni vzvišeni nalogi: zagotoviti ljudem mir, zavarovati jih prod novimi spopadi takega obsega, kakor sta bili obe svetovni vojni.
Delo za ©stvaritev miru je bilo na raznih področjih bolj ali manj uspešno, še najbolj uspešno je bilo, ko je šlo za to, da se kaznujejo tisti, ki so krivi za fašistične osvajalne napade meti drugo svetovno vojno. .Mnogi nemški, češki, poljski, ogrski, bolgarski in drugi vojni zločinci so plačali s smrtjo za svoje neštete zločine. Usoda klavrnih fašističnih diplomatov, državnikov, generalov, bankirjev in podobnih je lahko v svarilen zgled nekaterim novim vojnim hujskačem.
Neposredno osharjanje miru na Pariški mirovni konferenci pa je šlo teze izpod rok. Imperialistične sile so si hotele zagotoviti ugodne postojanke, zato so vsiljevale svojo voljo drugim državam. Vendar pa se najbolj nazadnjaškim krogom ni posrečilo, da bi onemogočili vsako delo mirovne konference. Načrti za mirovne pogodbe z zaveznicami hitlerjevske Nemčije so bili izdelani in jih je Svet zunanjih ministrov tudi že dokončno sprejel. Stvar posameznih držav pa je, ali bodo hotele take pogodbe podpisati ali ne. zakaj pogodbe so v marsičem — tako glede novih meja kot glede reparacij itd. — za marsikako državo kri-vi&ie.
Prav toliko težav kot Pariška mirovna konferenca je moral premagati tudi sestanek organizacije Združenih narodov. Predstavniki Anglije in 2DA so se borili za koristi svojih imperiaiistiàiih držav, predstavniki resnično demokratičnih in miroljubnih sil pa za demokratizacijo javnega življenja in utrditve miru in varnosti med narodi. Kar se tiče Francove- Španije, rasnega preganjanja v Južnoafriški uniji in razorožitve, so žele uspeh napredne sile. Prav tako se je naprednim silam posrečilo odbiti napade na osnovna načela v pravilih organizacije ZN. Miroljubnim silam pa se ni posrečilo prodreti v vprašanjih ugotavljanja števila zavežniških čet v zavezniških državah, mandatnih ozemelj itd. Potreben bo še trd boj, preden bodo uresničena načela, kakršna izražajo pravda organizacije ZN. Velikega pomata je za nadaljnji razvoj, da je Svetovni sindikalni federaciji, t. j. 70 milijonom organiziranih delavcev, omogočeno sodelovanje v Ekonomskem svetu organizacije Združenih narodov.
Politični in diplomatski boj med nazadnjaškimi in naprednimi silami točno odraža stanje, ki vlada danes v gospodarskih osnovah posamezji'ih dežel. Gospodarstvo pa razkriva vse svoje prednosti in slabosti najlepše ob prehodu z vojnega tira na tir mirne graditve. Imperialistične dežele se bore ob tem prehodu z velikimi težavami: zapiratt morajo med vojno nastala podjetja, odpuščati morajo delavstvo, kapital jim leži nakopičen v bankah brez vsake koristi, omejevati jim je trdni proizvodnjo v poljedelstvu itd. itd. Vsa znamenja kažejo, da se približuje v imperialističnih deželah gospodarska kriza z naglimi koraki. Nasprotno pa se čuti v Sovjetski zvezi in deželah z novo vrsto demokracije neverjeten gospodarski polet. V teh državah so težave v gospodarstvu ravno obratnega značaja od težav v imperialističnem gospodarstvu: namesto brezposelnosti sc tu občuti pomanjkanje delovnjh sil, namesto omejevanja proizvodnje si žele te dežele čim hitrejšega in čim večjega naraščanja proizvajalnih sil.
Strah pred novo gospodarsko krizo je gnal in žene imperialiste po čedalje bolj odkrito nazadnjaški poti. Z njihovo podporo se ohranja Francov fašistični režim v Španiji, divjajo po Italiji neofašisti, po Grčiji .monarhofašisti in dvigajo glave nacisti v Nemčiji in Avstriji. Predvsem zaradi zunanjih vplivov ne more dobti Francija resnično naoredne vlade, kakršna bi ji po vseh parlamentarnih pravilih po volilnih uspehih pripadala. Imperialistični sistem si skuša na vse kriplje zagotoviti svoj obstoj, zato uporablja najbolj surova sredstva za zatiranje narodno-osvobodilnih gibanj v Indoneziji, na Kitajskem, v Indiji, Egiptu, Palestini, Indokini n drugod. Prav zato, ker uporabljajo imperialisti taka sredstva proti naprednim gibatem, pa si še izpodkopujejo tla pod nogami: Odpor proti njim je ob koncu 1. 1946 hujši, kot je bil ob njegovem začetku.
Demokratične, napredne in miroljbune sile n»iso naraščale v 1. 1946 samo v deželah z novo demokracijo, temveč tudi v imperialističnih deželah. To dokazujejo stavke, demonstracije, državljanske vojne itd. Tabor miru in de-mokracje se krepi, medtem ko si nasprotni tabor povečuje število svojih grobarjev. Na čelu naprednim silam korakajo slovanski narodi, s Sovjetsko zvezo na čelu
Prihajajoče leto bo priča Še silncjši tekmi med naprednimi in nazadnjaškimi silami. Konec koncev bodo prevladale napredne sile, ker je nemogoče, da bi bile skušnje dveh svetovnih voin za večino človeštva zaman. Seveda pa zmaga naprednih sil in s tem zagotovitev mini človeštvu ne bo-sta padli sami od sebe z neba. Da bo človeštvo to doseglo, bo potreben žilav boj vseh resnično demokratičnih in miroljubnih sil.
i
5
5

?
!
/
1
I
v	vn.-vs.'vxxv v.v\. vv \ v v*
----
«
Iv K k* K IVAN
TRGOVINA •CUHtNlSKIH IN HtšNIH POTREBŠČIN
i0li srečno novo !*to
KMETIJSTVO
«■roaMisrri
wnraaamannai
KMETIJSKI OBRAČUN
Ato pregledanu) naše gospodarsko slonje in delovanje v preteklem letu, si lahko napravimo zaključke ki nam sicer ne hodo pokar.aU sijajnih uspehov, vse-kar dovolj lepe.
Zemlje je bilo letos vel obdelane kot lansko leto in radi u-godnega vremena v zgodnji i)o-mladt, so naši kmefje zgodaj posejali in posadili. Tudi vinograde so ponekod že zgodaj obnavljali' in obdelali. Sadje je. cvetelo v ugodnem vremenu, zato je kazalo na dobro letino, m vsi posevki so bujno pognali.
Toda dežja ni hotelo biti od nikoder in tako je. dobro obetajoča letina jela propadah zaradi suše, kot je ljudje pri nas dolgo ne. pomnijo.
Naš kmet, mora letos kuf)Ovati namesto da bi prodajal.
Krme ni! To je, ker našega kmeta najbolj boli. S težko muko so si kmetje nabavili in odgojili nekaj živine, da bi nadoknadili vsaj deloma to, kar je vojna pobrala in sedaj so zopet pred vprašanjem, kaj bo z živino še večjo škodo nego suša pa je našim živinorejcem zadalo vojaštvo s svojinu avtomobili in tanki, ki je razaralo travnike do gole slene. Obljubljeno je bilo povračilo škode, a m mesto tega so zavezniški tanki ponovno razarali vse travnike na' našem Krasu.
Tuto je dobro kolikor ga je, toda jMdvržetM kvarjenju, kar je tudi udarec za našega vinogradnika, ker bo moral vino čimprej prodati.
Uničeni gozdovi kažejo posledice; bui ja razsaja in odnaša še ono malo prsti, ki jo je ostalo m našem Krasu, prevrača vozilu in ljudi. Drvi ni za kurjavo. Pogozdovanje pretekle pomladi je dalo slabe, uspehe, zaradi suše in ker ni bilo izvedeno po predpisih. Letos so tudi velike priprave za pogozdovanje, a s kakim uspehom, t>omo videli prihodnje le/o.
V obnovi se je tudi nekaj naredilo sicer ne tisto kar bi se moralo in kar je tjiulstvo požganih in porušenih vasi pričakovalo. V vsaki vasi popravljajo^po neka} hiš; ZVU se ni ozirala na želje vaščanov, da bi se hiše zgradile na drugem primernejšem mestu, da bi se vas preselila bliže prometne ceste ali pa med polja. Niso upoštevali želje, da fn bne hiše modernizirane.
Do ni hita ustanovljena Zadruga vojnih oškodovancev, bi mogoče do te obnove sploh ne prišlo. In potem je bda obnova predana raznim tujim tvrdkam, ki bodo odnesle levji del obnove.
Kakor v tiolitiki in prosveti, tako zavira 7NU tudi v gospodarstvu vsak naš korak; na drugi strani pa kaže neko iniciativo, češ mi bodemo vse naredili; začeli so, a končali vedno s klavrnimi rezultati.
Proti naši Kmetnaprozi so podpirali Kmetijsko združenje. (Consorzio Agrario) —- brez kmetov — h ne kaže nikakih uspehov Kmetnaproza pa je vprav sedaj pričela s svojim živahnim poslovanjem kljub vsem mogočim zaprekam.
Proti ZVO so postaviti Genio civile in nešteto drugih tvrdk. Predlogi in želje ZVO se. tu u-poštevujo in obnova se ne vrši tuko, kot je ZVO predložila.
Naše stavbne zadruge ne dobijo dela, medtem ko so prevzela razna „tuja" podjetju milijonska dela z uspehi, ,ki se še ZVU zdijo sumljivi.
Vse to zato, da bi mi kloniti pred njuni; ker nas niso mogli na 'političnem področju so nas
lutleli na gospodarskem po znani metodi bivše komore in fašistov.
Toda naše delovno ljudstvo je. pokazalo, da se upa kljubovati, tudi taki m pritiskom. Stisnilo je zobe in začelo satno delati.
V mesecu maju in juniju so naši lularniki s svojim udarniškim delom v požganih in porušenih vaseh /tokuzali, da znamo tudi sami /zapravljati in obnavljati vasi in mesta. Kmetje m delavci, vaščani m meščani, moški in ženske, staro in mlado je tekmovalo s /travim mladeniškim zaletom med seboj pri delu za obnovo. A namesto da bi oblasti vzpodbujale to delo, so /joslalc na lice mesta poliči je v strahu, da se pripravlja pohod na Trst.
Končno ie izšel nek razpis, ki govori o 60% pod/mre za obnovitvena dela onim, ki bodo popravili gospodarska poslopja, gnojišča, izboljšali pašnike in /m-gozdovali svoja zemljišča, delali vodovode ali kopali vodnjake in naprave za namakanje. Ne. da se pa ničesar za obnovo vinogradov in sadovnjakov.
Tako je bilo v krotkih obrisih v /treleklem letu.
Kako bo v bodočem 1947 zavisi predvsem od nas samih, vsaj v toliko v kolikor, nimajo neposrednega učinka /mrod m uplivi.
Dogodki preteklega leta so mun bili v pouk. da se moramo zanašati predvsem na svoje sile in ne čakati pomoči od nikogar.
S, C.
Naši kmetijski sindikati
K. S.; odsek zu kmetijstvo v Trstu se je v tem letu, po tajnikovem poročilu podanem v zadnjem zborovanju kmetijskih referentov, z vnemo zavzemal za interese kmetovalcev tržaške o-kolico in cesto dosegel tudi povoljne uspehe. Glavno delo sindikatov je bilo osredotočeno na posredovanje med kolcni in gospodarji (er med na jemniki kmo-tiisk '' zemliisč in sto&oodarb-Ta posredovanja so postala nujna, posebno po uradni cbjava o povišan iu najemnin, ker so se la^ ni-ki hoteli okoristiti z naredbo, brez ozira ali je v skladu s stvarnim stanjem najemnika, odnosno kolona. Ta posredovanja so bila dragocen princ« k bednemu stanju izkor'si'fim? knv-čke rale-Prav tako so Sindikati večkrat posredovali pri zaveznikih v perečih kmetijskih vprašanjih. Kot vsa posredovanja in opravki z ZVU so tudi ta posredovanja imela isti uspeh ali bi lje neuspeh.
Stvamejšif uspeh so dosegli Sindikati pri posredovanju zaradi škoda na polju in vrtovih pri gradnji nove avtomobilske ceste.
Zanimali so se za delovanje Kmelnaprozo, Consorcija Agrario in Kmetijskega nadzornega urada. Toda vsa ta posredovanja imajo le začasno vrednost, ker manjka tesna povezanost članstva z matico. Posebno se tc opaža na terenu, kjer ljudje sploh nimajo pojma, zakaj so člani Sindikatov. To velia predvsem za oddalenej-še kraje.
Nujno je, da se p od vzamejo vse petrebno more za povezavo kmetov iz celega bodočega sva hodnega ozemlja Tista in za tesno sodelovanje s kmetijskim! go spodarskimi organizacijami in vodi nadzorstvo nad iij hoviin delovanjem. V ta namen so činf-proj potrebna predavan ia o pomenu in namenu sindikatov zn kmetijstvo.	S.
Zadružništvo v Tržaškem okrožju
V vseh petih okrajih Tržaškega okrožja, to je: tržiškem, devinsko-nabrež'nškem. openskem sežanskem in mUjsko-dolinskem imamo 56 zadiug. Od teh je G kreditnih, 2 nabavni, 8 obrtnih. 8 kmetijsko t gozdna. 6 zavarovalnic goveje živine 4 zadruge upravičenih posestnikov, 1 vodna. 1 prosvetna. 6 zadružnih gostiln in 18 zadrug vojnih oškodovancev. V gornie so vštete no:» o vadnice Kmctnapvoze in Zadrugo vojnih oškodovancev kot samostojne zadruge.
Zadružne poslovanje v tem letu jo bilo boljše od lanskega. Posebno se je v primeru z lanskim letom poživelo delovanje Kmfit-naprozo.
Ako razdelimo gornje zadruge po okrajih, imamo v nabrežinskem okraju lil zadrug, v openskem 17, v sežanskem 6, v trži
škent 11 in mi!jakem 9 zadiug.
Po odcepitvi sežanskega in trži-škega okraja bom imeli še lij) zadrug, h katerim moramo pridati še obstoječe zadruge v Tivtu in Spodnji ckolici. katerih je 58, skupaj torej 97 zadrug. Koliko zadrug burno pridobili s priključitvijo koperskega in bujskega okraja, še ni znano-
Najmočnejša zadruga so vseka ker Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo in bodo v bo dočnosti vodnik ostalim Zadru gam.
Zadruge na Svobodnem ozemlju Tista bode imele velik vpliv na razvoj gospodarstva, ker so , že
danes velik gospodarski činitelj. Urez njih in mimo njih ne bo mogoče, One so gospodarski predstavu i k interesov gospodarsko šibkejših, a številčno močnejših slojev, kar bodo morali odgovorni činitelji upoštevati.
Delavske Zadruge za
Sestanki Delavskih Zadrug se vršijo še vodne po raznih krajih in vedno z istim uspehom. Delegati dajejo svoja poročila in Ciani izglasujejo rcsolucpc. s katerimi zahtevajo sklicanje glavne skupščine. Liani se vedejo vzorno in discipliniram,. Nočejo ničesar slišati o poročilih. Geslo, članov je: Glavna skupščina, uprava zadrug
v	roke zakonitim članom.
Dovolj je članskih sestankov, ki postajajo pe zadnji objavi o preklicu pravil iz leta 1931) in dodatka iz leta 1940 ter uspostavit-
vi	pravil iz leta 1922 nepotiebni. 1 »ploči« je treba rok glavne skupščine in začeti s skiicevan'om skupščine prvega reda ter volitvi-jo delegatov za glavno skupščino.
Gi spod Dr. Puecher, ako je rt»
Trst, Istro in Furlanijo
pravi demokrat, bi moral zastaviti ves svoj vpliv kot predsednik cone, da pride čuti prej do ssiijp-Sčine, <iji m: ma ta mačin tudi (preprečijo eventualni nepovoljni gospodarski učinki na delovanje zadrug kot posledica skupščinsko ga gibanja.	S. c.
«
k
SIUiČNO IN USPKUA POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM KNJIGARNA IN PAPIRNICA
ŠTOKA
Trst, Ulica MitaiHi 37 tel. 'ii-Ti
gg5aa9flg8!arf3<feagCsgsgp»38BS!!^^
KULTU R A
5 > Hi’*.;-
»
L.
IcHuaa
iqaafMiwmiMmmffltHto laano i O cjc»i
V PRVEH LEIH SVOBODE
Sedaj, ob koncu lota, bo umerftno in nrav, čo napravimo kratek pregled o linài knj'Ki v tem letu. Pri teni sc bomo o/.rll še tudi nekoliko v lansko leto, da bo slika popolnejša.
Knjiga je med najvažnejšimi dokumenti kulturnega dela. O tem najpomembnejšem faktorju kulturnega življenja so na tem mestu ne bomo spuščali v jwxlrobnosti. Co navedemo le nekaj št e vi Ji, bomo spoznali njen pomen. Tako je na primer v zadnjih 25 letih izšlo približno 50 milijonov raznih spisov Maksima Gorkega v vseh jezikih SZ (nad 70). V onem samem letu jo bilo pri nas prodanih okoli 20.000 Prešernovih poezij, ki so izšle letos februarja. V manj kot enem tednu je bila razprodana knjižica «Prešernov dan», ki ic izšla v 10.500 izvodih. In še bi lahko naštevali/ Že pred vojno smo radi poudarjali da smo po knjižnji proizvodnji med prvimi naredi v Evropi in na svetu (merilo je seveda relativno). Gornje številke nam dokazujejo, da ne mislimo tega mesta zapustiti. Nove oblike javnega življenja dajejo za to tudi vse pogoje in sledeči progied nam bo to tudi potrdil, saj razvoj dobri slovenski knjigi ni v novi državi z ničemer oviran, temveč obratno, močno pocH'ran. In taka knjiga, ki bo pomagala oblikovati novega človeka, bo mogla in morala prodret; do slehernega slovenskega človeka.
Knjigo posredujejo slovenskemu čitatelju naše centralne založbe, ki imajo v glavnem Tudi določen delokrog. Za m'adin- ' sko kniigo je založba LMS, Slovenski knjižnji zavod je založnica v okviru OF, Cankarjeva založba je založniški organ Partije, Državna založba Slovenije pa mora skrbeti za šolske m učne knjige sploh ter pomembnejše zbirke domače in svetovno literaturo poleg drugih dokumentarnih publikacij. Vpžnio delo opravlja tudi zaož-ba '«Naše žene», organ AFŽ. Z delom nadaljuje tudi Slovenska mal'ca, v Trstu je na delu Gregorčičeva založba in času primerno je obnovila delo tudi Mohorjeva družba v Celju. Zasebne založnice, ki so bilo-prej prvenstveno trgovska podjetja, so skoraj popolnoma prekinile z dc'om. Ker so jo delo naših založb z osvoboditvijo pričelo prav za prav šo'e v kasni jeseni, bomo s tem podali pregled od osvoboditve do konca leta. Omeniti hočemo le nekai številk. Tako _ je izšlo raznih pesniških zbirk nad 25, pripovednih del 50 in čez, teh jo izvirnih domačih nad pr/.ovico/ dramatskih del. jo izšlo v enem letu skoro 30. mladinskih del jo tudi lepo število Posebne mnogo pa 'o političnih del razno vrste od drobnih brošur do zelo pomembnih dol kakor sta Zgodovina Vsezvezne Komunistično Partije (boljševikov) — (VKP/b) in Kardeljeva kniiga »Pot nove lugoslavne«: skoro bo izšlo tudi epohalno delo ruskih znanstvenikov »Svetovna diplomacija« v treh debelih kip.gah; za to delo ee je že v prodnaročbi prijavilo zadostno število naročnikov.
Naklada političnih spisov je bila posebno v začetku, ko bo izhajalo razno brošure, zelo vaOka. Kardeljeva knjiga jo na primor izšla v visoki nakladi (10.000 izvodov,
•^l?riurv!i^ka„jz(laia v cirilici 30 in latinici 20.000). VKP/b jo izšla v 40.000 izvodih in prav te dni bo na trgu tudi majhna ženna •izdaja tega osrednjega političnega spso.
Visoko naklado dosegaio m’adinske knjige. Kaverinova knjiga »Dva kapitana« jo izš'a v 10.000 izvodih in prav tako druga izdaja Ostrovskega romana »Kako so > kalilo leklo«. V prvih mesecih so dosegle tudi razne dinge izdaje pripovednih del naklade od 6 do 8.000 Tako so izšle »Puškinove pesmi I« v 8.500 izvodih, dočim je ista knjiga izšla 1.936 ob pesnikovi stoletnici smrt; le v 500 izvodili.
Knjižni zave* raspaiija prav te dni »Prešernovo knjižnico* CTJiedar OF«, V. Prežihovi »Samorastniki« in »Spomini na partizanska leta«) v skupni nakladi ran 120.000 izvodov! Tc so številko, ki jfh slovenska knjiga prej ni dosegla z izjemo knjižnih družb kjer pa knjige niso dale ljudskim množicam tega, kar bi bilo potrebno in so te množice od knjigo tudi nujno pričakovalo.
PcMobej moramo še omeniti tudi liste in revije List za najmlajše »Ciciban« izhaia v 00000 izvodih, a »Pionir« v 40.000 izvodili. Glasilo AFŽ »Naša žena« jnide redno mesečno v naše domove v 70.000 izvod il. Lepe naklado irna tudi list niii’strstva za zdravje »Priroda, človek in zdravje« in tudi ostali listi in reviie (»M'adina«, »Novi «vet«m drugo). Važen pregled o delu založb ( nam daje »Naš tisk«.
Mod velikim številom pesniških znirk in pripovednih kmig hočemo opozoriti le na
najznačilnejšo med njimi. Prvo moramo imenovati Župančičevo zbirko »Zimzelen pod snegom«, daljo dve zbirki pesmi Iga Grudna »Pesnikovo srce« in »V pregnanstvo«, Borovo zbirko »Pesmi«, ki so krepko zaje.e naše ljudstvo v času borbo; sedaj fio izšle pr; »Naši ženi« v lepi izdaji z risbami Franca Miheliča. Med njimi sta se z lastno zbirko predstavila Peter Levec in France Kosmač, k; ju poznamo že iz izbora »Pesmi naših borcev«. Puškinove pesmi smo že omeniii. V vrsti slovenskih klasikov sta izšli dve knjigi in to prva kn'iga Srečka Kosovela in »Balade in romanco ter lirske in epske pesmi« Antona Aškerca. Imenovali smo le nekaj najvažnejših zbirk.
Med izvirnimi pripovednimi knjigam; pa naj omenimo najprej vrsto knjig Prežihovega Voranca: med temi so »Jamnica«, »Od Kotelj do Belih vod« in »Borba na tujih tleh« nove, »Požganica« in »Samorastniki« pa ponatisa Nekatera od teh del. posebno pa Samorastniki, nam rišejo življenje naše Koroške zemlje, ki stopa prav sodaj v ospredje političnega, zanimanja in beja za naše pravično meje. Ponatisnili si* tudi Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Dalie naj imenu'emo še izbor novel Lojza Kraigherja in »Blodnje« .Tuša Kozaka, novele Ksaverja Meška, Bevkov ponatis »Martina Čedermaca« in zbirka nover»Med dvema vojnama«, nekai del Antona Ingoliča (»Matevž Visočnik«, »Pred sončnim vzhodom«), Cirila Kosmača, Ferda Godine »Bele tulpike«, Stanka Cajnkar-ja »Noetova barka«, Ivana Potrča in vrsta drugih del.
Mod prevodi moramo na prvem mestu imenovati zbirko svetovnih klasikov, kjer jo izšla L. N. Tolstoja »Ana Karenina« in V. Thacheraja »Semeni ničevosti«, dnFe Gorkega »Delo Artamanovih«, A. Tolsto, ja »Kruh«, Kaverina »Dva kapitana«, O-strovskega »Kako se je kalilo jeklo«.
i uzor iz igre: „Tako (udi bo“
»Ljudje na razpotju, R. Rolandov »Miklavž Brcugnon« in še kopica drugih pomembnih del, Jako tudi izber novel VI. Nazora, kj so izšlo na njegovo 70-letnico. prevodi miadiuskih knjig (Rakovs-kaja, Jack London, Fr. Langer itd.)
Pomembna jo vrsta _ poučnih in pcljud-no-znastvenih knjig, ki izhajajo v vedno večjih nakladah. Tu naj omenimo De Kru-ifovo trilogijo »Borba za življenje« — Lovci na mikrobe — Borci proti smrti«, dalje razno drugo izdaje domačih in tujih nv torjev ( Voronccv, Polak, Lubotin, Vidmar, Škerlj, Sergejev; Ujm in drugi).
Tudi zelo veliko odrskih del je izšlo in nemogoče je, da bi vse našteli V knjižnici slovenskega gledališča so izšli ponatisi nekaterih znanih iger (Cankar, »Kralj na Betajnovi«; Finžgar »Razvalina življenja« in drugo); med izvirnimi nov lani deli naj imenujemo Ferdo Kozakovo »Vido Fran-tovo« in Br. Kreftovo »Komedi ante«. Isti je tudi priredil Levstikovega »Tugomerja«, Med prevodi pa naj posebej navedemo Gorkega »Na dnu« in »Sovražnike« ter Sha-kespearea »Koriolana« v Župančičevem prevodu.
Politična dela smo že prej omenili; opozoriti pa moramo še na »Slovenski zbornik 1945« in na »Koroški zbornik«, ki je pravkar izšel. Poleg teh del pa je izš.a še vrsta zelo_važnih del, tako »Lenin«, opis življenja in dela; dalje Leninovih spisov, njegova pisma Gcrkemu in drugo. Sem bi šteli tudi razne izdaje dokumentov o borbi in trpljenju našega ljudstva (»Naše borbe«, »Mučeniška pot«, »Rab«, »Internacije« itd.)
/ aridi e mesece prihajajo iz tiskarn tudi šolske knjige. Izšle so že štiri čitanke za osnovno šole: napovedujejo še čitanke za srednjo šolo, za katero je že tudi izšlo nekaj knjig, na primer Zgodovina starega, srednjega in novega veka, ki je prevedeno iz ruskih učnih knjig.
Ta bežen in nepopoln pregled nam pokaže, da je bila žetev enega polnega leta lo velika. Tud, kritična ocena bi pokazala, da je bila setev dobra. Oboje je za rafet ini razvoj novega človeka nujno potrebno, zato moramo prav vsi skrbeti, da prodre naša nova knj ga dc vseh plasti slovenskega delovnega ljudstva in pomaga graditi nuš nov svobodni slovenski rod.
TRI PREMIERE

In zopet so je dvigmil zastor. Slovensko narodno gledališče Je otvorilo svojo drugo sezono. Tudi mi emo doživeli veseli dan. Predstava, ki nam jo je nudilo Slovensko narodno gledališča, je bila vzorni a v vsakem oziru in je presegala maše pričakovanje. Vendar pa se je v nos upi<ot ko smo videli, kam se je moralo zateči naše gledališče, zato da lahko vrši svojo kulturno misijo: na periferijo in v popolnoma neprimerno dvorano. Dvorana je zanemarjena, nizka, prav mi) dostojen sedež za teko umetnostno ustanovo kot je gledališče. Našo gledališče ni predmesuni c.rsus. •Zai.šče gledališke umetnosti mora biti v središču, da bo povsod vidno, ker le tako bo lahko izžarevalo našo kulturo. Kar nepojmljivo ee mam zdi, da niso hotele pristojne oblasti staviti našemu gledali-. šču dostojmejše gledališke dvorane na razpolago. Pravico imamo do tega, kar so mam z nasiljem vzeli in uničili.
Igra s katero je maše gledališče začelo drugo sezono, je stara že približno ho
let, vendar je Se danes živa, sočna in tudi v današnji dobi aktualna.
Režiser je pravdno nastavil potek Igre. Igra Je bila živahna, dognana, vse figure so bde podrobno z v-eiri firm. a-m! izdelamo, do polnega tarma, jo prišla vsa onuov.tost b^scu m koiii.čn.a Igra je potekala v živahnem tempu, lah-
Prof. JOŽE KOSOVEL
KO IN HTAIN XI IN H I TV1I O IN O V ;
Druga premiera SNG-ja je bila odrska igra Simonova »Talce tudi bo«. V tej igri je prikazana vsa širina duše ruskega človeka, njegov optimizem, njegova velika ljubezen. Vsa težina leži na čustvu in na li-ričnosti. Zunanjega dejanja je malo. To delo ni v pravem pomenu besede gledališka igra, ker jo dejanje preveč razvlečeno, kar je na škedo dramatičnosti To dejstvo postavlja igralcem težje naloge, ker dejanje prepočasi raste, kar ovira igralce pri njihovem prikazovanju rasti dogajamo.
Reži la ie pravilno doumela smisel igre. Justo Košuta je dosledno in markantno iz-ved«*l v’r.i/o Voroncova. Zlata Rodove va je položila v vloge Olgo vso topimo. Rado» Neke'«! ie z vso fineso jn do zadnje oo-
kotmo kakor bi plavala, n' so dotikala tal. Vsi ti odnu^i liki so bili drug v drugega vigrani in ju.eu seooj s* utr, •.
Igro je režiral Mod:st Sartcin, ki jo eam igral Matička. Njegova igra je b la odlična, spravila jc do popolne veljave ž.vahmost, navihanost in iznajdljivost Matičkovo.
Angela Sancinova kot Nežika je temperamentno odigrala svojo vlogo.
Nada Gabrijelčiče va je bila dovršena
(fabo tudi bo
drobnesti izvedel vlogo polkovnika šavobe-va. Vajeni smo že, da poda Angela Rakar-jeva zelo živo in ostro začrtano svejc vloge. Na Isti način je tudi topot da a življenje vlogi tete Saše. Bclizar Sancin je i-gral nehvaležno vlogo arhitekta Sinicina. To jo tip sposobnega mladega človeka, ki mu manika duša, kot ga- označi prof. Vo-roncov. Zaradi svojega vsiljevanja Olgi postane v očeh gledalca nesimpatičen. To vloge je dobro zadel. Joško J.ukež je bil zelo dober s svojo liričnostjo. Igral ie mladega ad ui ton ta. Joško Lukež je nadarjen, mlad igralec. Od'ičeni v maski, v nastopu in v govoru jc bil Mcdest Sancin kot polkovnik Ivanov. Ema Starčeva Je dobro za-N cbd.tovHoji .na 7. strani
v svoji vlogi Rozalije. Njena igra je b.la dovršena do potankosti-
Baron Naletel Rada Nakrsta je bil na mestu. Zdi sc mi, da ga drugače ne bi mogel igrati.
viog, primerna, povsem zadovoljiva in ljubka je bila Elza Barbičeva v vlogi študenta Tončka.
Vusto Košuta je bil pravi pravcati Zmešnjava, advokat na deželi, človek, ki si daje dosti videza. S svojim bahaiim nastopom ie naravno podkrepil to potezo značaja in s tem tudi rahlo kariki, ral svojo figuro.
žužek, ki ga je igral Stane Raztresen, j c bil prav dober i tam, kjer jo veren sluga svojega gospodarja in svoje mentalitete, i tam, kjer pride do izraza njegovo človeško čustvo.
Bclizar Sancin je bil res dober kot pisar Budalo. Brez pretiranega karikiranja, že s eamo naravno igro je podal samo po sebi komično figuro okostenelega človeka.
Zlata Rodoškova nas Je prepričala kot Jerica, županova hčerka, g svojimi zadregami m naivnostmi.
Sandi Valič je realistično od'gr al vlogo n4 j a n ega d o-r v - a t- «m-•'«•to. Inscenacijo je izdelal ing. Franz. Bila je popolnoma sema. č..a je uo-bro slog svoje dobe. Lepi so bili' tudi kostimi.
Dejanje se je živahno razvijalo. Napetost se jc stopnjevala. Igra jo bila blesteča in duhovita. R:žija je zadela elog-igro in dosledno izvedla ves potek.
Dvorana je biča popolnoma zasedena. Občinstvo je napeto sledilo igri in hi štedilo z zasluženim priznanjem-
Sirite
„Ljudski tednik"

»'	■ ‘1	• ••>	■	. I 5.»	•: •• '•	:	' • v *	'	«I ■	**•••	• • V ••	•••	...	........	........	....	.	• •. . •	.1' ' ' ..

NOVO LETO
*S E JE ZAKASNILO*
<iK«j pa «aj to pomeni?» bodo vpra-Scvali masi fritatelji. «Vsak Solaróek ve», tako lx>ik* rekli, «da ee je priCelo leto 34 decembra ob 23. uri 53 minut in g.kundl» Prav, ta trditev je resnična, vendar 6 tem Se ni pojasnjeno, kdaj in k j e »e )« prav za prav začelo to let» sedemindtirkl ceeto. Videli l>omo, da so ma zemlji ljudje, ki so z »so pravico praznovali začetek novega leta, ko je bil pri nas v Trstu Se torek, 31. decembra, in sta kazalca naših, ur oznanjala Sele 13. uro tega dne- Kako so tol.ksne časovi*« razlike sploh, mogoče?
vzhodno od <ir, srednjeevropski, pas meri 23 st. 30’ in 37 st 30 vzhodno od Gr. vzhodnoevropski čas itd. Seveda sc pri tem ne drže strogo poldnevnikov, temveč veljajo za mejo med posameznimi pasovi državne meje blizu dotičnih vmesnih poldnevnikov. Ko potuješ iz Jugoslavie) v Romunijo, moraš aia pr. y žombolju pomakniti kazalce svoje žepne uro za uro naprej, ko pa prostcpis ita? lijaneko-francosko mejo pri Ventimigli, jih moraS poinaloniti za uro nazaj. Za srednjeevropski, čas merodajni 15. poldnevnik gre torej skozi Jugoslavijo.
Ob njem ležita v Slovmiji n. pr- Zagorje in Trebnje. Vrli Zagorjani in Trc-banjci so ponosni aia to, da imajo povsem pravilno uro, najsi jo računajo po sončnem ali po srednjeevropskem času. Ko je v Londonu in potemtakem tudi po vsej zahodni Evropi poldan, odbije v Zagorju in v Trebnjem, a tudi po vsem srednjeevropskem in srednjeafriSkem časovnem pasu globoko doli do mej Južnoafriške unije prva popoldanska ura. Odbije jo tudi ura v stolpu Sv. Justa, dasi bi imela 00 sončnem st a« hi pravico za to Sele štiri minute pozneje.
Prvo „Strino novo trio"
JfctaJ J« v 'Trstu pof«fon ?
Spomnimo se na. to, da je zemdjska obla vsa prepražena s stopinjsko mrežo, to je 8 poldnevniki in vzporedniki, kakršne najdemo na vsakem zemljevidu. Po nekem meddržavnem dogovoru Štejemo poldnevnike aia vzhod in zahod od poldnevnika, ki gre skozi greenwichsko zve-zdarno v Londooiu; ta je zaradi tega označen z ničlo. Trst najdemo na zemljevidu na 13 st. 46’ 50” vzhodno od Greenwicha, Po krajevnem ali » o n 6 n e «1 času je v Trstu poldan točno .v trenutku, ko gre sonce skozi ta poldnevnik, ali, da se izrazimo bolj natančno, takrat, ko je doseglo eonce za opazovalca pred stolnico sv. Justa svojo najviSjo točko na nebesnem svodu- Vsak kraj, ki ne leži na tržaškem poldnevniku, itna drug krajevni čas. Ker potuje eonce od vzhoda proti zahodu, je n. pr. v Ljubljani, ki leži vzhodno od Trsta, po sončnem času prej poldan, v Benetkah, ki so zahodno od nas, pa pozneje. Zato je bilo za urejeno življenje ali n. pr. tudi le za urejen promet neobhodno potrebno, da eo se zedinili v določenih pred V h zemlie za enotno časovno merilo, ker ee sicer ndkdo ne bi spoznal v voznem redu. Saj Se tako včasih zamudimo vlak, kaj bi Sele bilo, če bi se rav. nali po sončnem času!
I,. 1885 oziroma 1911 so uvedli za Evropo in ves svet tako imenovani pasovni čas. Izhajajoč od greenwichskega poldnevnika so razdelili vso zemljo aia 34 ipoldnevniskih pasov, ki jim določa, čas vsak m. poldnevnik. Med sosedn ima pasovoma je torej časovna razlika eno ure (15 stopinj v loku je 1 ura v času). Pas med 7 st. 30’ zahodno in 7 st. 30’ vzhodno od Greenwicha ima zahodnoevropski, pas med 7 st- 30’ in 23 st. 30'
S	tem 'Še vdno nismo odgovorili na' stavljeno vprašanje, kdaj in kje na svetu smejo pozdraviti kot prvi nastop novega leta.. Pri enotnem računanju časa, ki je zajelo vso zemljo, so morali nekje na zemlr določiti črto. ob kateri se pričenja novi koledarski dan. Na tozadevnih meddržavnih posvetovanjih eo za to izbrali 180. poldnevnik od Greenwicha, ki poteka med Azijo iu Ameriko skozi Tihi ocean. To je tako imenovana d a t n m-8 k a meja. Potegnili eo jo skozi ta del svetovnega morja, ker je tu sama. voda in so ti kraji tudi prometno le malo prizadeti. 180. poldnevnik preseka sicer tudi nekaj kosov suhe zemlje, n. pr. polotok Kamčatko na da'jnem sibirskem vzhodu in otok Vanua Levu v otočju Fidži, vendar so datumsko mejo speljali tako, da zavije po morju okoli Kamčatke in da odstopa od 180. poldnevnika tudi vzhodno od otočja Fidži. Kljub temu pa so Kam Cadali v svoji sedaj popolnoma zasneženi in ledeni pokrajini pa F } d ž i j <? i> ki uživajo
Dr. VALTER BOHINEO
v januarju poletno vročino, tisti srečni zemljani, ki si lahko prvi na svetu voSčijo srečno novo leto! V njihovi najbližji bližini namreč vstopa novo leto v vlak časa, s katerim prispe v Trst Selc 11 ur pozneje! Nas to seveda nikakor ne žalosti, saj živi Kamčadalom in Fidžijcem Silvestrov večer le Se v spominu, ko ga mi Sele pričnemo praznovati; če bi pa njihova nespremen« iiva prednost le koga jezila, naj se tolaži z mislijo, da imajo Ameri-
čani začetek novega leta še 12 ur pozneje od nas!
Ce bi hotel kak Tržačan pozdraviti ofb novem letu, svoje po vsem svetu raztresene prijatelje, bi moral stopiti k telefonu že 31. decembra ob 13. uri da zar kliče svojim znancem na Kanriadki in pri Fidžijcih svoje «Srečam!» Ob 15. uri bi moral na pošti zahtevati zvezo s Sid-neyem, ob 16. » Tokjem. Prijatelja v Ameriki bi mogel pozdraviti gele v prvih jutranjih urah 1. januarja, medtem ko bi smel telefonirati v Honolulu Sele okoli 10. ure dopoldne.
2H>atkvat novo feto
pa 6rex njega
Kdor je to modrovanje pazljivo bral, je najbrž že sam prišel aia to, da so na svetu tako srečni ljudje, ki morejo vstop v novo leto 1947 praznovati dvakrat, da so pa tudi taki vsega, pomilovanja vredni zemljani, ki letošnjega novega leta sploh ne d oži v«, dasi so živi. Parnik, ki se pelje recimo v bližiaii otočja Fidži čez datumsko mejo proti vzhodu, mora, da ujame pravilni čas, dvakrat Šteti sredo in s tem dvakrat 1. januar. Ladijski kuharji so na tem parniku pač hudo zaposleni, medtem ko bulijo na ladji, ki so pc-lje v nasprotno smer, i potniki i kuharji kaj žalostno v koledar, ki jih je nenadoma prestavil iz torka v četrtek, torej iz 31. decembra 1946 v 2. januar 19.47, tako da novega leta sploh praznovati ne morejo. Njim v daljnem Tihem oceanu naj velja naša sočutna misel, ko dvigamo L 1- 1947 opoldne čašo, da zakličemo svoji družini, svojim prijateljem, vsemu svetu in — ne bodimo pivskromni! — tudi samim sebi : «Srečno novo leto!»
W‘.A/vWvVVVVVWvV“ A/wWvVv'vVWvVvV Ww-WvVV»VVVVVSAe

Nadaljevanje s 6. strani
dela dobroto in prijateljsko zafrkavanje, ki pa ima le namen, da združi O.go ia Sa-veljeva. Njen glas zveni zelo prijetne in naša igralka ga zna dovršeno nudulirati in spreminjati vlogi primerno. Aleksander Valič je iz življenja prenesel na o.:!«« -lip ČiŽova, Njegova igra nas prevzame in zato ga vodno radi vidimo v različnih njegovih vlogah. Zora Jugova jo dobro odigrala vlogo Nadje, Podavila je pred nas lik človeka ki nam ostane simpatično v spomina. Prijetno nas je iz nonadii mali Zvezdan Li-
OAJfcMO
rsrrooorHCAi i .*
Se prav pes olmo pri tretji premièri smo lahko ugotovili, da so se lotos igralci- še bolj jK>globili in da še bolj dovršeno podajajo svoje vloge. »Scampalo« je bil letos še boljši cd lanskega leta. Vzlic silnim težavam in neugodnim pogojem, v katerih so se člani gledališča pripravljali i lani i letos, sc nam podali res dobre gledališke predstave. Kdor ni od blizu zasledoval vseh težav, ovir, naporov, si ne moro predstavljati vsega dela, ki je bilo storjeno. Vajo «e vršijo v raznih ambientili, kjer je težko vskladiti medsebojno igro z ozirom na oder m na ambient, kjer se bo igra vršila. Pri-lugoditi je treba višino glasu; modulacijo glasu, «praminjanje glasu vlcgi, odru in dvorani prhnemo, preiskusiti bi se morala
kar, ki je prostodušno, naravno igral malega desetniku Vasjo.
Pri našem gledališču nam ugaja dejstvo, da nam prikaže na odru odsev resničnega življenja z njegove človeške strani. Tudi majhne vloge so izdelane prav tako premišljeno, vestno, resnično in skrbno kot velike. Občinstvo je to občutilo in jo prav zaradi tega popolnoma doumelo dogajanja na odru.
Odrska oprema je bila primerna. Pomagala nam je, da se je naše zanimanja osredotočilo v duševnosti figur.
,. 'fcampolo" * li,
odrska oprema, svetlobni efek#i, maske, kretanje tako, da bi vso to odgovarjalo »-kolju, kjer se bo igra vršila. Vsega tega naši igralci niso mogli preiskusiti. Pomislimo še na nešteta naporna gostovanja. Obenem pa so morali še študirati nove vloge. Vse to razbije igralčevo osebnost, ki se pod temi pogoji težko vživi v novo kreacijo. Kvaliteta iger, ki so jih doslej igra-
li, in kar nameravajo še prikazati, zahteva dostojno dvorano. V ta okvir letošnje kvalitetna predstave prav gotovo ne spadajo. Gledališče ni predmestna zadeva, temveč osrednje kulturno žarišče, od katerega živi mesto, predmestje in dežela. Dejstvo, d», nam pristojne oblasti niso hotele staviti na razpolago dvorane, kjer bi prišle naša
predstav« d« popolne veljave, je kulturni škandal.
»Scampolo« je bil letos v nekaterih vlogah prezaseden. Režijo je lani vedli Delak in letos jo je obdelal M od ost Sancin. Vlogo Scampala« je letos igrala Elza Barbičeva. Rila jo prostodušno, odkritosrčno, primitivno dekle, ki ne poima sveta in konvencionalne hlimbe, ki je zrustlo naravno, sledeč svojim preprostim nagnenjom. V čustvenih momentih jo položila v svojo igre vso toplino, ki je segla v srce. Sandi Valič je z vso spontanostjo postavil svojega Egi-sta. Do najmanjšega giba jo izdelal Joško Lukež starega; dobrega, otročjega učitelja Gigliolija. Ostalo vloge sc bilo zaščitene pot Nakerstu, Sancinu, Razstresenu, Angeli Sancinov! in Emi Starčevi. Ker smo podrobno o vseh teh vlogah pisali lansko sezono in ker je višina njihovega podajanja razvidna že iz splošne ocene v začetku tega. članka boni na splošno opomnil o njihovi igli, da so vsi natančne in življensko resnično podali svoje vloge.
Važno je dejstvo, da so igralci do kraja doumeli svojo nalogo. Resnost njihovega, prizadevanja nam jamči, da bo gledališče šlo vedno v tein pravcu. Nam gre predvsem za to, da načeloma ugotovimo smer te naše vrhunske umetniške ustanove. Načela so pravilna in zaradi tega debrai prizadevanje naše gledališke družine stvarno in jasno, razumevanje s sirani nas vseh postala vedno bolj občuteno, dojemljivost polagoma narašča, zaradi tega ne moremo zgrešiti poti in cilja ' Dr. J. K,
C
:
c
c
l
c
c
t
i
(
I
c
t
(
c
c
c
c
t
c
(
t
c
{
(
(
t
[
[
[
{
t
r
(
(
t
;
:
1
{
[
1
c
c
[
(
t
(
t
(
t
c
(
{
c
c
(
c
(
t
c
t
t
(
(
(
t
l
[
[
c
c
t
l
c
c
{
c
t
c
:
;
Naš koledar
V začetku decembra je izdala Gregorčičeva zalcžba v Trstu koledar za leto 1!)47. Že prej sta mi prišla u roke dva druga koledarja, ki sta izšla menda v Gorici in ob katerih človek ne ve, ali bi se ra jeril nad tistimi, ki nudijo tako duševno hrano našemu primorskemu ljudstvu, ali bi se zjokal nad slepo ozkosrčnostjo nekaterih, ki bi se še vodno radi prištevali k slovenskemu narodu. Odkar sem torej videl ta dva koledarja, meram odkrito priznati, da sem z nestrpnostjo pričakoval kaj nam nudila letos Gregorčičeva založba?«
Že takoj, ko sem ga prelistal v naglici, sem dobil vtis, da je to ne samo Primorski, ampak tudi ljudski koledar. L unski koledar Gregorčičevo založbo, ki (e bil pisan še ves pod dojmom pravkar končane vojno, je v glavnem nosil tudi njej perat od »Preg'eda zaključka svetovne vojno pa do Sketljevega obsežnega »Roja Primorcev za Ljudsko cblast« in drugih manjših člankov.
Letošnji koledar pa se jo postavil popolnoma v novo povoino dobo. Iz te obnovo posega potom nazaj v prv« čase našo antifašistične borbe. Vekoslav Spangar opisuje v članku »Prvi borci za svobodo« početke in dolova nj e tajno organizacijo TIGR, katera je prignala fašizem do besne razdivjanosti. ki si je našla duška v tr žaškem procesu leta 1930, ko so padlo baz * :?ke žrtve. V tem članku se > pisani mnogi dogodki, ki so bili široki javnosti neznani.Podoben temu jo tud članek Z. Jelinčiča c delovanju TIGR-a pod fašizmom. V posebnih člankih so opisani junaki te dobe, ki so dali v borbi svoja življenja: Štoka, Ivančič, Rupel, Mainùk in Manfredo. Tako se v prvem delu koledarja zaključuje ta prva faza >ki se v glavnem končuje s tržaškim proccsonj in z nadaljevanjem v rimskem procesu 1931. ko so bili obsojeni še ostali zaprti- antifašistični borci.
Tudi kronika naših krajev, ki naj bi bila za odraslo nokj podobnega, kar je bila knjižica »Tako je bi!o tr-ijenje« za mladino, pogrešano tistega enotnega načrta, ki bi tesno povezal ves obsežni material v zaokroženo in pregledno celoto. Gradivo iz nekaterih okrajev je preobsežno, dečim je iz drugih pomanjkljivo, ali pa p® sp loti ni, pa čeprav »o se tam vršil!, kakor v Cerku iško-Idrijskem okraju, zelo v’žni dogodki
Med tema dvema deloma, ki obsegata začetek borbe proti faà-'zmu in zmago nad njim. je nekaj kraiših literarnih sestavkov Franceta Rovka, Krajgherja, Lokarja, Marinčiča in dr. Želeli bi v koledarju še več pristno literarnih sesta v k -v, kateri so našemu ljudstvu zelo pdtrebni. To, kar nam nudi letos, je premalo.
Franco Škrlj nos seznanja v poseb nem članku s koroškim problemom, ki prav te mesece, ob pripravi mirovne pogodbo z Nemčijo,	na po-
zornico našega potiti-nega ^vDenjo.
Precej je v koledarju Socialnih- in gospodarskih sestavkov, med katerimi je morda najzanimivejši oni o »Gospodarstvu Trsta« izpod peresa dr. Škrinjarja Dragotina. Žal pogrešamo v koledariu- članke n razvoju povojnega načrtnega gospodarstva, v Jugoslaviji, o izvedbi in uspehih agrarno refr.rrnc, zla.vti v Slavoniji in Vojvodini. Želeli bi tudi izvedeti kaj več o življenju v Sovjetski zvezi, o njenem gospodarskem ustroju, o obnovi itd. Razumem, da se ie treba pri takem ljudskem koledarju, kjer je treba paziti na obseg iti ceno, marsičemu odreči. Vendar bi bili lahko nekateri članki iz prvega dola krajši in takoi bi pridobili nekaj prostora tudi zai take probleme, ki neposredno in živo zanimajo našega človeka, nesebno sedaj, ko so naliaja večji del Primorske tik pred priključitvijo k Jugoslaviji.
Koledar v vsakem' oziru zasluži, da s« seznani z njim ne samo vsak primorski Slovenec ampak tudi ostala S’cvenv'a. ki še v»« nvmia'o pozna našo življenje in naše probleme
I. M.
.
ff....................................................................................................................
8
oi!::»:»qoq0iìx:i00QO0O00iDOiDi:::M^	9
Zakaj ne
■ ■
popravijo
krivice
Ni morila slučaj, da ZVU, h ji nače-ljuje Amerikance polkovnik Bowman, nima nikakega smisla za trpljenje onih naših ljudi, katerim je bil priimek nasilno poitalijančen in ki se ga morajo še vedno uradno posluževali. Saj v Severni Ameriki, v najbolj demokratični državi sveta, je potujčevanje priimkov novonaselnikov eno izmed sedmih egiptskih nadlog, ki jih morajo prestati. Mogoče si gospod polkovnik predstavlja, da so prizadeti naši ljudje zadovoljni š tem, kakor je on sam, ki je evropskega twrekla in je postal iz običajnega nemškega Baumanna — zi-dar-ja, amerikanskl. Bowma/i — lokostrelec, kar je vsekakor bolje, ker morda zavaja Amerikance preprostega duha, da menijo imeti pred seboj potomca prastarega porekla, ako že ne celo — Indijanca. To bi bilo skoro imenitnejše kakor pripadali potomstvu onih, ki so se priselili šele pred tristo leti, s prvo emigrantsko jadrnico „Mayjlower“; četudi tvorijo ti danes neke vrste visoko cenjeno amerikan-sko aristokracijo. Bodi kar bodi, toda golo dejstvo je, da danes v USA trpijo milijoni pod psihozo spremenjenega priimka. To zlogorje, ki grize na najintimnejših koreninah tiovopriseljenccv in jim izpodjeda njihovo moralno zdravje, je zavzelo že tak obseg, da se je v pretekli vojni smatralo, da zamore škodovati, oziroma zavleči nje zmagoviti konec. Zaradi tega je pokojni Roosevelt, ki je poveril našemu rojaku Louisu Adamiču, svojemu ožjemu sotrudniku, psihološko
Italijanski fašizem je potujčeval naša imena,
da bi izbrisal slovanski značaj naše Primorske
propagandno obdelavo Amerikancev, v cilju zvišanja vojne od])ornosti, pristal na izdajo knjige „Kako se pišete". V nje] Adamič razglablja moralno nevarnost, ki preti vsem tistim, ki si zaradi gospodarskega ali političnega pritiska izpremene priimek. Ta knjiga bi bila najprimernejše novoletno čtivo vsem našim izkoreninjencem in pa gosiwdom pri ZVU. Kajti. pred nami se odkriva neznana stran Amerike in nje toliko hvalisane svobode enakopravnosti. Kje je vse to, ako izvemo na primer, da je v Pittšburgu v milijonskem mestu nujno potrebno Za življenje amerikanizirati si svoj priimek, da so /M vseh USA podjetja, ki iz principa ne sprejemajo uslužbencev s' tujimi priimki. Kaj bi dejal Amerikance, gospod Simoni, načelnik šolstva pri ZVU, da so v USA šole, ki odklanjajo učitelje, četudi so naj-tojalnejši Amerikanci, samo zaradi, njihovega tujega priimka, iz strahu da ne bi tuji prizvok istega pohujševal učencev; da uporabljajo v šolah knjige, da so veličino USA zgradil „naši predniki11, kakor da bi bdi vsi Amerikanci edino le potomci jadrnice „Mayjlower“, ne pa tudi milijoni raznonarodnih priseljencev. Vzpon službene karijere gos vod a Simonija bi bil mogoče težavnejši, ako bi jo začel doma, n.pr. v Pittšburgu. Knjiga, ki je sestavljena na osnovi anketnih izsledkov, vseeno ni brez literarne vrednosti. Nedvomno bi preko 80 strani obsegajoča črtica „Sobuchanowsky Alias Mr. Nicols" v rokah kakega Dostojewskega narasla v trebušato knjigo. Tu pa naj navedem v prevodu samo uvod v to Adamičevo knjigo, ki ima za naslov „Mož in jegov pes" s podnaslovom „Zakaj je važno biti Kobočnik".
Zakaj je važno biti Kobočnik
Kratka Crtica v nekom Časopisu izhaja* jočem v Nevi Angliji je pripovedovala o priseljencu, ki si je pred petintridesetimi Joti dal spremeniti svoj priimek Kobočnik v Cabot. Odločil se je za to, ker sta se hčerki in žena sramovali tega imena iz njegovo stare domovine. Sedaj pa jo zaprosil mestno sodišče za povrnitev prvotnega, starega priimka.. Hčerki sta se o-možili; postal je vdovec, star in zapuščen tor njegova želja je izpolniti hrepenenje več kot polovico svojega življenja: postali zopet Kobočnik.
Mož me jo pričel zanimati in nekaj mesecev pozneje sem se odločil obiskati ga. Njegovi prošnji jo bilo ugoden i Postal ju Kobočnik. Bil jo to majhen možakar, krotkega izgloda, s starim nagubanim slovanskim obrazom. Zapustil i“ mesto kjer :e bil poznan pod imenom Ccbot in živel sedaj, samcat in ločen od sveta v hišici na robu nekega drugega mesta Nove Anglije. iTu je, kljub svojemu slabemu zdravju, u-žival z jedkim no nasmejanim humorjem 'dejstvo, da jo postal ponovno Kobočnik. Govoril jo noslajočo novo angleško narečje s 'tujim naglasom in našel sem ga jako razpoloženega, pripovedovali mi zadevo svojega priimka.
Vprašal sem ga, v čem je prav za prav razlika imenovati so Cobot ali Kobočnik. Strmel je vame trenutek ali dva v brezmočnem molku. Potem pa se mu je utrgalo: »V čem je razlika? Zame je v tem, da sem sedaj srečen! Počutim se kakor nov človek —- ne, niseni mislil talec. Počutim so takega, kakršen sem bil, preden sem si spremenil ime v Ccbot; samo da občutim danes to morda močneje. Imam hudo naduho, star som in kmalu bom umrl. Toda tu notri — tuka j »in položil si je roko na srce,« tukaj se čutim mladega. Prav res. Mladega!«
»V čem jo ona razlika? vprašujete. Toi-e.j kot Cabot nisem bil srečen. Kako neki bi mogel biti? Saj nisem nikak Cabot!« je kriknil.« Včasih ko sem še bil Cabot sem' imel blazne domisleke — nekateri pa mo-' gočo vendarle niso bili tako blazni. Mislil sem pobegniti od družine in so-nikdar več vrniti. V hekerti filmu sem videl nekoga etonti nekaj podobnega. On jo kratkomalo odšel. Imel sem še druge blazne namene, ki vam jih ne bom povedal, tako so'bili' non. loda enega vam šo' lahko izdam.
žal, a jaz temu ne morem odpomoči. Toda od tam sem prišel in pišem' se Kobočnik. Sedaj ee dobro počutim. Ko pa sem bil Cabot, sem se počutil grozno, tako grozno —* da kakor pes, ki sem ga nekoč imel.
»Naj vam pripovedujem kako in kaj je bilo s tem psom. Dobil sem ga od Finca, ki je imel posestvo v bližini Fitchburga, Bil je tedaj star nekako eno leto in je že imel svoje ime. Bil jo čisto preprost kužek, toda čudovito hiter pes. Veselilo ga je tekati in zato mu je Finec dal ime Nurmi, po finskem tekaču, na katerega je bil on ponosen. Zelo se je navezal name. mislim namreč, Nurmija, psa, in jaz som knr norel zanj.
»Imeli smo ga že leto dni... bil je star dve leti, ko sta se mi hčerki in pa žena zmisltli, da no marata njegovega imena Trdile so: Kdaj se je neki slišalo, da bi so kak pes imenoval Nurmi? Kaj zato, aka je imel ime po finskem znamenitem tekaču! Tu ni Finska, Amerika je! Kaj ne?» Tako so govoričilo. Da vam povem resnico: nikdar nisem bil kaj prida v prerekanju, najmanj pa s svojo ženo. In tako sta pričeli dekleti in ona klicati psa »Bu-ster«. Vpile so nanj »Buster, Buster!«
»Imelo so ga rade Prav. A bilo je vso to neumno početje. Žensko pač! Pes'je bil sicer bister, toda tega ni mogel razumeti-ni vedel, kaj bi ž njimi. Nič več ga niso klicale Nurmi, samo »Buster! Buster!« Pa on NI BIL Buster, in stavim, da je mislil aa ga s tem imenom psujejo. To je bilo grozna za 'Vurmlu, kam ni bilo prijaznejšega kužim od njega. Dobro se j,. obnai&I m želel si je. da bi ga imeli radi ln sedai-»Buster! Buster!« venomer ta »Buster'«
Po nekaj mesecih jo bil videti kakor dà bo.vsak hip razpadel. Ne pretiravam prav ves, da ne. Nič več ni tekal okrog Rep je skoro vedno pplješal. Bil je živčen‘in piali. Smrček mu je bil vrof. Bilo je poleti, .tòrta on se ie tresel, kakor rta bi ga zeblo , Zdaj Pa zdaj je tiho začvili!. Bal se je lajati. Vprašam vas: kako. pasje živl jenje 'je bilo tel
Kadar ni bilo-nikogar blizu, sem ga kii-gai Nurmi m pes kakor da je ponorel, tako Je bil. nenadojua srečen. Toda poznal sem svojo staro.-Bila je sicer vsa v redu. samo trmasta od sile. Prepričana je bila, rta jo, vse prav, kar si izmisli, h, kar si je vtepla, v. glavo, je moralo obveljali. :
Hotel seni vse prodati, zbraU*'Ves "rieTiar ' ^IFucU -je'.jwà.-tujerodna,"-a'pf-išla je in iti -- kratkomal j - V®. s^v siarri	'f. '	Ko jo rterastla, '
domovino, kjer bi bil zopet lahko Kobočnik
SBfiSSwSiif .. „ . ...	^ . p.______ se je
srumcyaki, da-.-j.e;,-»tujka« in-si želela biti »AmgnčahkA«. Ilo,tela jo, da. sta-tudi d<'-
' »Po rojstvu sem Hus. Prišel šem iz Kar- ld<rt7';	,
»abakih gorà.- -Ako ni ;tc -ravno nnjboiriì.	b^„:kITkM nlrtrtu	bo	- Z
kraj, od koder lahko človek pride, mi ie so bosta imenovali Kobočnik. In tako'sem
moral postati končno Cabot. Moral sen» se spremeniti v laži-Yankeoja. Nimam nič proti Yankeojem, da razumete? Jaz se čisto enostavno no morem pretvarjati, biti nekaj takega, kar nisem. Smešno! S tem svojim tujim naglasom. Yankee. Jaz, ki prihajam s Karpatskih hribov. Odvratno mi je vse, kar je potvorjeno. Takšen som. Žal mi je, a ne morem nič zato.
»Torej skrivoma sem ga klical Nurmi, vendar pa, vedel gem, da bo žena vztrajala klicati psa Buster. In tako bosta tudi dekleti. Kajti medtem, ko sem jaz delal devet in dvajset let v tovarni sukna, ju je ona vzgajala. Zame se nista zanimali; poslušali sta le njo. Končno se mi je pa zazdelo, da n; prav, ako ga kličem Nurmi, ker to zadevo le slabša. Nikdar se ne bo privadil biti Buster. Mislil sem, da se bò ubogi kuža vendarle privadil temu imenu; ako ga tudi jaz pričnem klicati Buster, sc bo sprijaznil z njim, čisto tako kakor sem se jaz, Kobočnik, sprijaznil postati Cabot.
»Nikdar v svojom življemu se nisem huje uštel! Nič ni zaleglo, da sem ga klical Buster. Iz dneva \ dan je postajal bednej-si m moja žena in hčerki sta ga nehali imeti radi. Menile so, da ni nič prida ih io samo v nadlego. Da. resnično, ni bilo prijetno imeti ga okoli sebe. Cisto enostavno: to ni bil več on.
»Peljal som ga k zdravniku za pse. Dal mi jo. neke krogijice in dejal, dia j bolan. Zdravilo ni pomagalo. Kuža je ostaJ takšen kot sem vam že pravil. Dobil sem ga zastonj, toda ža! mi ga je bilo.
»Potem je nenadoma izginil. Ni bilo sledu za njim tri, štiri dni, en teden. Mislil sem, da so ga povozili in dejal sem si: Končane so njegove težave! Vseeno pa mi ga te le bilo žal. Čez čas sa mi je pa posvetilo, da jo je mogoče čisto enostavno popihal proč. Upal sem, da bi bilo tako. Toda kmalu nato som začel dvomiti, da bi mogel napraviti kaj takega. Mislil sem, da samo oni možakar iz filma in pa jaz bi bila dovolj bistra pasti nà podobno misel.
»In zopet sem so uštel! Približno mesec po tem, ko jo pes izginil, sem bil nekega popoldne v Fitcliburgu. In glej, kdo je JPYpi* ,ua ovinku iz svojega voza, ravno tisti Pince, ki mi je podaril psa. Dejal je: f. Re-^Pod Cabot!« ker ime mi jo bilo tedaj še Cabot. Bilo je to 'pred približno' kakimi desetimi leti.
»Finec mi je dejal, da se je pes zatekel k ni emu. Nurmi je torej živel! Vrnil se je na kmetijo, kjer so je rodil. Nikdar ne bi misni kaj takega. Bila je oddaljena ena m trideset milj.
»To som bil srečen! Zjokal bi se cd veselja. Vprašal sem Finca, kako so Nurmi Počuti. Ali mu kaj manjka? Finec mi je odvrnil, da je bil v začetku res nekam ču-den, sedaj pa jo kar imeniten. Preganja zajce, veverico in hrte celega okraja; pravcati strah jim je.
»Popeljal me je na svojo kmetijo, in res, tam je moj pes moj Nurmi dirjal naokoli kakor da bi bilo vse po starem, Toda hitro sem spoznal, da to ni nič več moj pes, moj Nurmi. Čim me je zagledal, me je oblajal. Potem, čez hip, pa je postal njegov videz ves prestrašen in beden, čisto kakor tedaj, preden pii je pobegnil. Cvileč se je plazil po tleh. Nisem ga mogel dobro razločiti. ker sem imel solzne oči. Dejal sem mu: Halo Nurmi! Hale Nurmi! in liotel ga pobožati po glavi kakor običajno. Toda on je iznenada zarenčal, se odgnal kot pušica in hlastnil po meni. So nikdar ni napravil kaj takega. Izmaknil sem roko komaj pravočasno, da je ni zagrabil. Potlej pa je lajal od daleč vse dotlej, dokler nisem odšel. Če bi se mu približal, bi me gotovo ugriznil. Silno je lajal in renčal! Ne morem vam popisati, Itako sem so počutil.
A počutil sem so precej slabo. Žival me je zasovražila. Nurmiju nisem pomenil ničesar več. Bil sem zanj edinole sovražnik.
»Popolnoma sem ga razumel. Kako neki naj bi ga ne razumel JAZ. Sedaj, na fin-čevi kmetiji, kjer se jo rodil, ga vsakdo kliče Nurmi. Ni bilo nikogar, ki bi vpil nanj »Buster! Buster!« Postal jr zopet to, kar je.bil. Bi! je srečen...
. »Finec, ine je‘.lishv gledal. Najbrže je mislil, da som prišel po psa. r. ia. čini je Videl -Nuimijevo . obnašanje, me je jezno vprašal, če ga.nisem morda kdaj. obrcal. Dejal sem, rta ne, jasno', rta ne; zakaj neki i)i ga jaz brcal? Saj je bi| dober pes. Razen tega nisem še nikdar brcifil nikakega' psa. Jaz imam rad pse. Razložil som mu, kako se je dogodilo, da ga je začela moja’ zena klicati Buster in da on ni hotel'bit« Buster, zato jo jo pač popihal in je sedaj razkaCxìn. Dejal soni tudi, tla nm livi.za-merim. Iter m liotel biti Buster. On je ven-' dar Nurmi. Ne zamrlim mu nitij da «S name_ jezi.. Ilòtensom, da. so pdpoye bili Ninni1, kakor sem sc jaz • ortp'ervednl bif.j hi'bonuk
.Finca je botoio raznesti od smeha. »Jasno, da jc on Xunni«, je dejal. »Du-
PcežM^^^zen^zazjočirte___| D A 3 À KI * nekdaj lovci na giare,
sedaj poljeđeiti
ster! Kakšno pa je to ime za tisa, ki zna tako dirjati kaker nihče drugi! Jasno, on je Nurmi in samo Nurmi!«
Pritrdil sem mu in dejal, da Je najbolje, če obdrži Nurmija. Finec je to razumel Pustil sem torej (»a tam, toda pri duši mi je bilo prokleto čudne, tako kakor še nikdar v svojem življenju. Tedaj mi jo prišla ona misel, kakor sem vam že pravil, da bi vse proda] in se vrnil v staro domovino, .tako kahir.se .ie Nurmi povrni1, tja, odkoder je prišel. A kako bi, ko' pa nisem Imel njegovega, poguma. Bila jo fu družina . . .Deset, let jo ort j tega' Dolga'
Ieri...
»Sedaj jo vso' y rodu; Jaz šem 'Kobočnik.' Rad rimani Ameriko, rad 'iìnii'fti Novó Anglijo; Stavim,- da sem' zato'ostal tu Som tu. že preko štirideset'let. Til jo svobodna zemlja. Kuj no?! Čo *0 kdo imenu je Ki,-■ bočnjk. naj.pač njtaiie Kobočnik. Zakaj h,., ki no bi? In.ako. si poželi, imenuje lahke tudi svojega j>sa Nurmi. Zakaj, neki ne'
; ».rasno,, jaz sem aiheriškLalržavUdn. Postal. sem to; prèdi .'srilom .in' štirltosetimi teti .pod inlonòm. Cobol,. teda! to je bilo tè-.-.
dni Uiisd-jeno. A. d ures som državljan te - žemljo pod Svojini pravim iinenmn: Knboč-mk. Kedaj imam tudi drugega psa. Bil je se malo sceno, ko sem ga dobil in br.cz meua. In zato som ga Imenoval Nurmi
Zl»t« - dragocena kovina
Zlato, ki jo bilo vedno in jo še dane . tako veliko važnosti, jo redk kovina in ga je na •vsem s\ tu kakih 30 tisoč ton. Če bi vsega zvozili skupaj, bi iz njega napravili kocko, katere stranili;! hi merila komaj 12 metrov. Poznali pa so zlato že pred f> loti v Kgiptu, kjer se ga piwrabivali z izpiranjem peska ...v rekah...Knko so. prišli "a nliv'l. iti m iz njega, priče-likovaji’denar.in i nakit, zgn-df.-vinu iipHiuvoi-i; tort h ort niij-RfdKcjšihfCašov sc često omenja kot nekaj .največ, vrednega,
. torej tori,--jiiera ža vse- druge vrddmptojT
Ramò nà selu jo /iato riieli-. ka, sveti,-pnnbna kovina, ki se tufi šeliSi pi r visoki temperaturi 'prokd * liHiir1). Izmed vseh ' koviri’ jiv.tnrfbolj mehka in pe /ato Iyhk« oMeluje. Samo zlato sevòila ni*-pi'Skttčnr/, kor ,je premehko in jji.predmet, iz čistega ridata, hitno : izgubil svojo oblikojin se prehitro obra-, bil. Zim «di tata se zlato uporablja' vatu«, z diligimi kovi-
nami v zlitinah, posebno z bakrom in srebrom. Zlato se je uporabljalo predvsem za k i • vanje denarja, kar pa ni danes več v .navadi in so le redke države ha svatu, ki kujejo zlat denar. Burlar es se zlato Porablja za razne okrasne pr rimo te in v zdravstvu, posebno zobctclmik'.
Čistočo zlata v kakem predmetu merimo s karati, takói-meivovanc 24 karatno je čisto zlato, 11 karatno, ki je v prometu najobičajnejše, pa ima, 580®/oo čistega zlata; če tehta torej nek predmet iz 14 karatnega zlata 10 gramov, je v njem 5.8 gramov zlata. Namesto zlatih najdemo pegr.sto v prometu pozlačene pmhn&tc. Pozlatitev se izvrši na ia način, da kovinaste predmete pomažejo z raztopino zlata in, srebra (z zlatim amalgamom) iti p h segrevaj,». Srebro «žari, zbito pa ostane na predmetu. Tudi doublé ali amerikanško zlato je močno vaiSh*jc;'io pri. pravi jo ga teko. rtw na ur.) le-nmaet firedmet .prilepijo prav tenko zlato pločevino
V	sedanjih časih mnogo slišimo o Indoneziji, t. j. o velikih in malih otokih južnovzhodno od Azije, kjer se narodi posebno na bogatem otoku Javi bore za svobodo. Naj večji otok pa jo Borneo; ni pa tudi najbolj obljuden in ima deloma bolj pisano prebivalstvo kakor Java, kjer bivajo skoraj izključno Ma-lajci. Tako so v neznanem času zasedli severozahodni del Bornea Dajakj. ki so sicer sorodniki Malajcev, a so vendarle različni od njih. Kakor bomo videli, so izredno zanimiv narod, in v nekaterih ozirih kar v zgled nam omlkancem.
Njihova domovina ima kot. tropska dežela zelo enakomerno podnebje. Bliže morja je v deževni dobi temperatura malone noč in dan nad 30 stopinj, v suhi dobi, ki pa ima še vedno mnogo dežja, pa nikdar ne pade pod 20 stopinj Pomislite, v tej vroči deželi pade trikrat toliko dežja kakor pri nas! Zato je rastlinstvo nadvse bujno razvito in pridne, mu prebivalstvu bi dajalo stoteren sad« Gore, ki so visoke in nekatero višje kakor naš Triglav, so do vrhov pokrito z gozdovi. V njih pa uspevajo drevesa, ki dajejo dragocen les, kakor tako im.’že-lezni- les i. dr.- V nižjih predelih so zaradi padavin tudi krajše reke tako velike in globoke, da cest ne pogrešajo, ker se skoraj ves promet med naselbinami vrši. po vodi.
V	tej od naravo tako oblagodarjeni deželi žive torej iDajaki. Skupno ime tega dela Bornea je Saravak, velik kakor dve
.tretjini Jugoslavije. Zaradi silnih pragozdov pa je le redko nasoljena in v kolikor so mogli približno prešteti prebivalce po dostopnejših predelih, so na-šli, da jih ie le okoli pol milijona- Kljub malemu številu pa so povzročili svojim gospodarjem in svojim sosedom nekoč mnogo skrbi. So namreč mnogo pogum-nejši in drznejši kakor običajni Maiajci in so imeli čudno navado — v nedostopnih pragozdovih jo imajo še sedaj — da so nabirali človeške glave!
Da jak je kar čeden človek. Ima visoko čelo, temne oči, močan nos, in široke lične kosti. (Lasje so črni, koža pa je rdečkastorjava, svetlejša kot pri LVlalaj-cih. Zenske so dokaj [»dobne Kitajkam. Se dandanes mnogi Daiaki brusijo svoje zobe, jih vrtajo in vtikajo v luknje zlate gumbe. iDajaki, ki so v stiku z belci,, jih v obleki popolnoma posnemajo; sicer pa ima moški le ozek moder pas, ženske pa kratko, zelo ozko krilo, ki jih ovira pri hoji in povzroča, da imajo posebno drobečo 'hojo. Krase se z bronastimi obroči, ogrlicami iz belih tim temnih steklenih biserov, a v ušesa vtikajo velikanske obeske; predirajo jih z lesenimi ali kovin astimi tankimi, a velikimi okroglimi ploščicami, tako ’ da vise nekaterim spodnji del ušesa prav do vratu. Običajno orožje divjega Da jaka je kriv, kratek meč in dolgo kopje Inka ne poznajo, a sijajno znajo upo-'rabijati dolge cevi, iz katerih pihajo kratke, a smortouosne puščice na svoje žrtve. V bojih si zavaruje dajak svoje telo z debelo podšitim suknjičem.
Dajak je zelo pameten in nadarjen-Posebno dobro zna opazovati in ima dober spominu Pošten je in zvest. Posebnost Dajakov je tudi v tem, rta ne poznajo niti templjev, niti duhovnikov in nobenega običajnega bogoslužja. Priznavajo, a komaj zavestno, nekega bog» Petam ali Sang-Sanga, katerega naiiki so silno enostavni in značilni. Po naše prosto povedano bi se glasili nekako takole:
»Poslušajte moje nauke, vi otroci ljudine obdelujete polje, bodite pridni pri delu,
'■ ' s?
I 'm
, ,	T*
Napad na neoboroženo vas
Ce spite, ne postanite preveč sužnji svojih oči.
Kadar se narod zbira na posvete, ne pozabite povprašati Po nevicali.
fm prepirajte se z drugimi.
No dajajte prijateljem grdili priimkov.
Ne izražajte se v grdem jeziku.
Ne bodite nevoščljivi drug drugemu.
Tako boste vsi deležni «padija»,
In vsi boste enako čistega srca
In vsi boste enako pametni postuli. Dalje:
Pogrni popotniku preprogo.
Pcžuri se postreči z rižem lačnemu.
Ne mudi se pri napajanju žejnega. *
Razvedri tiste, katerih srce je težko.
Čuvaj svoje prste pred tatvino.
Ne dovoli svojemu srcu, da bi postalo slabo».
tLepo, kajne? In tudi ravnali so se po tem in se še. A smrt je vendarle sprem-
P. KUNAVER
Ijala pota moških Dajakov! Vdani so bili vražje verstvu in menili, da Je treba človeških glav, če hočeš biti cel mož! Za vsako važno podjetje je bilo treba, da se je posvetil z glavo, ki jo je snel z vratu drugega človeka, predvsem iz lastnega plemena. Glave tujcev niso imele iste vrednosti. Mladenič ni debil vseli pravic v zboru mož, dokler se ni izkazal s človeško glavo. Ce je mož prišel pred ženo, ki je rodila, brez glave, je bHa otroku namenjena zla usoda, ženin brez uplenjeno človeške glave ni mogel dobiti neveste! In kako stroga so bila pravila za lov na glave ljudi! Možje, ki so se odpravljali na ta strahotni lov, so se morali postiti; zaprli so sc v koče,-ki so bile drugim nedostopne. Ob odhodu pa so se oblekli v živalske kože in pokrili obraze z živalskimi maskami.
Ko so belci zasedli one kraje, je cvetel lov na glave že tako, da se jc bilo bati da bo roti izginil. Zato so lov prepovedali in v vseh dostopnejših delili dežele popolnoma iztrebili. Dajak te vrste lova prav nič več no pogreša. Enako je moder, dober in vesel tudi sedaj. Pragozd in reke mu nudijo divjačine in rib v izobilju. V glavnem pa se v bližini mest
!	Steri?; ?;? tevteteteteriteri ? •	?" 'te ■	■ ■ .te	; :m
.........
'g
Naselji» ne otoku Borneu
in tudi v divjini dandanes peča s polje-deljstvom. Družabno pa živi še danda-. nes kakor prej. Vas je ena velika dolga hiša, v kateri živi od deset do trideset družin skupno življenje. V glavnem, dolgem prostoru, ki se vleče od enega do drugega konca hiše, prežive malone ves čas, kadar do pod streho. Posebno ob prazničnih dneh razprosto rogoznice v tem skupnem prostoru, na-neso nanje skupni obed in se goste z vsemi, ki so jih povabili v goste- Na vsaki strani tega skupnega prostora pa se odpirajo vhodi v posamezno prostore družin, kjer kuhajo in spe. Vsaka družina je odgovorna za čistost in zdrže-vanje tistega dela hiše, ki ji jè odkazan, pa tudi za vzdrževanje in zabavo tujca, ki se je tam nastanil.
Polje je skupna last vasi. Vsako leto se sestanejo na posvetovanje, da določijo parcele, ki jih dobi družina za obdelovanje in posetev riža. Vse se pravično razdeli. Ce je imela neka družina lani slab kos zemlje, skrbe, da dobi drago leto boljšega. Vdova brez odraslih otrok dobi svoj delež riža in ona po-' vrne to z delom na drugih poljih. Ko se kdo poroči iz te hiše in prizida k dolgi stavbi nov del, se vse polje znova porazdeli iu novi par dobi svoj delež. Kadar pa kaka družina zapusti hišo, nima več (pravice do polja, pripadajočega tej hiši in tem družinam. Toda za to dobi svoj pošteni delež v dražbi druge vasi, druge hiše, kamor se je preselila.
Ko so zaceli saditi tudi gumijeva drevesa, se je to nekoliko izpremenilo. A tudi tukaj so se najprej zbrali, skupaj doiočili del novega sveta za nasade in jih zopet pošteno porazdelili. Novi nasad pa, ki zaideva mnogo tet dela, da ie poraben za pridobivanje gumija, ostane last družine. To pa zopet nič no moti miru in složnosti, ker so bili deleži skrbno odmerjeni, da nima nikdo več kakor njegovi, pretežno pridni • sosedje. Vse to pa ima dobre posledice; ni razli ko v premoženju ! Zato ni nevoščljivosti in seveda ftidi ne tatvin. Vsakdo lahko pusti svojo imovino v vsem dostopni mnogodružinski hiši prosto ležati in nobenemu niti na misel ne ho prišlo, da bi se jc polasti). Pošteno«« zvestoba in zaupljivost vladata med to dražbo, ki včasih doseže tudi do 400 prebivalcev v eni sami dolgi hiši.
Te hiše so po obliki lepe! Sestavljene sp iz bambusa, in. sicer iz močnih opornih kolov in tanjših, deloma klanih dol-aih keličev. ki se prepletajo. Večinoma že zunaj lahko, pfešttpjčšj'rimltko družin biva v njej. Po vsakem prirastku se streha konča z močno dvignjenim čelom. Novo (goročemi par zopet prične pod tem čelom graditi iu konča enako ob zaključku z'dvignjenim koncem hiše. Vse to pa po št,rog«> predpisanem starem, preizkušenem vzorcu.
Red v hiši se vzdržuje na ta način, da se vse skupne zadeve rešujejo na sestankih vseh'hišnih prebivalcev, izmed katerih izvolijo hajmodrejšega za nekake* ga starešino'. Hišo ob eni reki — ne cesti, ker so rek«' v deželi glavno p*e-metno sredstvo -- pa si zopet izvolim svojega poglavarju. Tako si vlad« j» preprosti narod in je srečen.
		

...........«.i
■ "s'H
Otigovor je bil verjeten. Vendar j* je Plstwiknv pridvignil pedno (teško, da bi videl, kam je napeljana *i«a. Pod podom je bi! poglobljen prostor, podoben mali kleti, Pintnikov je odkopaval Mini jo in zasledoval napeljavo. Naposled je odkril nekakšen zaboj, zbil. iz deok. Ivan Sergejev ié je še vedno nwko gledal in melča!
Plotnikov jo poiskal sekii-o, odbil nekaj desk iz zaboja in zagledal precej velik ad nikla in ebonita lesketajoči se radijski oddajnik, znamke ' Telefunken«.
Tarouajino sobo in poleg nje jodituieo sa bili še preiskaH in zdaj je prišla na vinto osebna soba Ivana Sergej e viča, v kateri so stale njegova postelja,, knj&ua. omara in pisalna miza.
Zdaj pa zdaj je Pl cinikov stavil Ivanu Sorgejcviču vprašanja, nanašajoča se na predmete, ki so se mu iz tega atti onega razloga zdeli pomembni za preiskavo. Ivan SergejevSč jc odgovarjal na ta vprašanja, kratko in malo tasedno in pokazal s tem. kako ga jesi ta preiskava. Vendar pa je 1«! jiri vsem. tam docela miren kakor človek ki je prepričan, da se mu ni ničesar bati.
Samo enkrat je Plotnikov’opazil, kake so se mu zaiskri le ofiL To se je zgòdilo, ko je preiskovalni sodnik med ku pcm starih razglednic našel eno z razgledom na mesto Braunacbweig.
— Ali ste bili kdaj v Braunschweigu? — je’ vprašal Plotnikov.
— Ne. nisem b*l nikoli v tujezemstvu, — je odgovoril Ivan Sergejevič in še pristavil: — Imam razglednice tudi nalogih drugih mest : Parka, Benetk, Rima...
In v resnici je bilo med razglednicami mnogo takih z razgledom na ta mesta.
V kovčegu je Plotuikr.v našel med starimi listinami In časopisi iz »Njive« izrezane fotografije prvega ruskega večmotomega letala »lija Muromec«.
— Ali ste so bavili z letalstvom? — je vprašal Plótni kov.	v -
— Zanimal sem so. — je o*Igovoril Ivan Sergejevič. — Tačas se je ves svet za to zanima,!. Skoraj gotovo pa. se vi tega ne morete spominjati.
Naposled je bila preiskava končana. Plotnikov je sedel k piša lai mizi Ivana Sergejeviča, da bi sestavil zapisnik. Miea je bila založena s herbariji, s škatlami, ki so bili \ njih neki hrošči, s starimi kondenzatomimi žarnicami, motili akumulatorji, varovalkami in z raznimi drugimi ractijsfcimi predmeti.
— Vi Sc bavite z radijsko tehniko? —je vprašal Plotnikov
— Pred vojno sem se bavil. Potem smo morali oddati sprejemnike — jo odgovori! Ivan Sergejevič suho in krat-
kobesedno kakor prej.
Plotnikov je sedel k mizi in jo skušal premakniti, da hi. se udobneje usedel. Miza pa se je dala pri dvigniti samo od ene sirarn, druga pa se ni premaknila. Plotnikov se je dehii, kakor da tega ni zapazil, in nato jo vnovič in močneje sunil mizo. Toda leva noga je bila pritrjena na neko točko. Tedaj je Plotnikov začel očitno premikati mizo. Pokazalo se je, da je bila njena leva prednja noga v resnici pritrjena k podu. Plotnikov je pridvignil mizo in videl, da je skozi to nogo napeljana neka žica. Ivan Sergejevič je molče sedel ob strani.
— Kakšna napeljava je to? — je vprašal Plotnikov.
— Od starega sprejemnika. Zveza s zemljo, — je Odgovoril starec.
7. Izlet v preteklost
Ivan Sergejevič sedi pred mizo preiskovalnega sodnika, naravnost, njemu nasproti, in vleče počasi dira h cigarete, ki mu jo je ponudil Plotnikov. Prizadeva si mirno odgovarjati «a vprašanja. Včasih se prisiljeno zasmeje, toda ta smeh je grenak: stare ustnice se nerade kremžijo v spako, iz globine zenic gleda slabo zatajena groza, strah pred neizbežno kaznijo, onemogle občutje premaganca in — čudna stvar! — iskra
■'-'».•'is":-"*
so zrušili vsi njegovi načrti in čeprav mu razum jasno govori, da je povračilo neizogibno.
ftar&pcv je bil preveč razumen, da M se po končani preiskavi še upiral. V tem ni ‘videl nikakega smisla, pa tudi ni čutil liste fanatične privrženosti stvari. Taki fanatični obtoženci odgovarjajo samo »ne« kljub vsem dejstvom in dokazom, kljub morebitnim ugodnostim, ki bi jih utegnil doseči »z iskrenim priananjem«. Dofor® vedo, da jim nihče ne verjame, taje, ker nočejo izdati nobenega dejanja, nobenega imena, nobenega naslova.
Šarapov je začel pripovedovati vse. Pripcvedovai je o abkurientnem plesu v Braunschweigu, o tem, kako je naslednjega dne, še prav mladi lajtnat cesarske armade Hans Speier odpotoval v malo mestece ob Beni, ne da bi se od koga poslovil. Dve leti se je učil v tajni šoli nemške obveščevalne službe. V tej šoli je vadil svoj spomin, se učil risanja in fotografiranja, se gulil na pamet šifrirane znake, se izpopolnjeval v ruskem jeziku in poteg tega se izučil za zemljemerca.
In avgusta leta 1913. je prišel v Gatčdno Ivan Sergejevič šarapev in nastopil pri deželni upravi službo zemljemerca. Pojavil so je nepričakovano z imenovanjem >z Peterburga, naravnost iz ministrstva pol jedel-, siva. Pri deželni upravi so se menili da je novi zemPe-merec vplivna oseba in da ima odlične zveze. Ne g’eda na. to se je vsem prikupil zaradi svoje skromnosti, tečnosti v službi in vzornega življenja. Bil je zelo družaben in dobro vzgojen, starejšim osebam je izkazoval spoštovanje. rad je gostil službene tovariše, izvrstno ja igral preferans, znal je delati lepo poklone gospem in prijetiió dvoriti gospodPnam. Dodajte k temu prijetno zunan'ost, tečnost in natančnost, za moške njegove starosti izredno solidnost, pa boste razumeli, da je postal Ivan Sergejevič kmalu po svoiem prihodu v Gattino duša družbe in zavidanja vreden ženin.
Kakih pet mesecev pozneje je zašhubil ljubeznivo gospodično Mača Onisimovo, h*erko gatčinskega policijskega načelnika. Starši so privolili in tako se jc ožetii!
Z njo.
Po poroki je srečno živel z mlado ženo v mali hišici ob parku, ki jo je dobil za doto. Pridobil si je ob* širna znanja med mestnim uradništvom in oficirji gat-činsko zrakoplovne šole. Ivan Sergejevič in njegova m'a-da soproga; <?ta rada prireiaia domače večere, na katerih je bilo zelo prijetno in veselo. Mladina se je rada zbirala pri njih. Zabavala se je ob zmerni prači, včasih igrala kakšno hazardno igrico in rada prepevala v zboru tisto: »Ah. zakaj je no* bi'a tak krasna...« Tam sc n'esali tudi »tango smrti« ki je bil takrat zelo v modi. Včasih pa je šumna družba napravila kakšen izlet v oko* Kco Gatčine.
Ivan Sergejevič jo imel ugled tudi zaradi svoje izobrazbe. Bil je točen naročnik »Njive« z vsemi njenimi prilogami^ odlikoval se je z veliko znatiželjnostjo in se Je med drugim zelo zanimal za zrakoplovstvo in aviia* cijo — za »aparate težje od zraka«, kakor so tedaj imenovali letala. V tistem času1 je bilo zanimanje za avi* arilo zelo razširjeno v Rusiji. Časopisi so neprestan» prinašali nostre te enega med prvimi ruskimi letalci — Sergeja Uto*nika. drznega mladeni*a iz Odese. Ta jo potoval po Rusiji in razkazoval občinstvu poskusne polete, Gatčinska zrakoplovna šola je bila središ*e tedanje letalske dejavnosti. V n;ei sc je učil znameniti Neste. • rov, letalec ki je prvi naredil »mrtvo petljo« in ki ja . pozneje padel junaške smrti na fronti. V delavnicah šole so v tajnosti izdelovali poskusni vzorec večmoter-nega letala »lija Muromec«. ki ga je sestavil mladi ruski letalski konstruktor Sikcrski.
; r
\
\ ^ ■
upanja. Da, upanja. Obtoženec upa še vedno, čeprav so
AA.A>kAASkAAAAAAA>Š>k>MkAAA> AAAAAAAA AA A m ** * *
A AAAAAAAAAAAAAAA A,
48. Tisti večer, ko je Dimač sedel na svoje običajne maslo pri »Losjem rogu«, je upravitelj igro ustavil. »N» igramo več«, je rekel. »Tak je gospodarjev ukaz.« Ko pa s» so zbrali vsi lastniki igralnic ter položili deset tisoč dolarjev v blagajno, še je roleta vnovič zavrtela. Dimač jc takoj priložil iS žetonov na 00 in debil, Njegovim desetim soigralcem je zapiralo sapo, ko je kar zaporedoma dobival. Po preteku pol uro je imej tistih deset tisočakov v žepa. »Alj imate dovolj?« « jo nasmehnii.
, I-a®hiiki so se ‘ plašen? spogledali. Začeli so se tiho posvetov u. o ..ir je Morgan obotavljaje dejal: »Zaprli bomo naše igralnice. To je naš sklep, razen, če bi nam vi prodali...«
47. »Dobro!« jc odvrnil Kriš. »Za trideset tisočakov vam odkrijem svojo tajno.« Tedaj ga jc Čok potegnil v stran in mu hripavo zašepetal: »Norec! Cel »vet držiš za hlače in v teh so milijoni. Stresi jih! Stresi jih na vso moč!« Vendar pa Kriš ni zvišal svoje zahteve in ko so mu odtehtali zlatega prahu, je začel: »Moj sestav je čisto preprost, če hočete da dobi OO, mora biti njej nasproti 11, ako 28, tedaj diametralno nasproti ležeča 9 Hd. Zakaj? Evo. Kakor ste opazili, sem se vztrajno držal tele mizo pri peči, kjer je prijetno toplo. Toplota pa je skrivila kolo rolete, da malce visi. Zaradi tega bc običajno dobila številka na najnižjem robu. Sedaj pa lahko noč!«
48. čok jo domov grede ves vzhičen pestoval težko «.trebušasto vrečo zlatega prahu in modroval:
»Štirideset tisočakov je vredna ta štruca. A doma jih je še za trideset. In vse to je delo človeka, ki jc bil tako ostrovidon, da je opazil za las zveženo kolo. Dimač, ti bi jih pojedel žive, pojedel bi jih surove. Tl vidiš skozi zid! Čisto si mi Štreno zmešal. Zdi se mi, da sanjam, ker take stvari sc dogajajo edinole v snu. Bilo bi presneto drago, ako bi so zdaj zbudil, so skobaca! iz odej in začel pripravljati zajtrk. Bože mili. samo, da se ne bi ros zbudil!«
»Vesel bedi!«, ga j« potolažil Dimač. »Iz teh sanj s« ne boš zlepa zbudil.«

tl
M ŽENSKI KOTIČEK
Vzgojna načela sodobne matere
Odkar se zavedamo kulture, stalno zasledujemo v zgodovini človeštva stremljenje, da~bi posvetila kultura v temo na-zadnjašlva in zaostalosti najširših plasti človeštva. Zato vidimo, da se v vseh dobah pojavljajo duhovne veličine, ki se dvigajo visoko nad kulturno-politične razmere njihove dobe. Vsi ti duhovni ustvarjalci so izšli iz jasnega spoznanja resnice in pravice ter se povzpeli do odločnega hotenja pomagati človeku, da se dvigne v polnovredno bitje. Človekoljube vseh aob je vodilo isto spoznanje, spoznanje, da ni trajnega zboljšanja kulturno-socialnih razmer na svetu, ne da bi vztrajno, in odločno posegali v vzgojo slehernega človeka. To spoznanje je dovedlo že leta 250 p. Kr. indijskega kralja Asoka do dalekosežnih socialnih ukrepov v njegovi državi. On je bil tudi spoznal pomen žene v razvoju človeštva in je zato posvetil posebno skrb vzgoji deklic in žena.
Narodnjaški temni srednji vek je popolnoma zanikal polnovrednost žene in jo pahnil na stopnjo zgolj seksualnega bitja. A kljub temu danes stoji pred nami izgrajen lik sodobne žene, ki samozavestno nosi na svojih ramah vso težo odgovornosti zlasti kot ustvarjalka in oblikovalka sodobnega človeka.
'Vzgojni cilj sobodne matere je, razgibati vse telesne in duševne zmožnosti otroka in jih razviti do skrajnih meja. Vzgojni smoter sodobne matere je, ustvariti v človeku spoznanje, da je človek le tedaj najvišja dobrina stvarstva, če je prevzet z zavestjo kulturnega poslanstva, katero mu je določeno kot najvišje razvitemu bitju il a svetu.
Sodobna žena se dobro zaveda, da mora orati ledino na vzgojnem področju, če-r ‘iv ni pedagoška znanost tako zelo mlada.
jasno je, da smaira sodobna mati za svojo prvo dolžnost, da prouči otrokove duševne <n telesne lastnosti. Kajti šele petem, ko je jasno^spoznala vse dispozicije ot oka, more najti pravo vzgojno pot. Mati, ki živi zavestno življenje pol-no-vrednega človeka, bo lahko rešila ta problem. Saj ve. da njen otrok ni nič drugega, kakor sestav zlasti njenih in moževih no"r,5oni, hib in vrlin. Ve pa ludi, da predstavljajo vse otrokove lastnosti, ves ot-okov duševni ustroj za vzgojno delo prav isto, kar je za umetnika kiparja neobdelan kamen, ali na za slikarja umetnika surovo platno. Od umetnikove ustvarjalne site. od njegove predanosti; od nje: govega etičnega odnosa do dela, zavisi kulturna vrednota njegove umetnine.
Prav nič drugače ni z vzgojnim delom sodobne matere. Vendar ni samo zakon dednosti, ki odločilno vpliva na duševno strukturo otroka, amoak tudi- razmere, v katerih preživlja otrok svoje detinstvo. Otrok, ki je v večji ali manjši meri doživljal vse strahotne izbruhe podivjanega fašizma, ki je sleherni dan treneta] v strahu za svoje življenje in se stiskal po zakloniščih v temi in mrazu, otrok, ki je sam okusil vso bridkost izšeljenčka, je šel v svoji najnežnejši dobi po poti težkega trpljenja. Prav gotovo je duševna struktura" takega otroka izredna. Zato zahteva tudi izredne vzgojne metode.
Sodobna mati ne vidi v svojih otrocih osebne lastnine, ampak vidi v njih polnovredna, a nebogljena bitja, katerim mora utirati pot v polnovredno življenje.
Najsilnejša značilnost sodobnega otroka je njegova prezgodnja dozorelost To spoznanje moramo upoštevati, če hočemo doseči harmonijo med materjo in otrokom. Sodobna mati odklanja vsako nasil-stvo nad otrokom, zlasti prav posebno telesno kazen. Telesna kazen silno žali človeško dostojanstvo, a prav tu je sodoben otrok zelo občutljiv. 2c davno vemo, da ni kazen najuspešnejše vzgojno sredstvo, pač pa „ljubezen1*. Vendar moramo strogo ločiti resnično ljubezen ilo o-troka, ki izvira iz globokega človečanskega odnosa do otroka, od onega površnega čustva, ki ima svoje korenine v materinem samoljubju. Velika ljubezen je u-
ravnovešena, ne pozna plime in oseke. Vselej ravna po vsem objekt.vno z orro-kom, ne pa po svojem razpoloženju. V jezi sodobna mati ničesar ne ukrene proti otroku, ker se zaveda, da ne more biti povsem pravična. Krivica se globoko zasidra v otrokovo srce, ki se nam kaj hitro zapre. V tem trenutku smo zapravili veliko dragocenost, kajti, zaukauje je poleg resnične ljubezni tisti ključ, ki nam odpira vsa vrata v otroški duševni svet. Prav gotovo ne stremi sodobna mati za tem, da otroka z nasilstvom ukroti, pač pa za tem, da si otroka pridobi. Če je to dosegla, je prav kratka pot, ki pripravi otroka do spoznanja, da mu je mati najplemenitejši, najboljši prijatelj, ki ničesar ne zapove, kar bi ne bilo njegovi duševni ali telesni rasti v korist.
Ker gledamo v otroku polnovrednega človeka, je jasno, da bomo v najnežnejši dobi budili čut dolžnosti in čut odgovornosti. Pri igračkah začnemo, pri skrbi za rožce, ptičke ali piske, nadaljujemo pozneje pri skrbi za sestrice in stopnjujemo to naprej v pubertetno dobo, ko mora biti čut odgovornosti že povsem zavesten.
Saj sodoben vzgojni smoter ni človeku ugladiti pot, pač pa hočemo učiti otroka spoznavati resnično življenje, življenje dela, katerega pa bo opravljal z zavestjo, da je najvišja dobrina človeka njegova ustvarjalna moč. Jasno pa je, da moremo uveljaviti vzgojna načela le v povsem svobodnem, demokratičnem družabnem redu, kjer ni nevarnosti, da bi izrabljal sistem ustvarjalno silo posameznega človeka.
Sodobna žena se zaveda, da je odvisno od tega, kako bo razumela svoje veliko poslanstvo, kako bo postavljala svoje delo, da zavisi v pretežni meri od tega vzpon človeštva v bodočnosti.
vywwvw>ctr«c»>vywyvy
MODA
Bluza Iz iinejSe svile, ki jo krasijo drobni robčki in dva ovratnka Športna bluza z črtastega blaga, črt.- potekajo vodoravno, navpi no N poševno, kar daje bluzi poseben okras
0 spanto šolskega otroka
Otrok, ki hodi v šolo, potrebuje še poseb-tk, dceti spanja. Nepm.-pan otrok se ni-kaker ne more dobro učiti, ker ne moie zbrati svojih misli. So ljudje, ki trdijo, da se imajo za vse svoje uspehe zahvaliti spanju. Dan po neprespani noči, je vedno slab dan. Ce velja to za odrasle ljudi, mora še bolj veljati za .otroke, ki jih pri njihovem delu ne spremlja toliko razum. Otroci ne smejo hoditi kasno spat in tudi ne smejo prezgodaj vstajati. Prava ura za-vstajanje je sedma zjutraj in osma zvečer za počitek, Otroci naj večerjajo zgodaj. Sicer je zdravniško dokazano, da otroku pozna večerja spanja ne moti, pa zaradi ljubega reda naj bo večerja vsak dan točno oib eni in isti uri, če prej nè višaj cb sedmih. Ce bo šel otrok dovolj zgodaj spat, bo zjutraj prespan in bo lahko vstal. Nepmpnn otrck težko vstane, ni ga mogose spraviti iz postelie, pot'■'m pa je čemeren in težko sledi pouku. Ravnahno se po sledeči o-značbi in dobro bemo storile otrokom in sebi, saj so marsikateri materi šele potem »ohladi glava«, ko gredo otroci spat.
Starost 4— 0
e- 8 8—10 10-12 12—U 14—IG 10-18 18 dal je
od	do	čas spanja
6	al i 7	7	12—13
7	ali 8	7	11—12
7.30—	8	7	11-12
b — 8.30	7	10.5-11
8.30—	9	7	10 —10.5
9	—10	7	9 —10
9.30—	10	7	9 — 9.5
10	—10.30	7	8 —9
Važno je, da hodi otrck vedno oh isti uri spat in tudi tako vstaja. Prve ure sranja so najbolj mirne, proti jutru pa se že
začne otrok obračati, dokler ni ob sveji uri čisto zbujen in pripravljen da vstane.
Mirno, dobro spanje pa zavisi v glavnem od tega, kako je otrck pripravljen predno gre k počitku. Nikoli ne sme otrok v posteljo. ne da bi si bil preje umil obraz, vrat, roke in nepre. Ako je količkaj mogoče naučimo otroke, da si bodo vsak večer u* mili tudi spodnji del telesa. Posebno pozornost pa moramo posvetiti zobovju šolskega otroka. Če si otrok noče umiti zvečer svojih zob, naj zato tudi kazen ne izostane, če ni pomagala beseda. Naj se nikoli ne zgodi, da bi šel otrok spat z nečistimi zobmi. Mer! dnevom so se med zobmi nabrali ostanki hrane, k? ponoč' gnijejo in kislina razjeda zobe. Umivanju zob se bo •Mr« k tako privadil, posebno če bo vedel zakaj si jih mora čistiti, da bo vstal sredi noči in si jih bo šel umit, če bi tega ne bil storil zvečer.
Tudi naj ne gredo otroci nikoli v posteljo, ne da bi se bili preob’ekli v spalna srajčko. Naj ho to spa'no oblačilo kakršnokoli, samo da je čisto in ohlapno,-sam »da ni tisto, v katerem je bil otrok vès dan. Če je otrok na vse stvari navajen zgedaj v svoji otro-ki dela, jih tudi no ho nikoli opustil v svojem življemu, dočim se otrcci pozno«e kaj težko navadijo na take dobrote. Večerno umivanje in preoblačenj preide otrcku tako v navado, da so tega niti ne zaveda: ornavi ga skoro podzavestno, zato pa tudi brez Duda.
Vex umivania pomeni boljše zdravic im mani perila, kar jo posebno važno za sedanje čase kc mila še primanjkuje.
Gospodinjski nasveti
KROMPIR spada med naša najvažnejša
živila.. Vsak dan ga imamo vsaj po enkrat na mizi. Ni nam pa prav nič žal, če ga i-
maine opojne in potem zopet zvečer.
Krompir ima posebno dobro lastnost, da ga lahko pripravimo ina različne načine:
v oblicah, pečenega, ocvrtega, v ko ih zmečkanega, v omaki, v solati, daljo krompirjeve juhe z raz'ičnimi drugimi dedatki, krompirjeve cmoke, krompirjeve svaljke, ktvmpbfev zavitek, kromm'rjeyo polento in dr. Sam ali z dodanim tnesnhn jedilom, povsod je okusen in dobro došel. Za kuhanje v oblicah vzamemo srednjo, debelega, da se enakomerno skuha, če dehomo kuhati drobnega in debelega, sé zgodi, da, se drobni razkuha, debeli pa ostane v, sredi surov. Debeti kremnir porabimo bolj s pridom za jedi, kjr ga olupimo surovega, in zrežemo na večje ali manjše kocke. N. pr. za juho, pire; itd. Za krompirjevo testo je boljši mokasto vrste z raskavo lupine. Da se nam kromp!r ne razkuha, vodo osolimo ali okisamo. Zalijemo z vedo le toliko, da ie pokrit. Ko vre pel ure, je kuhan. Odcedimo ga in nepokritega pustimo na kraiu štedilnika, da se šo nekoliko izpari. Najman'šo rodilno vrednost ima baje kremnir v sn1»ti. nekoliko ve’1 orort naj večio pa krompir v obl P ah j n zmečkan krompir ki ie tudi najlažie probavljiv in ga zato lahko poda lamo tudi bolnikom.
KUHAN KROMPIRJEV ZAVITEK. %kg krompir ja skuhaj v oblicah, olupi m pretlačena desko; Primešaj 35 dkg moke,
1 jajce, pc’ žlico masti in soli. Hitro ugno-ti v testo, ga razvaljaj in potresi s prepraženimi drobtinicami, zavij skupaj. Zaveži ga v en č in kuhaj v elanom kropu p p iiž-no pel ure. Kuhanega odcedi, zvrni na desko, zreži na kose, zloži v toplo skledo in zabeli s prepraženimi drobtinami. Zraven, daš kislo zelje ali solato.
JABOLČNI KOLAČI. Naredimo na deski krhko testo iz 30 dkg moke, 14 dkg surovega masla ali 10 dkg masti. 10 dkg sladkorja in 2 rumeniakov, malo soli in par žlic mleka. To testo hitro zgneti in pusti ped ure pokrito počivati. N«*dev pripravi iz 1/2 kg mošančkev ali dragih prhkih kislih jabolk. O'upi lih, zreži na Irt.Pe in duši s prav malo vode in žli* * * * vko sladkom, da so zgostp in postanejo lepo rujavi. Ohlajenim primešaj nekoliko marelične ali malin evo marmelade.
Testo razvaljaj in zreži na štirioglate krpe, položi na vsako eno žličko nadeva, zapogni čez nadev vse 4 vogale, z’oži nn pekač pomaži z jajcem in speci kolačke v neprevreti pečici. Pečene še tople potresi U sladkorjem.
Svež. še gorak kruh se lepo režo, če nož segre;eŠ. Prav tako se gnjat lepo reže » segretim nožem.
62 Je led preslana, jo precej omiliš, čo nuuneš či-to krpe preko lonca ali kozice, v kateri led kuhaš, na prti* na »otreroa 2 žlici moke. Pusti tako pribižno 20 minut, da so moka napo ji s slano paro.
	
PC,:!!!::!!;
SMOLA IN STEKLO
o?.£0«:5^rs3(i»'C:siW^a»fK^
r^n
:^JitP=Ss-«.»0
Kot jo znano, razločujemo trdna, tekoča in plinasta telesa. Vsakdo bi mislil, du .je •.jieja med temi trojni oblikami Rotovo ostro začrtana. A temu m tako »•Natura non tu cit saltu»« je dejal že anani švedski iui-ruvoslovec Linne /1707—1778), Narava, n« dela skokov, ona ljubi prehajanje meje v meje. Poznamo nekatero stvari, o katerih ne moremo trditi no da so trdne, ne da so tekočo. Omenimo le: maslo, maščobo in mazno milo.
Vzemimo košček čevljarske «mole. Če tiravtmo košček »mole. poudarjamo s tem njeno trdnost. In vendar jo smola tekoči na. Dokaz: več koščkov trdo smole položimo na globok krožnik, fiez nekaj dni opazimo, kako izpremintajo ti koščki polagoma svojo obliko, se razpuščajo, postajajo nižji in širši, čez dva tediai so «c prej trdi koščki že tako razširili, da se že drug drugega dotikajo. Meje med posamezniki iz ginjajo. Čoz mesec jo nastala strnjena snov, čeprav ni izgubila pri tem ne svoje trdote ne svoje krhkosti. Vedla sc ie kot pravcata tekočina. Če položimo na to smolo novčič, se ta popolnoma pcgiezne na dno smole, ki se nad njim zopet sime. Seveda zahteva ta poskus nekoliko potrpežljivosti, čakati treba nekai tednov. Če pa položimo na dno smole ploščat košček plutovine. recimo majhen odrezek zamaška, so ta prerije čez mesec dni na površino. In smola je, pazi dobre, tako trda, da jo moramo s kladivom razdrobiti. Če se Pa v smol; težki predmeti pogrezajo in lahki dviguj e j o, ni nobenega dvoma, da je tekočina.
Steklo je vendar trdo tele, poreče marsikdo. Pa pride fizik in izjavi: »Steklo je »okorela tekočina«!« Steklo obstoji v bistvu iz zveze kemične prvine silicija in tako zvane kremenove kisline. Če razgrevamo kremen in če mu dodamo šo nekatere snovi, so začenja vse to topiti. Ko se ta- raz-
topina ohladi, nastane nekaka okorela te kočina in sicer stekle. Steklenih palic, steklenih cevi ne smemo puščati dolgo časa stoječih v kakem kotu, že čoz nekaj mesecev se začenjajo taki predmeti pod svo jo lastno leže kriviti, kaj- bi končno še ne bila taka nesreča. Toda tekoča narava, stekla nagaja prav posebno izdelovalcem daljnogledov. Čim večja ie leča, tem večje podrobnosti lahke prikazuje na dahnili svetovih. Pri lečah je pa že dosežena moja velikosti. Leča daljnogleda v YerkeSki zvezdami (ZDA) ima premer 102 cm in to je višek, kar se da doseči. Čim večja je leča, tem večja je seveda njena teža. Lečo izpremene polagoma svojo obliko, podobe postajajo nejasne. Prej omenjeni leč; na. znameniti zvezdami je treba vedno izpre-miniati lego, da se nà ta način preprečijo izpmnembc v obliki. Zato Pa morajc biti večji daljnogledi grajeni na temelju zrcal, a tudi tem zrcalom je treba vedno izore-minjati lego. ker je pač steklo tekočina. Če je pi steklo tekočina, bi se moral v njem pogrezniti kovihasti predmet, zamašek pa dvigniti! Fizik ni v zadregi z odgovorom: »Seveda se to zgodi. 250 g težka, jeklena krogla s svinčeno vselrno bi prodrla štir; cm debelo Stekleno ploščo v 85 tisoč lotili, zamašek bi se pa pojavil na njenem površju v trikrat tako dolgi dobi.«
OVCE S ŠKORNJI
Na Angleškem jo razsajala med ovcami tako imenovana nožna preperdost Najrazličnejša sredstva proti tei bolezni, ki se je širila očividno z dotikanjem tal, niso uspevala. Pa so si le domislili pravo sredstvo, preproste in izvirno, ki jo zabranjc-vato nadaljnje pojave Obuli so ovcam gumijaste škornje z visokimi golenicami in okuženje je popolnoma prenehalo.
Odnesena vila
Bogat Berlinčan je imel ob Wannskem jezeru vilo. Po nekajletni odsotnosti se jo vrnil domov. Ko je dospel dc mesta, kjer bi bila morala stati njegova vila, je našel popolnoma prazen, celo z grmovjem zarasel proeter, sredi katerega je stala tabla, z napisom, da se da «tavbiščo v najem. Policija je po večdnevnih poizvedbah ugotovila: kmalu pò odhodu lastnika sta prišla pred vib dva velika voza za pohištvo, voznik jo izročil hišniku plačo za dva meseca naprej In ga odslovil, ko je z listinami izpričal, da jo Za to popolnoma upravičen. Na veza so naložili pohištvo in dan pozneje jo prišlo zidarsko podjetje, ki je začelo vilo podirati, dokler je ni tudi podrlo. Na vili je bilo nekaj hipotek, kj jih pa neznani slcrilci niso odpeljali, pustili so jih velikodušno okradenemu lastniku.
jVloč šivanke
Šivanka zbode. Zakaj zbode šivanka? Zbode, ker j« ostra, koničasta. Zakaj zbode konica? Odgovor je sedaj že težji. Zbode zaradi ogromnega pritiska zaradi pritiska, ki je tako velik, da mu skoraj no morejo kljubcvati najtrdnejše snovi.
To trditev nam pojasnjuje primer: gospodinja šiva močno, težko blago. Sredinec ie oborožen z naprstnikom. Šivajoča roka opravlja pritisk enak približno enemu kilogramu. Poigrajmo so v mislih nekolika g tc utežjo enega kilograma. V premeru meri ta utež približno pet centimetrov, pio ščina, na kateri počiva, znaša torej okoli dvajset kviutrattuih centimetrov.. Pifittsk utež; na podlago ni velik. Če postavimo utež na mehke testo, so le za malenkost pogrezne v njem. Če pa postavimo lii s šilastim koncem v testo, ko smo bili dali na njegovo odprtino prejšnjo utež, opazimo, da se je lij takoj pogreznil v testo prav zaradi tega, ker meri njegova konica mogoče on sam kvadratni centimeter. Pritok, ki se jo‘prej razdelil na dvajset kvadratnih centimetrov, deluje sedaj nd en sam kvadratni centimeter, čo vzamemo zaradi* lažjega računanja kvadralični povprečni prerez, dobimo ploskev ene stotinke kvadratnega milimetra, na katero deluje pritisk roke s težo enega kilograma. To pc-moni, da deluje na konico šivanko pritisk deset tisoč kilogramov na vsak kvadratni centimeter in takemu pritoku ne utegne kljubovati skoraj nobena snev. Isto jr, če režeš z dobro brušenim rezil m ali s škarjami. dre vedno za nalogo, da vpliva pritisk na čim manjšo, plo-koi s tern poslane specifični jjritok egrinumi. njegov učinek je uničenje ozir-jiim razcepljanje snovi. Saj znaša pritisk v parnih kotlih naših novejših lokomotiv povprečno le 15 do 18 kg na kvadratni centimeter, in kaj i' to pirli
deset tisoč kilogramov na konici šivanke. Naravnost čuditi so moramo preprostemu »stroju« šivanki (in šivanka je tudi v res niči stroj).
Gospodinja in fizika
Gospodinja je bila tako nepazljiva, da. je pomešala trdo kuhana jajca med surova. Kako naj sedaj loči kuhana od surovih, ko so si pa po barvi in teži popolnoma enaka? Nekatere gospodinje si pomagajo na ta način, da drže jajca proti svetlobi. Čo se svetlika skozi lupino, čeprav medio, jo znamenje, da je jajce surovo. Toda ta. način ni vedno in popolnoma zanesljiv. Če jajce ni prarv sveže, se skozenj prav nič no svetlika. V tem slučaju pomore gospodinji — fizika.
Kuhana in surova jajca se namreč raz liku j ejo po načinu, kake se dado zavrteti. Da preiščemo jajce, ga položimo na mizo, dotaknemo sc ga s palcem in kazalcem in ga zavrtimo. Tako so pokaže notranja narav jajca. Nekuhano, torej surovo jajce je leno in se kmalu ustavi, sploh ga je težko zavrteti. Kuhano iajcc, posebni; trdo kuhamo jajce se pa tako hitro vodi, da izgubi za oko svojo obliko in se zlije v belkast, ekrogel stožec.
Vzrok tej prikazni tiči v dejstvu, da tvori kuhano jajce skladno gmoto. Pri surovem jajcu pa vpliva neenotna vsebina (beljak, rumenjak) zaradi vztrajnosti kakor kakšna močna zavora.
Eoe# pri gospodinjita delo
Prijazen učenjak biokemik je ugotovil, da porabi gospodinja pri brisanju prahu v treh minutah toliko energije, kakor duševni delavec v dobri uri. Natančna merjenja presnovo med duševnim delom so pokazala, da je to energijsko najmanj naporen posel. Energija, ki jo porabijo možgani pri enournem osredotočenem delu, se lahko odtehta s komaj zaznavno množino hrane. Ko bi ta biolog delil živilske karte, bi gotovo gospodinjam dal dodatnico, kakršne so deležni vsaj lahki delavci.

Lue je pridrvel domov, vrgel knjige v kot, skakal od veselja im vpit: «Hoja, h. j a. kolonja!» Tolkel «e je po kolenih, počepal, so prožil spet kvišku, vrtal ' se na eni nogi, tako kot je videl Tunisa Biiljho v filmu.
«Končaj že, divjak!» ga je skušala ugnati mati, a ni pomagalo. (Divjak se je moral »divjati, in šel e ko mu je pošla sapa, so je sesedel ves pplan na zaboj za premog.
«Cernu si prav za prav tulil?,.
«Solo je konec, hoja, hi ja, kolonija» se je spomnil Lue tei spet poskočil, da bi nadaljeval balet,
«(Lepo spričevalo boš imel, če se tako veseliš, da bo konec šole! Samo te ni tvoje veselje prezgodnje 1»
Lue je prisluhnil. Stvar res ni bila lako gotova.
«Če gremo v kolonijo,» je dejal, o m ora pouk končati, ali ne, mama?»
«Ti boš Sel t kolonijo?» je vprašala mati.
«Kamor koli, da bo le konec Soleh,
3a najmlajše |
u.
Končno jo bito vse pripravljeno.
■»Jutri bomo šli,« se jo razneslo med kolonisti. A ni bilo nič. Najprej niso imeli avtobusa, potem ga niso Se popravili, naposled so iskali šoferja. Ko pa je brio vse v redu, so pustili Luca doma: zamudil je odhod.
Lue se *H jok«), samo bal se je, da bo moral še naprej hoditi v šolo. In strupeno je zabavljal čez šoferje, ki nimajo nikdar svojih- avtov v rodu.
»Ce nisi šel danes, bos šel jutri,« je odločil oče. »Z barko. Po štirh letih voj. nega srradanJa še boš vsaj najodel. Kolonije so zato, da se lahko «ekobko naješ, izvzemši mednarodne kolonije!»
Drugo jutro sta sedela na barki. Kurja. je popihavala, gugalo jih je pošteno- Lm: je bil ves srečen.
»Premalo!« je menil-« Ko bi šlo gori in doli!«
Ob judniiku je sedel mlad gosjiodek. ves bled. Sestra ga je podpirala j n tolažila. (Lue se je reža! in kazal očetu:
»Glej, začetek inorsk,. bolezni, neh?«
»Dostojno sc obnašaj!,, je svaril oče.
»Hii hot!« je pognal Lue — «pet se ja barka zagugala, da je voda pljusniJa čez k pov.
»Hii hot!« —
(Lue se je režal arečen.
Zdaj šele je mati razumela ves polo» žaj- Prestrašila «e je. Nc zato, Ver bo izgubila divjaka, ampak zato, ker ni vedela, v kaj bi ga oblekla.
«Dòma bos moral ostati», je sklenila naposled.
•Lue je spoznal, da gre za vse, in je začel dokazovati, da tx> dovolj, če iniu kopalne hlačke. Vse drugo je odveC, ker bodo šli na morje. Obleke pa je na pretek. In jo je znosil v kuhinjo.
Merila sta. Najprej hlače. • Preozke in pretesne so hi le, kar tiščale šo se kože. Lue je kazal «uba bedra, lili je kot ■piščanec, ki mu še ni pognalo vse perje.
Tudi srajčke so se upirale in rokavčki so segali komaj čez komolec-
«Dolgostna doba!» je modroval oče. ,«V.sa učenost nič ne pomaga», Je menila mati; «novo bi bilo treba kupiti, pa. ni ne denarja nc blaga.»
Največji križ je bil s čevlji, Lue jih je Vlekel na noge, da se Je potil, a šape so bilo prevelike.
«Saj so sandali Se boljši», se je spomnil in jih je potegnil iz starega zaboja. Ulili so brez pasov-
Kàkor bi gorelo, ie zdirjal ž njimi b čevljarju.
Burka pa se ni hotela prevrniti in mor-ska bolezen nj napadla nikogar.
. »Dolgčas je,« je povedal Lue.
»Barko si oglej!« je^fvetoval oče.
»Ko bi šel ti z menov« je prosil zamudni kolonist.
»Tak razpeljavček mora sam pogledati okrog sebe. Kdor gre jio svetu, mora biti samostojen mož«
Lue je hitro razumel dobre nauke in kmalu je bi!a vsa ladja njegova.
Oče pa Je vzel »Primorski dnevnike, (Va bi pogledal, če bo ta teden kaj tobaka.
»Ti paglavec, ti!« se je začulo vpitje» Odkod si se vzel?«
Mornar se je jezil na Luca. Ve- je bil bel od moke- Obleka bela. obraz, lasje» vse, kakor da je mlinar.
»Čigav si, razbojnik?«
Oče , jc vstal in stopil n« pomoč.
»Kaj Je napravil?«
Mornar je pripovedoval, da je grešni-ka našel pod palubom. Preplezal jo bil vreče moke in »lezel k oknu. Odpreti ga je nameraval- Voda bi ob takih valovih vdirala vjgirko in zmočila nmko...S palico jih je vreden, nepridipravi
»Zakaj si to napravil?« jo vprašal oče.
»Dolg čas mi Je bilo«, je nedolžno po-jusnil if.uc in se umikal, da ga ne hi hudi mornar oplazil.
Ko sta bila spet z očetom sama, je po* šepnil: »Veš, prav za prav si bil kriv til Rekel si. da moram bili samostojen.«
fDaAje'
WVV>>'Vv''trtr>VW>VWV>>>>VV>VVVVVW VVVVVVVVVVVVVV' VVVVVVVVV VNKVVVVVVV*'

Ta ?
Mihec dečko mlad smučal bi se rad.
Pač lahko je skleniti, d iher smučin Iriti.
Da pa v praksi drugače je. to ti slika ta pove.
In to je Mihec tudi spoznal, l«o kros rr, smuči je prižgak


99
fòoziini običaji"
Bi preobsežno delo bilo napisati vse, kar zgodilo se važnega je tekom leta.
Zato ne klevetaj poeta če se ne bo širokousiil in če bo marsikaj izpustil.
X tem letu je atomska sila pet koz življenja odrešila, zato odslej tja na Bikine nobena koza več ne rine.
Se pogrnila sredi Pariza je dolga diplomatska miza; sejali tam so m sejali, nato se v New York odpeljali in spet sejali m sejali, nato se zopet odpeljali.
Se tamkaj je nekdo izkazal, id glasovalni stroj namazal tako je, da lepo je tekel in ni pokorščine odrekel.
Se pripetilo je v tem letu pač dokaj čudnega na svetu.
Je v Niirnbergu sodba pala —■ ne brez nekoliko škandala, še slabših sodb pa brez števila Pravica tu je podelila, tako, da se prijet, za glavo je vsak ki se spozna na pravo. In sploh je lelos bil Tržačan obilo za svoj trud poplačan: če „dol s fašiztnom“ je zakričal, še tujec mu je hrbet bičal. Največ' opravka policija imela je, ko komisija Ogledali teren prišla je; tedaj je. slavoloke, mlaje podirala in fKtžigala in narodu čutiti dala kako ie lepša, idealna, polti ka kolonijalna v tem leta tri svetovne sik tri trle so nam naklonile, in da bi nam še težje bilo, to leto je statut rodilu.
A letos tudi brez števila se vrsta štrajkov je zvrstila in radi tega, glejte šmental ostal je Trst spet brez Regenta. Se marsikaj smo doživeti in, kot rečeno, če zapeli bi pesem o vseh rečeh, bi morali na treh straneh vam „Kraško burjo“ napisa".
'A toliko papir ja dali oblast seveda ne dovoli.
Ko zopet leto bo okoli morda bodo že boljši časi rodili se tržaški, rasi.
V tej nadi od srca želimo vsem našim bralcem iopio sono in lepo lelo brez komarjev ter brez uvoženih vladarjev.
Če teh ne bo, bo prav gotovo.
Za nas bolj srečno jelo nove!
♦ ♦ *
UBOGAL JO JE
A: Zakaj ni zapisal v parte »veje ženo, cla je bila star' 38 let, kc jih je imela vendar 52?
B: To je bila njena poslednja volja.
Še ni obupala
Sodnik: Naj vstopi pr da mrla Mandolina!
Priča (vstopi).
Sodnik: Vi ste priča Gizeln Mandolina ?
Priča: Da.
Sodnik: Kje sle rojeni?
Priča: Na Opčinah.
Sodnik: Koliko ste. stari?
Priča: 71 M.
Sodnik: Ste poročeni?
Priča: še ne.
Božični običaji so na svet« različni pri gospoda ai’ pa kmetu, različni so pri nas Primorcih i kot. pri Afrike zamorcih.

Bolnik: Torej, gospod kako je z menoj?
Zdravnik: Nič kaj dobro že. Alkohol, alkohol, d ra« Bolnik: Kaj pa — če bi nekaj časa odrekel terana Zdravnik: To bi morali pred desetimi leti. Zdaj je ì pozno.
Bolnik: Hvala Bogo!
ŽALITEV
- Kaj, urednik ti .je ponudil za članek 200 lir? To je vendar it«. Sitev, In kaj »1 ti stari! ?
Vtaknil »etn ftfclkev v tintnico .
•la pa od situ so raalSenj v demokratski Angliji petiònii vojaki sr, nam pokazali, ko po mestu so divjali.
AVTO-NESREČA
A: Človek božji, kako to, da sl pneumatlko' tako strašno razrezal?
B: Zavozil sem na črepinje razbite steklenice.
A: Neroda, pa jih nisi videl?
B: Kje neki! Tisti vojak je ime! namreč steklenico v žepu
Ob zgodnji uri
Malce vinjen je prišel mož ob štirih zjutraj domov in po prstih v zakonsko spalnico. Tenkočutna ženica se je kljub temu prebudila in vprašala jezno: „No, koliko je pa spet ura? „Ena,“ se je prihuljeno zlagal mož. A tedaj je stenska ura udarila štiri. „Tiho bodi,“ je mož nahrulil uro, „saj vem, da je ena, kaj bi to štirikrat' ponavljala!"
SALON ZA GLASBO
»To pa je noša «oba za gtóstoo,« tolmači nekdo prijatelju, ki je prišel na ‘»ibisk.
»Kako pa to. saj v njej ni ne glasevirja ne harmonike, ne gosli.«
»Seveda,, tod«, v.tej sobi se najbolje sliši sosedov ràdio,«
Peti® j« m njih krohot,
»n glasba šip razbitih je ropot,
je naša razigranost
pri njih ostudna pijanost..
LOGIKA
Prole*»r tolmači: »Moč presoje jo toKko večja, kolikor imamo fosforja v glavi, če je tako. potem bi najintel'gentnejšc bife ..
Dijak: »Vžigalice!«
Mule povpraša gospoda za ut... »Pol enajstih j«, drage«.« »Komaj? Jaz bi pa želel, da me točno opoldne pišete v uho.« »čakaj, čakaj, falot nehvaležni,« i« gospod se spusti v dir za, bežečim mulcem kričeč: toPolicaj, policaj, primite ga! Dejal je, da naj g« točno opoldne pišem v uho.«
Čerin: »Gospod, za to pa »e ni treba talco gnati, soj imet« še pol nre čast«.«
Sramotiti zavezniško državo in uganjati norosti z nje zastavo; to je samo »nedolžen običaj« novinarju pojasni ne haš vljudn*
policaj.
V20REN ČLAN
Zakaj jo Vaš mož brcnil te-'ga psa z nogo?
— Ah, jezen je bil, ker je nit».
ral plačati članarino kot član društva za zaščito živali.
Sosedovi! sosia
Nekoč je ležal kn>,>t na smrtni postelji. Vse je kazalo, da bc kmalu, zapustil ta grešni svet.
Za srečno pot so mu hoteti prižgati svečo, pa je ni bilo pri roki. Poslali so ponjo k sosedovim.	sve-
čo in čakali. A krnet je bil trdovraten: ni hotel in ni hotel umreti Pa se oglasi nuda hčerka Ančka: „Oče, le brž umrHi^ veste, sveča ni noša."
SKRAJNA RAZTRESENOST
Služkinja:	grspod profesor
grem v nr . ri» žetvte, da raa» kaj prinesena?
Profesor: Ds, pojtSte k bota# ki pustite me ostriči!
ss
ŠAH K
Pisani športni svet
Danes prinašamo za šahiste, ki se Sele u-vajajo v šahovsko teorijo poučno partijo, ki jo je igral nekdanji svetovni šahovski prvak Viljem S'einitz no rodu iz Prage 1. 1862 v Londonu. Napake, ki jih delaje novinci v otvoritvah »o namreč zelo splošne, a se danes po turnirith mojstrov ne noiavijajo več. Zate jč treba po osnovno nauke preeoj nazaj v zgodovino šaha.
Beli: Steinitz	Crni Hbistcin
Italijanska otvoritev London 1862
1.	e2 — el o7 — e5
2.	Sg 1 — f 3	Sb 8 — c 6
3.	Lf 1 — c 4	h 7 — h 6?
Poteza, črnega je zelo značilna napaka v otvoritvi. Nekateri začetniki jo ponavljajo skoro v vsaki partiji, zato jo jo treba osvetliti. Kai je na njej take slahega9 Prvič poteza ni potrebna. Črnemu še nič ne proti, pa se že postavlja v obrambo. Črni ie že itak eno potezo za belim, po storjeni potezi pa zaostaja za njim za dve potezi kar se razvoia tiče. Glavna skrb črnega pri vsaki otvoritvi je: razvoj figur. Torej bi bila na mestu vsaka druga poteza, ki bi razv'la figuro ali pa pripravita možnost za razvoj (na pr. Lc 5: L e 7; Sf 6. d 61. Drugič pa si mora vsak 5ah!st dobro zapomniti, da so kmetie na'močneiši na svojih osnovnih poHih. Vsak prenrk predstavlja že ma!hrto niihovo slabitev. Do^er šahist ne bo nikdar za atoni in br»z preudarka rre-moknnil kmeta P-emaknienega kme'a n-’ mo* reš več snraviti nazai. Z^t.o nai z’asti za kme-pred stolni in konij velia n^čeVi: premikati jih čim mani in samo po potreb*'!
V partili ie Steinilz kmalu pokazal kako jo treba take napake kaznovati. S te strani res poučna partija! Kaznovati jih je treba s čim bifr°*'5im razvoiem Potem se pokaže slabost črnega — zaostalost, drugače no!
4.	d 2 — d 4 o5xd4
5.	n — o	Lf 8 — e 5
G. c 2 — c 3 d 4 — d 3
Če vzame črni kmeta nn c 3., sledi 7. Le 4 v <7 +• Ke 8 x f7: 8 Dd 1 — d5 + naknr dobi beli pri odi Pni poz:cb'i figuro nazai. Zaradi pokvariene rosnde ne moro črni več priti k sebi, zato potisne itak izgubljenega kmeta raje nanrei.
7.	1)2 — b4 L c 5 — b 6
8.	b 4 — b 5 S c 6 — a 5 ?
Ni naibolio, videti pa ie TfK>"no.
9.	Lc4xf7+! K e 8 x f 7 Črnemu ne kaže drugega kot sprejeti nepričakovano žrtev. Sedaj se bo jasno pokazala ala'mst, poteze b 7 — b 6.
10 Sf3 — e5+ K f 7 — f 6 Vse drugo poteze črnega so še slabše.
11.	D d 1 — f 3 + K f 0 x e 5
Vso poteze črnega so odslei izsiljene. Stipite 'e dobre videl, kaj mu bosta prinesi! žrtvi dveh figur
12.	D t 3	— f 5 +	K o	5 —	d G
13.	o 4 —	e 5 +	K	d 6	— e	7
Marsikdo bi tu igral Lel — f 4 +’, tila
po K d C — o 7 ne bi beli imel pravega nadaljevanja.
14 L c 1	— a 3	d	7 —	d 0
' 15. é 5 x	d 6 +	K	c 7	— o	8
IG. d 6 - d 7 + L e 8 — d 7 17. D f 5 — f 8 mat.
____________________Juq&slavife
V prvem tednu decembra je bilo končano Šahovsko državno prvenstvo Jugos'iavtjc. Bil je to turnir, ki po svoji organizacijski stnak-turi nekaj 'edinstvenega. Taka državna prvenstva prireja samo še Sovjetska zveza, no*-.bona druga država, na svetu ne. Tisoči ša-histov so po sekcijah, krožkih in klubih tekmovali, da se prebijejo' v ožje turnirje. Lo malo jih je prišlo v republikanske prvenstvene turoirjo. Najboljši iz šestih republikanskih prvenstev, eo so pomerili v dveh poifl nalnih turnirjih, enem v Beogradu, enem v Ljubljani. S&mo prvenstvo je bilo igrano v Zagrebu. Iz vsakega polfinala si je priborilo VBtcp v finale po 7 šebistov, mod njimi dva zastopnika vojske, izbrana izmed 25.000 vo-jaki Subisti, ki so se udeležili tekmovanja-'Pravi v o 'lirektnegn vstopa so in>e’4 samo jansk.i prvak dr. Trifunovič ter velemojstri1 dr. Vidmar, Lire in Ktc0t»č.
Preko mesec dni jo trajala borba. Bila je vseskozi izredno napeta. V prvi polov:ci turnirja še ni bilo možno ugotoviti, jedo bo o-«voiil rirvt- mesto. šc’e v dnig, noto vi ai je. jasno izbil na čelo dr. Triufuncvič. Zaradi njegove sigurne igre z velemojstrskim poznanjem otvoritev in končnic mu prvenstva de. jansko ni nihče resno ogrožal. Toliko večja je bila bilka zn sledeča mesta. Iz razore-'delnice je razvidno, kako majhno je razlika
Dve zmagi ljubiteljev Ponzione
Na domačem terenu je uPonziana“ premagala „Hajduka" (1:0) in „14. oktober" iz Nisa (5:1)
Enajsterica Ljubiteljev Ponzin-ne, ki je morala pred kratkim* igrati vse tekme za jugoslovansko nogometno orvenstvo zunaj, je v dveh tekmah na tržaškem stadionu obakrat zmagala tn si lepo popravila položaj v kvalifikacijski lestvici. Prejšnjo nedeljo jo zmagala nad Hajdukom z L0, v nedeljo pa nad 14. Oktobrom, kar s 5:1.
Gostje iz Niša so pokazali lep nogomet, bili pa so utrujeni od dolge poti ter su morali zaradi bolezni vratarja nastopiti z rezervam, ki svoji nalogi ni bil koa Prav rezervni vratar nosi ct'avni đe'ež krivde za vfeokj poraz, saj bi lahko ubranil tri gole. Dobro igro je podal srednji krilec ter ves napadalni oddelek, kjer je bilo naibolišo desno krilo. Ljubitelji Periziane so v tej tekmi ponovno dokazali, da bodo na svetem isriščn trd oreh vsakemu nasprotniku. Enajsterica je močna v obrambi, odlična v srednji liniii tn dobra v nanadu. Njena gra postaja iz nedelio v nedeljo solidne’ša in koristnejša.
Takoj po začetnem žvižgu so pričeli napadati goSB. N,Ubavi napadi pa so se konča’i pri brani’ski Uni fi. Po 5 minutah igro so Ljubitelji Ponziane uredil*' svoje vrste in po svojih hhrih krilih prehajali pred nasprottvkova vrata. Že v 10 min. je MalUtn na krasen predložek Tom a s ini ia prvič potresel mreže. Tržačani nadaljujem z leno igro in so stalno v premoči, ki ie redila v 23. minuti dragi gol. katerega avtor' je 1>U T^mm asini.
Tudi v drugem delu so bili prvi cesti iz Niša, ki so z lemmi akcijami nrehaiali na tržaško polovico. Tn tu s** vid* muhavost ii=>-n*a. Ko ko bili narivo'i v premoči, je Tommasini po* hitrem predora zaini tretji gol za tržaške barve.
Ostre borbe v pokrajinskem prvenstvo
V nedelio jo bil popoln spored pokrajinskega prvenstva. Na vseh igriSx1b so se' bile ogorčene Torbe za točke. V Trstu ie Mio veliko zanimanje za tekmo med Gasli-
Knajstcrica pa. se še ni vdaia. Naipatlala jo z izredno srditostto. Napad za napadom se je vadi pred Paxolin gol. Ožja onrampa Tržačanov je imela obilo poda, ki ga je dobro opravila: ni pa mogla preprečiti, da no bi gosti v 10. minuti po Petru viču zabili časten gol. Po tem viharju s stra ni niške enajstorioe so Tržačani zopet uredili svoje vrste ter pričeli prevladovati. Njihova premoč jim ie rodila še dva gola in sicer v 27. minuti (Maluta) n v 37. minuli fTommasimV
Kvalifikacijska lestvica
Partizan	10	10 0 0	28 4 20
Hajduk	12	8 2 2	28 4 18
Dinamo	12	8 2 2	33 13 18
Metalac	11	7 1 3	23 15 15
Rdeča zvezda	10	7 0 3	31 13 14
Spartak	12	0 1 5	20 21 13
Pobeda	13	3 5 5	21 19 11
Lokomtivn	12	4 2 6	17 21 10
14. Oktober	13	3 3 7	13 32 9
Lj. Ponziane	10	3 1 6	11 20 7
Budučncst	12	2 3 7	IG 29 7
Kvarner	10	1 4 5	9 19 6
Železničar*	12	2 2 8	12 30 G
Nafta	11	3 0 8	12 32 6
Prizor iz borbe Hajduk — Lj. Ponziane
nijem in Torpede »Bav bav« iz Reko je moral pustiti v Tretu enoi točko. Igra je bilà fair tar ja potekala v stalnih napadih ene in drage enajstcance.
Na nogometnem igrišču v Mirnu jo morala goriška enajsterica, po dveh zmagah kapitulirati pre odlično razpoloženo miljsko enajsterico. Moštvo Gorice ni pokazale b-av ve kai ter ie poseglo v drugem polčasu po, športniku nevrednih sredstvih, zaradi katerih jo bil sodnik primoran predčasno ?ak! iuriti tekmo.
Tržaška enajsterica »Tovarna Strojev« je gostovala v Piranu. T'speto ji je s svojo borben ost ir. drseči neodločen rezultat. Tudi Skedenj ni. mogel v Pulju, kljub dobri volii hi lepi igri, zmagati. Zadovclriti se je mor«! z eno fcič-k Moštvi K o pia in Izolo sta pr H
svejim občinstvom zmagali, Montebello in Ronke pa sta si tuli podelila točke.
Kvalifikacijska lestv'ca -
Rudar (Raša)	8	7 1 0	‘15 f* 13
Izola	11	3 4 2	20 11 14
Tov. strojev	10	4 5 1	18 12 13
Torpedo	8	3 2 1	16 4 12
Skedenj	8	4 0 0	14 6 13
Milje	10	5 2 3	23 13 12
Koper	8	4 3 1	13 9 11
Tržič	6	4 1 1	15 9 9
MontoboUo	8	2 4 2	10 12 8
Ronke	9	2 4 3	14 22 8
Pulj	!)	2 3 4	13 14 7
Gasilni	0	2 2 2	7 9 6
Gorica	9	2 1 G	10 10 5
Gradiška	8	1 2 5	12 21 4
Postojna	7	1 1 5	11 22 3
Krm in	7	0 1 G	5 10 1
A idovščina	8	0 1 7	3 29 1
Piran	o	0 1 1	2 3 1
Slovaška - Madžarska
3:2 Na sp ošno pre ene-čenie je reprezentanca S oveštlo v namiznem tenisu premagala Madžarsko s 3:2 ter take izlo« la enega izmed favoritov za osvojitev »Evropskega Dc.k«ia«.
Nov svetovni rekord v plavanju na 4X100 m prosto. Francozi so postavili nov svetovni rekord v plavnju štafete 4X100 metrov v času 3.58.4, Stari rkord ie imela Nemčija s 4.00.5. Rezu'« tati posameznih plavalcev so:	G. Valerey
1.00.7, J. Vallerov 1,00,0, Bal>ey 1.00.9 hi lanv 56.9.
Nogometna tekma vojaških reprezentanc Francijo in N zozemske, ki ie bita odigrana v Amsterdamu se ie končala z zmago Nizozemske 2:1.
Prvenstvo Anglije V umetnem drianju. V
Wembleyu ie bilo za-kliučono prvenstvo An-glije v umetnem drsanju. Pri ženskah ie zmagala Daphne Walker r*vfì1 18 letno Marion Dawies. Moško prvenstvo si je osvcTJ tužnoafrikanec Arthur Apfe'. Prvenstvo v parih pa ie pripadlo bratu in sestri Sil v ort • bora. Dragi je bi! par CHff-CViff
Na zadnjem ieienskem teku čez dm in s-!rn v
Leningradu ie nast"i>ilo 6000 tekmovalcev. Zmagal. je Hartuškin v času 11 35.0.
Oxford-Cambr dga 155
Tradiciona'm tekma v rogb* u me 1 Oxsfordom in Čambrldgejem se ie pred 48.000 g’eđalcev kenča-a z zmago Oxfor*!a 15.5.
Mednarodno boksarske rrečanfe med ran*e-zen tanca Angt' je in Svi. carske, ki se je vrš'lo v Londonu se ie končalo Z zmage Anglije 7:1.
Trije bratje, trite boksarji, tri zmage. Fran o.
skl boksarii bratje Fa-mechon so nekaj dna tega vri triie zmagah na isti dan. Emil je v 9. kolu s knockautem p rema-maga Šketa Smitha, v Gtasgewu je Hay p-e-maga tudi s knock autom y 9. polu Me. In eheva. v Londonu pa ie Andre v dcset'h ko’ih po tečkali premagal Itiompscna.
Twrfrrrrrrrrrfrrrryrrff rrtyfyfrrrrrftrfrffffrrfrrrfrrTrrrrrrrrrrrrrrrrrrryrrrttr yrrrfrrTrtrrTrfrftTfyrfyfrrrrfrtfrfrrrrrYfrTYrrrrrrTfWTrrfrtrrrrrvywrrrTrfrtfyrrryryfrrtrTfr
Tatjana Pankratova
Rodila so Io v mali vaile! Urno ooriotr.ile domovino. Stara |c 21 let In ie ]e med na'bolplml sovletskimi llzkulturnlcaml. No in prav v Moskvi jo prvič zmazala in to v budi konkurenci. Bilo ]e to na stadionu aDi. nama».
Tekmovalko so bilo na startu za tek na 1000 metrov. Med njenimi nasprotnicami Jo bila tudi sov'etska prvakinja Ana Zajcora, ki Je zmaga-
la tudi letos «v teku čez dru io stra» v Barlzu za nagrado »Himianl-lo».
Strel slarterja In tekmovalke so se x bliskovitim star'om vrgle v borbo. Vodstvi) Je prevzela Ana Zajcova, za njenimi petami pa Je tekla Tatiana. Še 100 m manjka do cil.a. Presene, čcnl gledalci so videli mlado nepoznano tekmovalko, kako Je prehitela Ano Zajcoro In prva prlicklu uu
cilj. Sodniki so povedali čas 3.01.2. Odličen rezultat, ali kar je še važnejšo, premagala Je sovjetsko prvakinjo.
Izbruhnila Je vojna. Lela 1913 so Jo Nemci s transportom peljali v Izgnanstvo, Mlada Tatjana pa ni hotela postati suženj. Delala sl Je: »Poskusila bom ubežati». Ce se ml posreči dobro, čo ne, me bodo ubili, kar Je Se vedno veliko vrednejše, kot pa hiti sužen*. In neko temno noči Je zapustita dolgo kolono, ki }c peljala ljudi, kakor živino v nemške k'avnl-ce. Tekla Je, še nikdar lako hitro. Bo« se |l Je posrečil. Ko so Jo vso
Izmučeno našli partizanski odredi «Za domovino» so ugotovili, da Je prele, kla 230 km. Pri partizanih se ie zn mlado Tatjano pričelo novo ilvJIcn’e. Portala Je bolniška pomočnica. Po osvobojen'ii Brjanske oblasti (pokra, lina v Sovjetski zvezi) pa Jo posla, la učltelllca.
Leta 1943 so le Tatiana zopet pri. čela aktivno baviti z lahko atletiko. Po tolikih letih prestanka le zopet pričela zmagovati. V Leningradu je nastopila na pr. na 500, 800, 1000, In 1500 m tn na vseh progah zmagala.
Letošnjo leto pa sc je zopet sestala z	Ano	Zajcovo.	Moskovčani	so
ponovno videli na vsezveznem teku čez drn In strn veliko borbo Tatjane. Zajcova, ki še ul pozabila nekdanjega	poraza so Jo	hotela zanj	na
vsak	način	revanširat). Tekli so	na
2 km. Ana le pričela s peklenskim tempom. Tatjana pa JI Je sledila kakor njena laslna senca. In zopet ae Je odigravala Ista slika. Do 100 m pred cIPem je vodilu Ana. Tu pa sta oho tekmovalki oboječasno pričeli s Lpurloiu, v katerega sta vložili po. slednle rezerve moči. Dva postavi sla tekli druga ob drugi. Se neka) metrov ie	do cilja.	Gledalci so	ite
mislili, do bosta obe tekmovalk! pritekli na cilj v mrtvem teku. So po« IcdnJI uapor Tatjaue la Ane, pa. siedale moči in borba bo končana, (C H-kul metrov pred vrvico so Ja T«. tjaun z zadnjimi nrporl bliskovit«, kakor puščica, vrgla saprei In z attuala. To le bila ena na ile,** Iti lahko atletskih borb, kar eo Jih videli Me-skovčaol.
med enim in drugim tekmovalcem, znamenje, da so na turnirju igrali res samo najmočnejši, sam» v borbi izbrani šahisti.
4	0	točk
dr. Trifunovič	10	1	7	13 X«
Gligorič	9	3	6	12
Pirc	G	2	10	11
Tomovič	8	4	6	11
S. Vukovič	• 7	4	7	10 X
dr. Vidmar	4	2	12	10
Tot	5	4	9	»X
Puc	6	6	B	»
Kostič	* ,	5	5	8	»
Markovič	6	6	6	9
Božič	5	5	8	»
Raba?	3	5	10	8
Simomivk:	4	6	8	8
Bidev	5	8	5	7X
uharte	3	G	9	7X
ign. Kindij	6	e	3	7X
Milič	4	8	6	7
dr. K al aliar	4	8	6	7
dr. Tekavčič	N 2 10		6	5
Prvi stolpec dobljeno partije, dragi izgubljeno, tretji rem is in četrti število doseženih točk.)
Izid turnirja je zanimiv v toliko, ker sc nihče od velemojstrov ni plasiral na prvo ali vsaj drugo mesto, kot bi bilo pričakovati. Poudariti je treba, da temu ni kriva njiii./va slučajne slabša igra. pač pa so jo to zgodilo radi dobro, reg kvalitetne igro dr. Trifunoviča, GUgoviča in Tomoviča. So to imena, o katerih bomo šo mnogo slišali, so to mojstri. ki jih Jugoslavija s polnim zaupanjem pošlje kamor koli v inozemstvo. Dr. Trifunovič in Gligcrič sta to dokaza1» žc poleti v Pragi. Če upoštevamo še izkušene vele mojstre Pirca, dr. Vidmarja in Kostiča, lah ko rečemo, da ima danes Jugoslaivija v šahu moštvo, ki je po meči eno prvih na svetu. Močnejši sta gotovo Savjteska zveza in Združene države Amerike; Švedska bi pa prišla v poštev za osporavanje tretjega mesta. Res zanimivo bo zato prvo mednarodno srečanje, ki bo omogočilo primerjavo moštev v borbi
\OtiSZCl*lU,C,, UCfr(itlU& ZA BISTRE GLAVE
Znamenje
(Verzi Otona Župančiča)
Kaj je napaònega na tej sliki?
19-11
jilli-
-9—7—3—4—6—16 meàto v Beli Kra-

5—11
-7-
ni Kori;
14—15—8—2—14—2 krsij peni Nimesom
Oopolnjevalka
o.
v.
.1.
A.
O.
M.
O.
L.	K. A. A. Z. K. I. A.
M.	V. T. A.
t. n
r.	Dlk v«t»vi črke A A B O E E
E l J E L N R Z tako, rta dohiš v zo-lonv mh vrstah besede, v 2. in 4. navpični vreti Pa prejfovor.
Sestero imeu
Izrnael Ed nar Asta Eva Ela Riko
i IZ^rilLih °sei)ll'li imen izloči po ene čr-j(j0' iiijò osta 0 Citane zapovrst-
žemti©p|HMM «gani*«
Iz /losov če os, koli mož ren, tos, »en, sku. ta se tavi šest besed, ki pomenilo: 1 otok na Grškem, 2 kraj na Goriškem, 3 mesto v Prlekiji, 4. vrh v
e.^t Sa ve ah' 5- rnP8t0 v
Začet ne m končno črke debi jenih besed tvorno imeni dveh primorskih krajev.
4«<r v..ot»t«a «nekrtot«
Nekoč 12 - 345 - 657894 komponist 3 10 7 11 12	6	- 8	gosteh.
13	14 6 15 4 15 2 5 1 -	1	2 -	1610	-
4 9 2 6 2 5 steklen.co 4 9-6 ponosom 1 7 20 bi rate 4 12 2 5	•	3 2	15 11	.
- 12 14 1 2 - kleti!« 7	12 16	7 18	-
17 20 bi raje 4 12 2 5 - 3 2 15 11-
14	8 9 7”, 1 2 - 14 17 13 14 8 14-10 4 5 Brahms.
- . .. . • •
UIVOD
UVOZNI IN IZVOZNI ZA VOD ZADRUGA Z O. Z
TRST
ULICA TORREBIANCA 8/HI Nad. - TELEFON 8000
2Le/ì use m srečno in ueselo nono leto
Cilnlfc m širile „ljudski lednir
Rešitev ugank
Križank«. Vodoravno: 1. Ifi; T uta; 7, Ida; 8. (ten; 9 Ratinala; 12- Aden; 13, Đorpat; 17. očitek; 18 lij; 19. ura; 20, Piva; 21, Nola 23. oni; 24 pc- 26. del; 27. vada- 28 sree; 29. vime;'31 olje; 34. starce: 36, Mea rim: 39. Tit; M).’ Ada; °k.a ; 42, rek. —
Navpično: 1 bik« 2. oda; 3. jata; 4. uran; ■T ter; 6. Ana; 10 Idrija; 11. Neptun; 13. Dolina; U očividec- 15. aerodrem; 16. tkalec; 20. pòvir. Dg àloja: 24. pa; 25. os, 29, vata; 30. mn': 32. le; 33. erar; 34, sto, 35, llk: -i7. ide- 38. mak.
Dopolnjevalca: Varšava, dvajset, tovarna, kravata, Gepovan. poplava.
Zložilniea: siuywiiin, izobnizba, metro^io la. obljuba, nagnula, Gahiijcl, rožniann, ekvator Klaifolica, obelisk, razdebje, čoko-.iid.-t, iritcinnt, čestitka — Simon Greporčič.
Obratoice: 1 lov, 2. Ante, 3 tis. V. nojje
Ì0 Teč- *•	7 «••««•; 8 Hž: 9, rabi,
' ' V ,	v:>'; 2. Kma; 3, sir. 4, Egon,
;ver T	; 7- '"-m; 8. žir, i). Ibar; 10.
T r i k o t n i k : a ; ar ; rab ; riba ; brana „ižina ; aranžer ; Nabrežina.
MlM-fLl.) jUjD[s|KlHT[E DlN|T
E | N jo I T I N I Oj
r AMI j I A ■■ SÌ.UI B[ A ■iVjOj ^ [Č]
IQ|SjT|R j O j
ÀI b I u I B ■' Č £ i
RjO
B i E L
S E
TMo-
men
|U	B	A
|B	F	R
h	C	A
1 |n|r|t
v
L , A I D I I T
*.mS A.'dTIl OjL Tjo.N E C:Ai\ R A B eT
5^-t'rad 1 jla r 'Lit A v 1 zrn^i-i
M s V O J IMF R ! J_j A T : E j L. I F, M « > VIE R O ! K A|T E K j A NA NA S
• R a nJ-n|k a nT|d o o e|k A voi ■
čjT
' jJa
:la n Tl d u o e|
R N E [O B _Aj T
LLn 0 Lil B E
r|s
__	__ oj L I ! K OI K O O
S’T|B A K E R J K A R 0| 1 U R 1 S T
Mn [um ■* o p; °; L j A 1 U~7^- T * K1M|E L
E ! N I B IO ! Z 1 Ì-I CM Tj A! Ki A
Mreža
E	lB	E	1	K	N	R
M		C	E	1	b	R
Lih	Ll	0'	G	1	»	V
A j B	•	l\	O	K	R	V
‘jC <	K	O	O	V	'	T
El1	K	P	h 1	E		L
11r	S	S	R	T	O	T
novec
itfkilo
kraj v Jugoslaviji (znan po mladinskem
•množičnem delu)
ptica
svojstvo
atarogrški državnik število
Črke v okviru dado voščilo.
Prego
VOTI
Nil ni težko, kar roti/ sterimo Nikoli ne kupuj, cesar ne potrebuješ. Ni kruha brez trudil.
Ni naše paše.
Ni vsak dan božič (praznik, nedelja). Ni vse za vse.
Ni vse zlato, kar se sveti.
Nobeden še m aie n iz nebes padel. Noč ima svofo rnol.	'
Obljuba dolg dela.	!
Obrala • plaši po vetru. tt V Obrni denar desetkrat, preden na izdaš:	■ili -n'■■ji-’HfS:
Očeta in matere ne žuli, sicer ti sreča preide.
Od božiča do pusta imajo ženske široka usta.
Od obljub še ni bil nihče sit.
Vetrnica
Vstavite v vsak krožeč po eno črto, tako da se bodo v 16 žarkih ođ roba proti sredini brale besede spodaj navedenih pomenov. V krožcih, ki so zvezani z manjšim obročem, morate dobiti priimek na-šega pesnika, v krožcih, zvezanih z velikim obročem, p« naslov njegove pesmi (balade).

rv
»•••<
1. če kdo v zadnjem hipu koga nadomesti, tedaj pravimo, da------; 2. Preše-
ren ga omenja, češ da ga „mraz v Pontu tare“; 3. kdor vse ve, prerok; 4. nravnost; 5. ga imajo svetniki, — včasih kar iz debele žice; 6. gora, polna menihov; 7. dela navadno družim lopati; S. tekmovalno orodje; 9. grabežljivim pticam; 10. naš pisatelj, kj ima tudi važno politično funkcijo; 11. izraz iz slovnice; 12. v grški mitologiji je imel že kar spočetka veliko besedo; zdaj kroži okrog sonca — in po zemlji "a '«^cjo, kolikor morejo; 13. velika, mu hiša; 14. hrib, od katerem se spomniš na čarovnice; 15. uloviti; 16. včasih je bila kras ženske (sedaj ne more biti, ker je nimajo)-
n
y
S 5
1947
.•i*.
V
o
U
u
O
D	KOLEDAR "LJUDSKEGA TEDNIKA”
o
|
i
O
H
o
o
o
o
o
o
o
o
p
o
o
o
y
o
o
o
o
o
g
o
O
O
o
o
p
O
S_3
O
O
Ò
o
O
O
o
0
C!
o
o
o
3E
o
o
n
š 5
O
Q
O
O
JŠ3V
g I
JANUAR
1	.S Novo leto; Uragovit
2	C Makftrij; Zlatan a P Genovefa
4	S Til.: l>')l‘iriLiir
5	N Simeon; Giordana
6	P Sv. Trije kralji
7	T Valentin
8	S Severin; Bogoljub
9	C Julijan; Nikósaya
10	P Pavel; Dobroslav
11	S Božidar
12	N Ernest; Bodigoj
13	P Veronika; Bogomir
14	T Feliks; Ncda
15	S Maver; Radoslav
16	C Marcel; Tomislav
17	P Anton; Zvonimir
18	S Petra s. v R.; Vera
19	N Kanat; Branimir
20	P Fabijan in Boštjan
21	T Neža; Janja
22	S Vincencij; Sviloj
23	Emcrencijana
24	P Timotej; Mi'.islava
25	S Pavla; Kosava,
26	N Pavla; Vse vlast
27	P Janez Z.; Dušana
28	T Julijan; Dragomil
29	S FranCišek Sai.
30	C Martina; Desislav
31	P Marcela; Divna
FEBRUAR
1	S Ignacij; Budimil
2	N Svečnica; Ljuba
3	P Blaž; Jagoda
4	T Andrej; Žalimir
5	S Agata; Malina
6	C Doroteja
7	P Blagoslava
8	S Janez M.; Vojmil
9	N Ciril Al.; Dobrana
10	P Zvonimir
11	T Lurška M. B.
12	S Evlalija; Cvetna
13	C Katarina
14	P Valentin
15	S Favstin; Vesela-
16	N Julijana; Dobrofia
17	P Kristijan; Bratomil
18	T Pust; Drago
19	S Pepelnica
20	č Elovterij; Gojslav
21	P Maksimilijan
22	S Petra stol v Ant.
23	N Peter; Bludomir
24	P Matija; Nikna
25	T Valburga; Inoslav
26	S Porfirij; Sodka
27	C Leander; Baldumlr
28	P Roman; Rajmund
MAREC
1	S Albin; Mejmir
2	N Shnplieij; Belin
3	P Andrej; Milana
4	T Kazimir; Mislav
5	S Janez; Slađoj o
6	Č Perpetua; Danica
7	P Tomaž; Zvezda
8	S Janez od B.; Jelen
9	N Frančiška; Bodir
10	P Makarij; 40 muč.
11	T Sofronij ; Stana
12	S Gregor; Rado j a
13	C Rozina; Božena
14	P Matilda; Svetovid
15	S KI ornem Desimlr '
16	N Hilarij; Velislav
17	P Jodert; Ljubislava
18	T Ciril; Budimir
19	S Jožef; Slavoljub
20	C Aleksandra; Zlata
21	P Benedikt; Vlada
22	S Benvenut; Tuga
23	N Viktorijan; Slavo
24	P Gabriel; D raž is'a v
25	T Oznanjenje M. D.
26	S Emanuel; Predrag
27	C Rupert; Srdan
28	P Janez; Stanimlr
29	S Ciril; Uma
30	N Angela; Branivoj'
31	P Modest; Pribislav
APRIL
1	T Ilugon; Mutimir
2	S Frančišek;. Gojmir
3	C Vel. četrtek
4	P Vel. petek
5	S Vol. sobota
6	N Velika noč
7	P Herman; Radivoj
8	T Albert; Viljenlca
9	S Marija; Ljuban
10	C Ecehijel; Srčanica
11	P Leon; Rada
12	S Julij; Sava
13	N Ida; Zdogoj
14	P Justin; Jolača
15	T Helena; Goetirad
16	S Benedikt :Božislava
17	C Rudolf; Vitigoj
18	P Apolonij
19	S Leon; Tiliorad
20	N Neža; Dragislav
21	P Simeon;Dragomira
22	T Leon; Ljutomer
23	S Adalbert; Bobrica
24	C Jurij; Jaroslav
25	P Marko; Tugomir
26	S Marcelin in Klet
27	N Peregrini Raduna
28	P Pavel; Slavica
29	T Robert;
30	S Katarina
MAJ
1	Č Delavski praznik
2	P Atanazij; Živana
3	S Najdba sv. Križa
4	N Florijan; Valhun
5	P Irencj; Desirad
6	T Janez E.; Zdemir
7	S Stanislav
8	C P. Mihaela nadang.
9	P Gregor; Prvinica
10	S Antoniu; Dvorna
11	N Mamert ; Ljerka
12	P Pankracij; Stojmir
13	T Scrvacij; Jasna
14	S Bonifacij: Svctolik
15	O Vnebohod; Zofija
16	P Jan^z N.; Miadcna
17	S Paskal; Dušoje
18	N Feliks; Mladica
19	P Celestin; Vitoslava
20	T Bernardin
21	S Feliks; Jelina
22	č Helena; Boža
23	P Dezidcrij; Milorad
24	S Marija D.; Cveta
25	N Titov r. d.; B nk.
26	P Filip N.; Dragica
27	T Beda; Volkašin
28	S Avguštin; Žaromlr
29	C Maksim; Dana
30	P Ferdinand; Mi ica
31	S Angela; Bojslav
JUNIJ
1	N Sv. Trojica; Rado
2	P Erazem; Velimir
3	T Pavla; Radoslava
4	S Frančišek; Dika
5	č' Sv. Rešnje telo
6	P Norbert; Milutin
7	S Robert; Bogomil
8	N Medani; Svetin
9	P Primož in Felicijan
10	T Marjeta; Rusmir
11	S Barnaba; Hrvoje
12	Č Flora; Zorica
13	P Anton I’.; Zlatana
14	S Bazi ij; Zdislav
15	N Vid; Dragomir
16	P Frančišek R.
17	T Adolf; Rodin
18	S Felilcs in Fortunat
19	Č Gcrvazij; Mileva
20	P Fiorentina
21	S Alojzij; Mile»
22	N Akacij, Gostimir
23	P Eberhard; Višeslav
24	T Janez K.; Janislav
25	S Viljem; Grilca
26	C Rudolf; Ihana
27	P Hema; Ladislav
28	S Irenej; Zorana
29	N Peter in Pavel
30	P Lucina; Prodislav
J&udsfii tednik ■
reden gost - prijatelj, posredovalec dogodkov j drilo odraslim in mladini, skratka, postati mora doma in po svetu, svetovalec gospodinji in ! nepogrešljivi član vsake slovenske družine!
JULIJ
1	T Presv. Rešnja kri
2	S Obisk M. D.
3	C Leon; Nada
4	P Urh; Bolizar
5	S Ciril in Metod
6	N Bogomila
7	P Vilibald; Nogoda
8	T Elizabeta; Milojka
9	S Veronika;
10	C Amalija; Ljubica
11	P Olga; Međo
12	S Mohor in Fortunat
13	K Marjeta; Dragan
14	P Bonaventura
15	T Henrik; Vladimir
16	S Karmoleka M. B.
17	C Aleš; Držislav
18	P Friderik; -Miroslav
19	S Vincencij; Radoš
20	N Elija; Česlav
21	P Danici; Zora
22	T Marija M.; Gribina
23	S Apolinarij ; Brana
24	C Kristina; Ratimlr
25	P Jakob; Boljedrag
26	S Ana; Valent
27	N Natalija; Dušan
28	P Viktor; Svetomir
29	T Marta; Dobriia
30	S Abdoh; Vitodrag
31	O Ignacij; Jeleniča
AVGUST
1	P Vezi sv. Petra
2	S Bojan
3	N Lidija; MiraČa
4	P Dominik;
5	T Marija S.;
6	S Sikst; Vlastita
7	0 Donat; Vidojka
8	P Cizijak; Godeslav
9	S Roman; Našmir
10	N Lavrencij; Juriča
11	P Suzana; Bolemir
12	T Klara; Dobrogost
13	S Hipolit in Kasijan
14	O Evzebij; Dobrina
15	P Vnebovzetje M. D.
16	Š Rok; Nemira
17	N Liberai; Radigoj
18	P Helena; Branislava
19	T Ludo vik; Ljudevit
20	S Ber. -ml; Žarka
21	C Ivana; Mirjana
22	P Timotej; Ostrivoj
23	S Filip; Bogovoljka
24	N Jernej; Borivo]
25	P Ludovik; Dragorad
26	T Bernard; Perunika
27	S Jožef; Zlatko
28	Č Avguštin; Milivoj
29	P Obgl. Jan. Krst.
30	S Feliks; Branislava
31	N Rajmund;
SEPTEMBER
1	P Egidij; Mladen
2	T Stefan; Mileva
3	S Doroteja; Lepe
4	Č Rozalija
5	P Lavrencij
6	S, Caharija
7	N Albin; Merna,
8	1* Rojstvo M. D.
9	T Peter; Vsemtr
10	S Nikolaj; Rakita
11	C Hiacint; Milan
12	P Ime Marijino
13	S Frančišek; Zremil
14	N Poviš. sv. križa
15	P Nikomod; Svcgoj
16	T Ljudmila; Sodimlr
17	S Lambert; Prvan
18	C Jožef; Sokolića
19	P Januarij; Vitodrag
20	S Evstahi j ; Morana
21	N Matevž; Blogoslav
22	P Tomaž; Colimir
23	T Tekla; Slavna
24	S Marija; Radivoj
25	C Kamil; Uroš
26	P Justina; Slojslava
27	S Kozina in Dam.
28	N Vaclav; Vidica
29	P Mihael; Stojan
30	T Hieronim; T*>Toa
OKTOBER
1	S Remizij
2	C Angeli var.; Miran
3	P Kandid; Vitomir
4	S Srančišek Ser.
5	N Placid in tov.
6	P Brumon; Bronislav
7	T Justina; Dragonika
8	S Brigita; Dragosta
9	č Dionizij; Svetina
10	P Frančišek B.
11	S Firmili; Negoslava
12	N Maksimilijan
13	P Edvard; Rosica
14	T Kalist; Scslrena
15	Š Terezija
16	C Gal; Velena
17	P Hedviga; Mira
18	S Luka; Travica
19	N Etbin; Stojgoj
20	P Kanez Kan.; Raša
21	T Uršula; Stojslav
22	S Zoris'ava
23	C Severin; Živka
24	P Rafael; Blagota
25	S Krizant; Zlatija
26	N Evarist; Vranica
27	P Antonija; Srebra
28	T Simon in Juda
29	S Ida; Gradimir
30	C Alfonz; Vladika
31	P Volbenk; Gorazd
NOVEMBER
1	S Vsi sveti
2	N Vseh ver. duš dan
3	P Viktorin; Bogomil
4	T Karl; Dravomir
5	S Caharija; Savina
6	Č Lenart; Ratislav
7	P Engelbcrt; Zdenko
8	S Bogomir; Nežir
9	N Božidar; Sebislav
10	P Andrej; Golobica
11	T Martin; Višnjica
12	S Martin; Davorin
13	C Stanislav; Nevenka
14	P .lozafat; Borislava
15	S Leopold; Volčiča
16	N Edmund; Vočcrln
17	P Gregorij; Ljubava
18	T Odon; Oliva
19	S Elizabeta; Imica
20	0 Felissp VladiboJ
21	P Darov. Mar. Dev. 23 S Cecilija; Jczdimir
23	N Felicita; Ra vi jola
24	P Janez; Jeca
25	T Katarina; Kolomir
26	S Konrad; Zdedrag
27	C Virgilij; Vcdrana
28	P Gregor; Leliju
29	S Satumin
30	h Andrej
DECEMBER
1	P Eligij; Božena
2	T Pavlina; Tihomir
3	S Frančišek; Sveljub
4	Č Barbara; Veljka
5	P Saba; Stojana
6	S Miklavž
7	N Ambrozij; Veselin
8	P Brezm. sp. M. D.
9	T Va'erija; Savica
10	S Lavrct. Mati božja
11	C Hugoiin; Gojica
12	P Maksencij
13	S Lueiia; Vitača
14	N Spirhlijon; Vojmir
15	P Kristina; Cvetana
16	T Evzebij; Jaronega
17	S Lazar; Strojslav
18	C Gracijan
19	P Urban; Uglješa
20	S Liberati Boživoj
21	5 Tomaž; Tomislav
22	P Demetrij
23	T Viktorija
24	S Adam in Eva
25	C' Božič; ZitigoJ
26	P àtefan; Zlatka
27	S Janez Ev.; Pelislav
28	N Ned. otročiči
29	P Tomaž; Vrhoslav
30	T David; Branimir
31	S Silvester; Blažena
a g
y
O
o
k i
O
O
o
O
o
o
o
o
o
flj
o
o
o
o
O
O
o
rt_s
3=
S 3
O
— -r
Q
O
o
n
o
O
Q
O
O
O
o
Q
O
B~=
a g
O
y
y?
O
n
O
O
O
n