LETO H. ŠTEV. 24 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 8. JUNIJA 1957 SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE VZDRŽEVANJE SPOMENIKOV 0 sedanjem okraje eslane net oblin V Kočevju je bila 1. junija skupna seja obeh zborov OLO. Seji so prisostvovali tudi člani Izvršnega sveta LRS in ljudski poslanci Maček Ivan-Matija, Matija Maležič, Tone Fajfar, Feliks Razdrih, predsednik OO SZDL Jože Klarič in drugi. Sejo je vodil Janez Pirnat, predsednik OLO. Prav bi bilo, da bi se občinski sveti za prosveto in kulturo pobrigali za redno vzdrževanje spomenikov. Žalosten je pogled na zanemarjen Trubarjev spomenik v Rašici. Tudi spomeniki NOB niso povsod urejeni. Organizacije ZB, LMS odškodnine za razlaščeno zemljo za * mladina naJ U za to bolj leto 1957 ter drugi odloki. skrbeli. Na vprašanje tov. Puclja iz Velikih Lašč glede 'teritorialne uprav- GLASBENE ŠOLE NIMAMO V vsem sedanjem okraju nima- ne razdelitve okraja Kočevje je od- ene g-iaskene šole. Na raiz- nvvTitrvvlll Č\T /V 4-v-vtt Tonorz _ ° * Na seji so obravnavali in spreje- odist, ali več, upravičen na celot- govoril predsednik OLO tov. Janez polago lso instrumenti, tudi denarii odlok o spremembah družbenega no izplačilo. Saj zato so postavilje- Pirnat. Pojasnil je, da se najprej ja je_ le poskrbeti bi bilo treba za plana in okrajnega proračuna zale- ne norme, ki pa ne smejo obstojati Nadaljevanje na 2. strani učitelja glasbe, to 1957. Poročevalec tov. Rauh je samo na papirju, obrazložil spremembe družbenega V nadaljevanju seje sta oba zbo-plana, natančneje pa še podpred- ra predlagane spremembe soglasno sednik OLO tov. Jože Košir. Med sprejela. drugim so poročali, da bodo skladi Zbora sta potrdila pravila Po-za samostojno razpolaganje v pod- slovne zveze za gozds-rstvo in kme- _ Obiskovalci kina »Jadran« v Ko- vsem okraju pa je kar 12 rednih jetjih prišli bolj do izraza kot do- tijstvo Kočevje ter pravila časopis- čevj,u so gotovo opazili, da se oder kinematografov, slej, oziroma sredstva skladov v no-založniškega podjetja »Kočevski v dvorani kina preureja. Pozanima- tisk« Kočevje. Nadalje je bil spre- b smo se m zaupno smo zvedeli, da jet odlok o skladu za gospodarski namerava uprava kina uvesti pred- kader, odlok o višini tarife oziroma s*-ave P° plastičnem sistemu cine- masoop (kinemaskop) in vistavi- podjetjih bodo letos večja. S tem, da bodo podjetja razpolagala z večjimi skladi za samostojno razpolaganje, bodo prevzela tudi večjo odgovornost, da bodo te sklade pravilno uporabila. Nadalje Bo poročali, da bodo po spremembah družbenega plana znižani okrajni in občinski skladi. Na seji so govorili o tem, da se v nekaterih podjetjih delavci bojijo, da ne bodo dobili plačila nad 10 odst. prekoračeno normo. Brez dvoma je delavec, ki z vestnim delom ustvari več in prekorači normo za 15 SVETI PRI KINO PODJETJIH Itonientat Pred VII. kongresom ZKJ V organizacijah Zveze komunistov Jugoslavije so v teku priprave za VII. kongres, ki bo novembra v Ljubljani. To je že tretji kongres v svobodni domovini. Kongres bo ocenil delo organizacije v dobi med dvema kongresoma, ki je bila izpolnjena z ustvarjalnim delom po tistih smernicah, ki jih je začrtal VI. kongres. Vemo, da je šesti kongres nakazal novo fazo socialistič-nega gibanja in našo družbo pripeljal na doslej neizkušena pota socialističnega razvoja. Ocena tako velikega dela ne bo lahka, za-?? elani ZK že na volilnih sestan-m, na katerih volijo delegate za občinsko konferenco, kritično ocenjujejo delo Zveze, dajejo predloge za spremembo statuta, na kratko rečeno, ti volilni sestanki bodo sestavni del kongresa-. V kratkem bodo vse organizacije prejele tudi osnutek programa ZKJ, ki bo sprejet na kongresu. Na sedmem plenumu so bile izvoljene komisije za sestavo statuta in programa Zveze, ki ob sodelovanju vseh forumov pospešeno pripravljajo osnutke, ki bodo dani v obravnavo vsem članom ZK. Za sedmi kongres bodo nekoliko spremenjene tudi volitve delegatov. Za šesti kongres so bili delegati izvoljeni na okrajnih konferencah, sedaj pa se bodo volili na občinskih. Ta sprememba je spričo vedno večjega pomena občine povsem razumljiva. Na volilnih sestankih osnovnih organizacij se voli na vsakih 10 članov 1 delegat za občinsko konferenco, občinska konferenca pa izvoli na 400 članov ZK enega delegata za kongres. Ker obstojajo občine, ki nimajo toliko članov, se je uveljavilo stališče, da bodo občinske organizacije, ki štejejo nad 300 članov, tudi volile svojega delegata. Občine, ki imajo manj kot 300 članov, pa bodo na skupnih volilnih konferencah z drugimi občinami Izvolile svojega delegata. Organizacijski sekretariat Centralnega komiteja ZKJ je izdal tudi navodila, da bodo osnovne organizacije, ld imajo nad 300 članov, lahko izvolile svojega delegata neposredno. To velja v glavnem za organizacije v velikih Podjetjih, na univerzah in enotah naše armade. Z vsemi pravicami delegata bodo na kongresu sodelovali člani Centralnega komiteja, ne da bi bili zato posebej voljeni na občinskih konferencah. Za delegata bo lahko izvoljen vsak član, ne glede na to, kateri organizaciji pnpada in če je izvoljen za de-egata na občinsko konferenco ali h-*« Xs® * * fokloml nastop »Ob bistrem po-za pokal maršala _ Tita. Povratna delu Mitrovič ni uspel z 11-metrov- datov, 23 pa jih je padlo. Pravico toku«, recitacije in petje, tekma ibo v Ljubljani. ko, kmalu nato pa je Sever iz do ponovnega opravljanja izpitov " V tej tekmi so pokazali gostje 11 metrov lepo poslal žogo v zgor- imajo čez en mesec. mi- nji kot. Proti koncu meseca junija, ver- am« vajeni gledati: lepe kombina- Sodnik Goli je sodil zelo dobro, jetno 25. junija, bodo v Kočevju cije, obvladovanje žoge in uspešne prav tako tudi stranski sodnik Ma- spet opravljali izpite motor"sti vseh —-i--~ od Ljubljane se je treba ver. j. m. kategorij. Po sporedu bo ljudska zabava. Igral bo »šentjurski kvartet« iz bi za gradnjo novega doma imeli premalo sredstev, bodo za prosvetni dom preuredili zgradbo, kjer je bila kovačnica. Ker bo tudi ta gradnja precej draga, naprošajo prebivalci ObLO Kočevje in podjetja, da pomagajo prebivalcem Livolda z denarnimi sredstvi. J. KUD LIVOLD Kulturno umetniško društvo v prodore. učiti, kako se podaja in igra preko kril. Rudarji so igrali kot navadno — preprosto in 'borbeno. Slaba obramba obeh moštev je dovolila močnim strelom potresel mrežo go- kar 10 uspešnih zadetkov v mrežo stov. Taslaman je bil nevaren že Od domačih je dal dva gola Sever nekajkrat v prostih strelih. V 55. in tri Planinc. Ljubljana ni imela min. je bil poškodovan vratar Svo- učinkovitih strelcev, drugače bi bil bode, ki igre ni nadaljeval. Ob kon- rezultat bolj kritičen, ker je bil eu so rudarji prešli v obrambo, kar Križman v Rudarjevih vratih zelo so gostje izkoristili in predzadnjo nesiguren. Prvi polčas so bili gost minuto dosegli gol. Priložnosti za je uspešnejši in v Odbojkaši v Slovenski ligi? Odbojkaši Partizana so slavili v nedeljo 2. junija tretjo zmago v Ljubljanski conski 'ligi. Doslej so premagali Ježico (Ljubljana), Gra-fičarja (Ljubljana) in Mladost iz Kranja. Izgubili pa ao s Kamnikom vodstvu s°3:2. S tremi zmagami in enim porazom so trenutno drugi v Ljubljan- Dan mladosti v Loškem potoku Pionirska organizacija v Loškem no pripravljeno sobo z vsemi do-potoku se je skrbno pripravila na brotami. Predsednik šolskega odbo-Dan mladosti. Z veseljem so spre- polncma nadigrala Partizanovo ekipo in srečanje brez večjih težav odločila v svojo korist. Prvo razburljivejšo borbo je imel Partizan preteklo nedeljo v Kranju. Po prvem setu, M so ga domačini odločili v svojo korist, se je Partizanova ekipa zbrala in z uspeš- šentjurja. Cisi dobiček pa je name- Livoldu ima razne sekcije. Med njen za dograditev stranskega de- drugim imajo tudi šahovsko sekci-la Kulturnega doma. jo,. ki šteje dvajset članov, šahov- Program prireditev bosta vodila ska sekcija je organizirala simul-šolski upravitelj v Ponikvah Ivan tanko, ki je pokazala precejšnje Širaj in žena Lojzka, učiteljica. Oba znanje livoldskih šahistov. Šahiste zaslužita vso pohvalo za trud pri vodi Jordan Anton z Livolda. Prav kulturnem izobraževanju v tem bi bilo, da bi se za delo šahistov kraju. v Livoldu zanimalo tudi šahovsko društvo iz Kočevja in jim nudilo pomoč. J. ski' conski ligi.^ S jto Uvrstitvijo nimi akcijami zmagala v drugem KULTURNI DOM V PONIKVAH Delo pri Kulturnem domu v Ponikvah lepo napreduje. Pred kratkim so napravili ostrešje stranskega dela doma. Za gradnjo doma je bilo treba vložiti precej truda. Posebna zahvala gre gradbenemu od- „ ^can uroan je na sejmu v boru in predsedniku tega odbora ncltam avstrljskeim mestecu kar URBAN NI MARAL JUHE, PA ... , Ribničan Urban je jeli vest o novem praznovanju rojstnega dne tovariša Tita. Dijaki posameznih razredov pa so pripravili lep program, že 19. maja je v počastitev tega dne odšla I. skupina 50 pionirjev na izlet Reka —Postojnska jama—Cerknica in ra jim je čestital in se z njimi dalj časa razgovarjal. Vsi pionirji so si potem v šoli ogledali pionirski sejem, 5 stojnic pa jim je nudilo vse, kar so poželeli. Za dekoracijo so služile razne živali, ker je bil kotiček živali lepo urejen. Dečki so prišli na svoj Dazaj. Ostali pionirji pa bodo šli v račun. Streljali so s puško In dve-Koper, Piran imlajo velike možnosti, da v nadaljnjem tekmovanju in sicer v jesenskem delu prvenstva osvojijo prvo mesto in se tako plasirajo v Slovensko ligo. Start naših odbojkašev je bil v letošnjem letu zelo uspešen. Prvo tekmo so na domačem igrišču z Ježico (Ljubljana) z lahkoto odločili v svojo korist. Ista slika se je ponovila naslednjo nedeljo proti Grafičarju (Ljubljana) v Ljubljani. Kazalo je že, da ‘bo Partizan na- setu. Z istim načinom igre je dobila tudi tretji set. Četrti set je bil najbolj razburljiv, saj so domačini vodili že z 12:10, vendar je požrtvovalnost in borbenost naših igralcev le odločila v našo 'korist. tov. Alojzu Zgoncu. PROSVETNI DOM V LIVOLDU Livold je v bližini Kočevja. Vas leži ob glavni cesti, ki vodi proti Črnomlju, na križišču pa se cesta odcepi za Reko. Iz Livolda do Ko-Pred zadnjo tekmo pomladanske- čevja je 4 km. V poletnem času mu ni preostalo drugega, kot da ga dela prvenstva s Partizanom In je iz Kočevja do Livolda prijeten *------- ” Žirovnico lahko z optimizmom pri- sprehod po stezi ali pa pod gozdovi čakujemo zmago naših igralcev. Parge. naglo prodal svojo suho robo. Njegova pet ga je potem, kajpak, najprej vodila v gostilno. Tu so mu za začetek ponudili juho, pa jo je zavrnil: »Nak, žiipe pa ne maram, -tu je sama voda!« Nazadnje se je po dolgi lakoti tako najedel, da 70 telovadcev iz Sodražice itd., manjši pa po ma pištolama. Res je bil ta dan d^jev®1 in nizal zmago za zmago Kočevskem, da si ogledajo marši- njihov. Za najmlajše cicibančke pa ?? ,mu je. zatok™1?- Na zadnji seji TVD Partizana so se bodo verietno udeležili tudi ko Sal°- se 3e tuldi zdai zgodilo, c ^zanimivega in da spoznajo svoj -*W> SSSSb,St Ekipa £- Usarji in strelci z zračno puško. 25. maja je bila večja proslava, višjih razredov, vsem sodelujočim izvajali so jio sami pionirji. Naj- na proslavi, šolskemu odboru, po-milajši pa so bili ma svečan način sebno pa upraviteljici in ostalim Kamnika II je na spolzkem igrišču in v dežju z dobro prstno igro po- sprejeti v pionirsko organizacijo, učiteljicam, ki so vložili toliko do-Sprejemali so kape, rutke, značke bre volje v delo in ki so dane na- to legitimacije. Bilo je .tako prisrčno na sprejemu, da so marsikomu pritekle solze. Po končani propanu pa je sledilo presenečenje za -sprejete pionirje, ki so imeli skrb- loge častno izvršili. Take prireditve v tako .velikem obsegu še ni bilo v Loškem potoku, zato si jo je ogledalo tudi mnogo odraslih, ki jim je .mladi rod v ponos. PRVENSTVENA KOŠARKAŠKA TEKMA Novo mesto : Partizan bo v nedeljo ob 9. uri na igrišču v Gaju s predtekmo mladinskih moštev ob 8. uri. ležbi telovadcev Partizana Sodra- Na seji so razpravljali itudi o ure-žica, na mladinskem festivalu v ditvi igrišča za odbojko. V krat-Ljubljam, ki bo 27., 28. in 29. ju- kem se bodo pomerili odbojkaši iz nija. Sklenili so, da se bo festivala ~ " udeležilo 70 telovadcev, in sicer pionirji in pionirke, mladinci in mladinke. Sodraški telovadci bodo sodelovali tudi na zletu partizanskih društev v Ribnici, Tega zleta se v tej gostilni še naspi. V sdbi, ki so mu j,o dodelili, se je skobacal v posteljo in zadremal. Prav tedaj je v eni sosednjih sob zbolel neki gost, ki je 'klical zdravnika. In kot se pri učenih ljudeh rado pripeti, da kaj zamešajo, se je tudi zdaj zgodilo, da je prišel v Ribničanovo sobo. Začel je za ramo stresati Urbana, Iti mu je v domačem narečju zarenčal, naj Sodražice z odbojkaši iz Gore. Go- ®a„ vmin1. Zdravnik pa, me- varili so tudi o kolesarskem odseku v okviru društva ter o šahovski sekciji oziroma ustanovitvi te sekcije. k. O O B ] A V E Športne KINO JADRAN, Kočevje: 7. in 8. junija ruski barvni film »Nesmrtna ljubezen«, 12. in 13. junija italijanski film »Dekleta iz Sanferjana« in ameriški barvni film »štirje jezdeci«; od 14. do 16. junija ita-lijansko-francoski barvni film »Scampolo«. SVOBODA Rudnik: 8. in 9. junija amer. barvni film '»Vzhodno od raja«; 15. in 16. junija poljski film »Frederic Chopin«. OSILNICA: 9. junija ameriški barvni film »Dolina nasilja«; 16. žena« aVStr" fllm >>Jaz ™ moja SODRAŽICA: 8. in 9. junija angl film »Hobson v škripcih«; 15. in 16. junija belg. film »Banket tihotapcev«. LOŠKI POTOK: 8. in 9. junija madž. film »še živijo«; 15. in 16. junija angl. film »Dr. v hiši«. KOČEVSKA REKA: 8. in 9. junija amer. film »Titanik«; 12. junija francoski film »Tereza Ra-ken«; 15. n 16. junija ameriški barvni film »Zakon je močnejši«. VELIKE LAŠČE: 8. in 9. junija ZAHVALA Vsem, ki ste darovali vence in ki ste spremljali našo ljubo mamo na zadnji peti, se zahvaljujemo. Družine: Štrumbelj, Turk in Rustja PRODAM šivalni stroj znamke '»Pfaff«, po-grazljiv in dobro ohranjen. Cena ugodna. Ugled in cena se poizve v angl. film »Melba«; 15. in 16. junija amer. film »Slika Doriana Gray a«. RIBNICA: 8. in 9. junija amer. film »Prelomnica«; 15. in 16. junija mehiški film »Trije pustolovci«. PREDGRAD: 15. in 16. junija francoski film »Pariz poje«. DOBREPOLJE: 8. in 9. junija amer. film »Pečat preteklosti«; 15. in 16. junija amer. barvni trgovini KZ Dolenja vas. film »Ljubimec New Orleansa«. POTUJOČI KINO KOČEVJE: 8. junija ob 20. uri v Jurjeviči italijanski film »Čudež v Milanu«, isti film bodo predvajal) 9. junija ob 14. uri v Koprivniku, 9. junija ob 17. uri v Možlju, 9. junija ob 20. uri v Dolgi vasi, 10. junija ob 20. uri v Banja loki, 11. junija ob 20. uri v štalcar-jih, 12. junija ob 20. uri v Stari cerkvi in 13. junija v Grčaricah. PRODAM Prodam zazidljivo parcelo v Mestnem logu. Vprašati Furdi Fani ,poslovodkinjo v trgovini »Zelenjava«, Kočevje. Na jadralnem prvenstvu Poljske se je Jugoslovan Rajn uvrstil na deseto msto, državni prvak Komac SPORED ŠPORTNIH PRIREDITEV PARTIZANA NA DAN 9. JUNIJA 1957 Ob 8. uri — mladinska košarkaška tekma. Ob 9. uri — prvenstvena košarkaška tekma Novo mesto : Partizan. Ob 10. uri — prvenstvena tekma v odbojki Žirovnica : Partizan. Ob 13. uri — atletski dvoboj. Ob 17. uri — nogometna tekma. neč, da se mu blede, je poklical še svojega pomočnika in četudi je Urban z vsemi štirimi mlatil okrog sebe, sta 'ga preiskala in ugotovila, da ima »bolnik« nabasan trebuh. Zdravnik se je (hitro znašel in de-jall pomočniku po nemško: »Klisti-rati bo treba-.« In čeprav se je Urban še tako otepal, je zdravnik opravil svoje. Ko se je Urban vrnil, so ga rojaki spraševali, 'kako je bilo kaj zdoma. On pa jim je odgovarjal: »O, kar dobro se predaja naša v rokoborbi prostega sti- romba. Samu tu vam pa rjačem 'ifl"7nn-i 1 • v -- ... novice je bil 28., Stefanovič pa 34. šestnajst pilotov je doseglo hitrost 90 km na uro. Zmagal je Poljak Wi-tek. Dvoboj la med Partizanom in švedskim č’ vam dajo žtipo jajst, *jo kar po-klubom Arbog v Beogradu se je srebajte, drgač vam jo bodo pa za-d’ nuotr’ ulil’, kučr so jo mjan!« končal neodločeno s 4:4. Usoda ljudi v kočevski občini »LE SP A VAJ MIRNO, LJUBČEK NEŽNI, KI DNI LE ŠTEJEŠ, NE ŠE LET ...« Kot razprede pajek svoje mreže, razpreda človekova usoda svoje niti. Vse človekovo delovanje in snovanje je v njenih rokah. Kelt čolniček na tkalskem stroju je človek -— usoda pa ga premetava sem ter tja. Koliko lepih načrtov nam Sič odhajal na Dunaj študirat, mu drogo. V veliki trgovski hiši sta podre, koliko novih vprašanj nam Sta Smeh la dabta ovi ja anekdote Ko je kasnejši profesor Albert je skleda razbila in je hotel kupiti OBVESTILA je mati dejala: »Dragi sin, v kovček sem ti dala tudi mašno knjižico. Kadar ti bo zelo hudo, jo vzemi in pojdi v cerkev.« »Bom, bom, mati!« Ob koncu šolskega leta se vrne študent domov. »No, kako je ibilo?« mati. »Oh, mati, hudo, hudo! Včasih sem bil tako lačen, da bi jo najraje pobrisal v Ljubljano.« »Ne bi hodila s prodajalcem po vseh oddelkih in nadstropjih, toda Voranc je zavračal vse ponujene sklede. Kar zagleda na polici velikansko skledo in reče: »E, tale bo prava!« Prodajalec pa se opraviči: »Oprostite, mislil sem, da želite ga vpraša skledo samo za eno osebo!« Psihiater dr. Bogomir Magajna sedi v veseli družbi. Pravkar se je Ali jim bo usoda, ki jih je združila, tudi še v nadalje naklonjena? — Kdo ve? — Iz vsega srca jim to želimo! »GLOBOKO POD ZEMLJO..., KJER šum sveta se več ne SLIŠI, TI TRUDNO TRUPLO SPALO BO...« Smrt je v letu 1956 prebivalcem kočevske občine še nekako prizanašala. Pokosila je le 114 ljudi, in sicer 57 moških in 57 žensk. V območju matičnega okoliša Kočevja je umrlo v letu 1956 skupaj 63 ljudi — 35 moških in 28 žensk — v Osilnici 5 moških in 9 žensk v rekla,« pravi mati, »goi- seznanil s privlačno črnolasko Ve- ških in 7 žensk, skupaj 202 mo- stovi — dobro ali slabo — kdo ve, kaj prinese ... Pa poglejmo kako je v letu 1956 gospodarila usoda v kočevski občini ... Rojenice so bile tudi v letu 1956 ..... radodarne —• kar 397 novorojene- Kocevski Reki 6 moških in 7 žensk, kom so prerokovale usodo ... V iletu 1956 je bilo rojenih v Kočevju in okolici 159 moških in 163 žensk. V Kočevski Reki 20 moških in 10 žensk, v Vasi 15 moških in 15 žensk, v Osilnici 8 mo- KOČEVJE Poročila sta se: Svoljšek Franc, osebni upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska c. 31 (60 let) in Kovačič, roj. štajdohar Marija, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska c. vasi 33 let) in Bambič Vida, kmetovalka iz Hriba 90 (22 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je šega Milka, blagajni- dinar, ki sem ti ga dala v mašno ro. Ker ni dobro razumel, kako ji knjižico, je se zmeraj notri.« je ime, je vprašal še enkrat. Prija- tel j kipar je ponovil: _ . »Vera. Lepo ime. Kako že pra- Profesor Janez Plečnik je na vijo? Da, saj res: vera, upanje in ška in 195 žensk. v Vasi 11 moških in 13 žensk. Od 1. januarja 1957 do 1. maja 1957 je v matičnem okolišu Kočevje umrlo 18 prebivalcev in sicer: 12 moških in 6 žensk, v Kočevski Reki 2 moška in 1 ženska, v Vasi 3 moški in 3 ženske. V Osilnici ni bilo smrtnih slučajev. čarka kmetijske zadruge iz šegove ljubljanski medicinski fakulteti ta- ljubezen... 31 (47 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je Perger Anica, gospodinja iz željn 25 — deklico Bojano. Srečni mamici čestitamo! Umrla je štrumbelj roj. Turk Antonija, upokojenka iz Kočevja, Roška c. 8, stara 67 let. OSILNICA Poročila sta se: Svoljšak Franc, Mg pomočnik iz Sedalcev 9 (24 e ) in Klepec Anica, .blagajničarka iz Bezgovice 8 (21 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Srečni deklico Majdo, mamici čestitamo! »Upanje tebi, ljubezen meni,« zaključi Magajna. kole navduševal svoje študente za zakon: »Fantje, z zakonom je tako: mi-PREDGRAD šiite si, da imate pred salbo veliko Rodili sta: Kobal Ivana, gospodi- vrečo, polno kač. Vse so gadje, sanja iz Starega trga 15 — deklico mo ena med njimi je belouška, če Savico in Kastelic Marija, kmeto- sežeš v vrečo in imaš veliko sre- javni delavec je rad vsem ustregel, valka iz Gornje Podgore 3 deč- 6°, —■ veliko, veliko srečo, — zgra- Ko si je tako spet naložil novo 1957 je v Kočevju in okolici bilo rojenih 43 moških in 39 žensk. V Kočevski Reki 6 moških in 5 žensk, v Vasi 3 moški in 2 ženski, v Osilnici 1 moški. Skupaj od 1. januarja 1957 do 1. maja 1957 — 53 moških in 46 žensk. * Tem novim zemljanom želimo, da Ivanu Regentu so nalagali funk- bi jim bila usoda prijazna vse živ-cijo za funkcijo. Žilavi in agilni ljenje. Od 1. januarja 1957 do 1. maja Skupaj je umrlo od 1. januarja ka Jožeta. Srečnima mamicama čestitamo! biš belouško. Pa še ta je kača!« KOSTEL ^Rodili sta: Glad Marija,, gospo- let in Skopec Miha, osebni upoko- nil: »Ne, mesar bo ostal, le teleta in Ožnni- t - 7 ' de«ka Matija jenec iz Dule, star 75 det. naj gredo ven!« KužliTT J°zefa- gospodinja iz ~ he«-ko Vesno. Twi1™3' mamicama čestitamo! VELIKE LAŠČE Rodila je Tekavec Marija, kmetovalka iz Javorjev — deklico Marto. Srečni mamici čestitamo! Umrla sta Zakrajšek Marija, kmetovalka iz Boštetja, stara 83 ■dinja iz Pucelj Ivan, politik in pisatelj, je bil na političnih shodih silno priseben. Ko so ga (po poklicu je bil prej mesar) na shodu v ljubljanskem Mestnem domu hoteli njegovi nasprotniki onemogočiti z medklici »Mesar ven!«, jim je brž vr- dolžnost, mu je prijatelj dejal: »Ivan, spet imaš funkcijo več!« »Kaj hočem, ko pa ne morem reči — ne!« je odvrnil Regent. Prijatelj ga je pomilovalno gledal, Regent pa je pripomnil: »Veš, dragi moj, vsa sreča je v tem, da sem se rodil kot fant. Kaj hi šele bilo, če bi se rodil kot dekle!« »TREPEČE TI VENEC POROČNI V LASEH...« V 52. že kar tradicionalnih dne- 1957 do 1. maja 1957 — 17 _________ ških in 10 žensk. Z rojstvi in smrtmi ter preselitvijo je usoda precej spremenila število kočevskega prebivalstva. 31. decembra 1956 je bilo v kočevski občini 13.816 prebivalcev in sicer: 6586 moških in 7230 žensk. 1. maja 1957 pa je bilo skupino število 13.948 prebivalcev in sicer: 6671 moških in 7277 žensk. Ah je ironična igračka in muha usode ali sreča, da je v bilanci od 1. januarja 1957 do 1. maja 1957 vih — sobotah, je usoda privedla prirastka 85 moških in le 47 žensk v poročne dvorane v območju obči- — medtem ko pri vseh ostalih šte- Matija, otrok' iz DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 8. junija od 8. do 12. in od 15. do ne Kočevje 131 parov novoporočen-cev. Eni so prišli 'bahavo, na lepo okrašenih zapravljivčkih s harmoniko, drugi v elegantnih avtomobilih, spet tretji tiho in skram- ______________ no peš, j— vsi pa z istim ciljem — združiti se v skupno življenje Uredništvo in in ustvariti družinico. V kočevski poročni dvorani je vilkah prevladujejo ženske — bo pokazal čas od 1. maja 1957 do konca leta 1957. I. Z. ure. IZ Malega loga 20 (24 uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telet. 3-8». RIBN1C 8 od g. do 12. in od 15. do sklenilo zakonsko zvezo v letu 1956 Tek' račun P11 podružnici NB Ko- Rodili sta: Peterim Ana, gospo- Znani pisatelj Prežihov Voranc 18. ure v Kočevju trgovina »Hrana« kar 106 parov, v Kočevski Reki 13, ^evje št. 617-T-388. — Letna na* deklico Lud- si je privoščil velikanske množine Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z v Vasi 2 in v Osilnici 10. ’ ročnina mufa 400 din polletna 200 gospodinja solat. Zato je nosil v svojem na- mešanin'i blagom Ribnica. Od 1. januarja 1957 do 1. maja ^ Je plae]jlva ^ . 'F57 10 17 iVrtnourcTri Airzvwi- J t* J U4 J* ““ 1UV 800 dinja iz Slaitnika 21 viko in Kljun Marija, iz Sajevca 15 — deklico Nado. hrbtniku veliko skledo, da si je V soboto 15. junija ob istem ča- 1957 je v kočevski poročni dvora- Srečnima mamicama čestitamo! Lahko kadar koli sam pripravil svo- su v Kočevju trgovina »Oskrba« ni sklenilo zakonsko zvezo 43 pa- zemstvo 800 ^ Poštnina plačana Umrl je Gornik Franc, preužit- jo priljubljeno jed. Kočevje, v Ribnici pa trgovina rov, v Kočevski Reki 2, v Vasi v gotovini. Rokopisi ae ne vračajo, kar iz Jurjeviče 42, star 80 let. Na potovanju po Franciji se mu »živila« Ribnica. 2 in v Osilnici 1, skupaj 48. TL*a tiskarna »Ur5ka< Kočarja Iz naših krajev Ali se bodo motorna kolesa pocenila? NAM PIŠEJO Avtobus tudi v Globel V Novicah beremo članke iz raz- liko stala, pa tudi ljudje vseh treh nih krajev. Naj bo enkrat tudi iz prizadetih vasi so pripravljeni po-naše vasi v listu nekaj vesti. maigatl s prostovoljnim delom. Vas Globel leži v globoki kotlini Slišali smo, da so o tej stvari in nosi upravičeno to ime. Prebival- razpravljali tudi na seji Sveta za ci Globela se večinoma bavijo z komunalne zadeve pri ObLO S-o- POVRNILI SO MU ŠKODO Tudi po naših cestah vidiš vedno več motornih vozil. Čeprav so motoma vozila razmeroma še' draga in mnogim nedostopna (po finančni plati), si kljub temu motorizacija vedno -bolj utira pot tudi v naše kraje. Nakup motornega kolesa ali dru- izdelavo suhe robe, nekateri pa so našli zaposlitev v podjetju »Galanterija« Sodražica. V naši vasi je orna zemlja premalo rodovitna., da bi preživljala 36 družin, pa tudi premalo je imamo. Precej je tudi puste zemlje im gmajne. Ljudje iz Globeli smo precej oddaljeni od železnice. Avtobus, ki ■vozi iz Loškega potoka po cesti nad našo vasjo, pa gre naravnost v Sodražico. Vaščani iz naše in iz sosednjih vasi moramo hoditi na avtobus v oddaljeno Sodražico. Vas Podklanec je oddaljena od Sodražice celo 7 km. Prebivalca vasi Globel, Podklanec in žimarice želimo, da bi vozil avtobus tudi skozi naše vasi. Pod Vagovko na cesti Loški potok—Sodražica je že narejena vezalna pot dražica. Zadeva naj se pospeši, je želja vseh prizadetih. Vaščan Umrl 30. maja je preminul v starosti 80 let daleč okrog znani Pezinov oče iz Kota, ki je nazadnje stanoval v Jurjeviči. Po poklicu je ibil kmet in rešetar. Rešetaril je po Jakobu Lavriču iz Črnega potoka je Uprava gojitvenih lovišč LRS Ljubljana povrnila vso škodo, ki so mu jo letošnjo pomlad prizadejali gega motornega vozila terja pre-divji prašiči. cejšnje denarne Izdatke. Zato nas Divji prašiči delajo kmetovalcem zanima, kdaj se bodo motoma vose vedno škodo. Sedaj so se spra- z^a pocenila. vili nad krompir. Lovcem svetuje- V naši državi imamo že več torno, da napravijo pogon na divje vam, ki izdelujejo motoma kolesa, »ščetince«. Em od teh je tudi nova tovarna v Vogošcu pri Sarajevu. Upamo, da „ — „ v bo nova proizvodnja v Vogošcu I© Pezinov cce omajala stabilnost cen Tomosovih 1 motorjev. To je zelo verjetno, kaj- Na mrtvaškem odru ga je obi- ti ponudba bo nedvomno precej skalo veliko število ljudi, znancev okrepljena- Tudi ima tovarna »Ti-in prijateljev cd blizu in daleč. Na to« v Vogošcu dokajšnje možnosti, grobu so mu pevci iz Kota zapeli da- -konkurira sedanjim cenam mo-pesem v zadnje eilovo. Ostal bo torjev na našem tržišču, če ža- bi v inozemstvu s-tal 1 -dolar — 600 dinarjev, potem se. nam odpre ob pregledu dolarskih cen NSU motorjev dokaj obetajoča perspektiva za vse nas kot kupce, ki bi želeli ibiti motorizirani. Dolarska cena- novega (NSU) mopeda, ki ga bodo izdelovali v Vogošcu in ki se ibo pojavil na našem tržišču, bo 89 dolarjev, kar znaša v našem denarju 53.400 din. Če se spomnimo na to, da plačujemo sedaj moped po 135.000 din in da bo cena novega, nekoliko »sfri-ziranega« mopeda, ki bo v kratkem prišel ne; trg iz Tomosove -tovarne v lepi športni izdelavi, znašala 155.000 din, petem sl na tem področju široke potrošnje lahko obe- tamo premik zgolj v korist potrošnika, če bi kupili NSU moped (moped, ki ga bodo izdelovali v Vogošcu). V zagovor te trditve nam lahko služi tudi dejstvo, da si je doslej -prvo povpraševanje že — vs>aj nekoliko —- skrhalo zobe. Cena -»kotača«, kakršnega bodo izdelovali v Vogošcu, znaša 283 dolarjev, motorja 125 ccm pa 390 dolarjev. Te cene so preračunane v dinarje za precej desettisočakov nižje od dosedanjih. živimo torej v lepi nadi, da bomo tudi mi, ki še nimamo motornih -koles, -kmalu imeli možnost do nakupa po primernih cenah. Do takrat pa bomo pešačili ali pa kolesarili. Avstriji in je bil vedno ponosen na med ljudmi v živem in nepozabnem upamo našim bralcem to, da tudi svojo domovino, na Ribniško dolino in na stoletno tradicijo ribniškega življa. Pezinov oče je -bil vesele narave, prija-zen in šegav. Pokojni Pezinov oče Ima precej zaslug za razvoj gasilstva v Jurjeviči. Bil je. -ustanovni član prostovoljnega gasilskega društva Jurjeviča od leta 1909. Pri društvu je spominu, še posebno pa se ga bodo spominjali jurjevski gasilci. Niaj mu bo lahka domača zemljica, ki jo je nadvse ljubil. tovarna »Tomos« misli na znižane cene, saj sklepa koprodukcijske pogodbe z našimi tovarnami le na tej osnovi, da plača za izdelek, ki flOVICE Zvočniki kalijo mir preko Globeli na državno cesto So- bil dolga leta zastavonoša. Bil je ' delaven gasilec vse dotlej, dokler mu je zdravje n starost to dopuščalo. Ko je PGD Jurjeviča praznovalo 30-ietmioo obstoja, je bil Pezinov oče odlikovan z zlato kolajno, ob 40-letnici pa s palmovo vejico. dražica—Nova vas. Vezalno pot, dolgo kakih 1800 m, bi bilo treba le razširiti in usposobiti za avtomobilski promet. Ta dela ne bi to- RIBNICA Pravijo, da bi -bilo dobro, če bi ribniška občina nudila nekoliko več sredstev za kulturo in manj za vaška pota. Ribniški Zadružni, dom se menda ni gradil samo za trgovine in skladišča, zato naj tudi kulturno Na stavbi ObLO se navadno že šemu krogu. ,Danes ima že skoro ob šestih zjutraj oglasi zvočnik in vsaka družina radio in če si kdo zjvoki glasbe se razlegajo tudi vse zaželi glasbe, poročil ali kaj dru- popoldne tja do večera. Znano je, da ne začno vsi ljudje svojega delovnega dne že o;b Stotih in mnogo jih je, ki gredo na delo šele ob osmih. Zdi se mi, da občina res gega, lahko vključi po svoji volji mri je podal daljše -poročilo o delu sindikalne podružnice. Iz poročila je razvidno, da odbor sindikalne oz. želji svoj radijski sprejemnik; za tiste, ki pa radia nimaj-O1 in si žele radijskih oddaj, pa naj bi množične organizacije uredile po- lled drugo svetovno vojno je oče te kompetence, da z bučnimi sebno sobico, iki hi bila obenem lah- namo pomcč za svojega bolnega Pezin aktivno -pomagal partizanski vojski. Zbiral j-e hrano in jo tudi dovažal do partizanov. Med partizanskimi borci je bil zelo priljub-lj,eni saj je bil vedno -vesel in šegav. Za delo, ki ga je opravil v času NOV, jie prejel odlikovanje — V tej sinikailni podružnici so člani iz štirih delovnih kolektivov, zato je delo težje kakor drugje, kjer imajo kolektivi svoje sindikalne podružnice. Na sestanku so razpravljali -tudi o težavah, ki jih ima podjetje Mestni vodovod s prostori. Delovni prostori so neprimerni, delavnica je podružnice dobro dela. Sindikalna premajhna. Radi bi zgradili novo podružnica je tudi prispevala de- delavnico, pa nimajo na razpolago potrebnih sredstev. SESTANEK ZK PRI VODOVODU Pred kratkim je imel aktiv Zveze komunistov Mestnega vodovoda Kočevje sestanek. Predsednik sindikalne podružnice obrtnih delavcev Mestnega -vodovoda Karel Pre- zvoki iz zvočnika zbudi vse tiste ko tudi čitalnica, stanovalce bližnje okolice, Iki so morda delali pozno v noč samo zato, ker -popoldne prav zaradi hre-ščanja zvočnika niso mogli. Tu so mišljeni predvsem umski delavci, ki delajo mnogokrat tudi popoldne Prizadeti člana. Naša pesem v Makedoniji Skoraj v vsaki številki »Novic« prosvetno delo najde tu svoj ko- medaljo zasluge za narod ni. stop- ^ zato niso razpoloženi, da beremo pozdrave kočevskih fantov, A 1 V _ r 1 • 1 v* • _ __V tt vin rrvviK flr-vno tiček. nje. šžattiminoSli iz zn tin o iti in tehnike. Tu, -kjer služimo mi vojaški rok, je precej slovenskih fantov. Več-med" delom" poslušah^dhlgirano ki služijo -vojaški rok v raznih kra- krat se zberemo in zapojemo kakš- lajfte nfS' ŽJKtaffl ne ^ todi "to "iz KZInJvegtodlo^, da TovariTvoja^ iz^^p/JZv ne. napišemo nekaj vrstic. Najprej, naj- T ......... Rast naše vojne industrije Neštetokrat proslavljena, I. proletarska brigada, je bila formira- Danes oskrbuje jugoslovanska vojna industrija Armado z vso na 22. decembra 1942 v bosen- osnovno oborožitvijo in z opremo. skem mestecu Rudo. V tem času je štela vojska narodnoosvobodilnega gibanja okoli 150 tisoč borcev. Na dan osvobojesnja, 15. maja 1945, pa je bilo v sestavi JLA okrog 800.000 vojakov. V teku vojne so bile vojašnice in dragi vojaški objekti popolnoma težke oborožitve, tankov uničeni. Armada je uporabljala pa topov, končani vojni trofejno orožje, zalog In vojne industrije pa ni bilo. Vendar so enote JLA hitro dosegle nivo modemih in dobro opremljenih armad. Do konca leta 1955 je Izdala Jugoslavija okrog 886 Proizvaja vse vrste pehotnega orožja: puške, strojnice, brzostrelke, mincmetalce, reaktivne metalce, topove raznih kalibrov, munici-jo -vseh vrst, eksplozive in drugo vojaško opremo. Vzporedno s tem se -gradijo objekti za proizvodnjo in težkih rejo odpočiti, če zunaj stalno — - , . . kaj hrešči in v človeku vzbuja je- lepše pozdrave našim Staršem, -bra-zo. Tudi dijaki se pri najboljši vo- tom in sestram ter vsem prijatelji ne morejo učiti, če jih zvočnik ljem. moti. Navsezadnje pa nismo več ^ tako primitivni, da bi radijski sprejemnik imela samo občina-, kar bi MEDVEDI V LOŠKEM POTOKU jo upravičevalo, da bi na tak na- Medvedi so se v zadnjih letih v čin posredovala radijske oddaje šir- naših gozdovih precej razmnožili. Zato ni nič čudnega, če si vedno več upajo in če prihajajo nepovabljeni na obisk v bližino naselij. Dva taka nevabljena- »gosta« imajo večkrat tudi prebivalci Travnika v Do- Jugoslavije nas radi poslušajo. Nekateri od njih so se tudi naučili nekaj naših pesmi, med njimi »Hej brigade« in »Slovenci kremeniti«. V armadi smo se marsikaj lepega naučili. Prve dni je -bilo res-težko, vendar so že daleč za nami, saj se bomo kmalu poslovili od vojaškega stanu. Ločitev od: tovarišev -bo -težka. Sporočamo tudi, da redno preje- Za proizvode naše vojne industrije se zanima- tudi inozemstvo, že dalj časa jugoslovanske tovarne mimlcije dobavljajo svoje izdelke na podlagi off-shore naročil. Jugoslovanska vojna industrija PRI »TKANINI« Izložbena dkna pri -»Tkanini« vabijo. Pa stopimo na 'kratek razgovor k poslovodju te trgovine —■ tov. žagarju. Trgovski lokal je prostoren in sodobno urejen. Raznega tekstilnega in dragega blaga je na številnih policah dovolj. Blago se ti kar samo ponuja ... samo cene. Sicer je pa tako — za dobro blago moraš pač tud dobro plačati. Da ne bo kdo v zmoti! Na TO ŠOFERJEM NE BO V CAST V ponedeljek 27. maja se je na cesti Sodražica—žlebič pripetila lažja prometna nezgoda. Vojaškemu avtomobilu je na spolzki cesti na ovinku spodrsnilo, da Ise je prevrnil v cestni jarek. Nesreča ni zahtevala nobene človeške žrtve. Mirno prevrnjenega avtomobila je peljalo več avtomobilov, vendar se nihče od njih ni spomnil, da M pomagal ponesrečencu in da bi spravil avtomobil na »noge«. S tem so vozniki pokazali, kakšen odnos imajo do svojega tovariša^šoferja, ki je imel smolo, da se je ponesrečil. čez kakšno uro po nesreči se je z vozom pripeljal mimo Mirko Tanko, kmet iz Sušja. Takoj je odšel v vals, poklical nekaj mož in v mamo »Novice« in da smo našega , . „ ’ Kr . ... , lista zelo veseli. V -»Novicah« be- 'krakem času je bil avtomobil spet remo in izvemo mnogo novega iz milijard dinarjev za potrebe svojih se lahko vsak čas preusmeri na iz- ’ delovanje predmetov za široko potrošnjo. V času od 1948. do 1952. oboroženih sil. Ti izdatki so predstavljali za jugoslovansko gospodarstvo veliko breme in so znašali leta je izročila vojna industrija no- izbiro je tukaj vsakovrstno blago plah. škodo delata tudi na polju. In zato so tu-di cene različne. Tov. Za to stvar naj bi se pozanimala žagar je povedal, da znaša meseč- tudi lovska družina v Loškem poni promet do šest milijonov din. toku. K. O. m »v Luui piv™ v »ivi domačih krajev. Veseli nas, da je skem potoku. Medveda sta, že_sta- ^ medtem Jlko ^ ^ voja„ kih, toliko novega v naši ožji domovini. Še enkrat vsem lepe pozdrave, posebno prijateljem, ki služijo vojaški rok v Banja luki. Križman Ciril, Bartol Jože, Petek Ludvik, Novak Franc, Žnidaršič Pavle in Debeljak Jože, vsi Vojna pošta 5912 Kumanovo. ra in sta vedno bolj nasilna. E-den od njiju je pred kratkim napadel nekega voznika iz Travnika, ki je šel po les v gozd. Voznik je pred kosmatincem na vso moč bežal. Medveda strašita v bližnjih lazih in v gozdo-vih nad vasjo in Sta napravila med ljudmi precejšen pre- na cesti. Tov. Tanko zasluži vsekakor priznanje za njegovo pomoč. LETNI KINO Na Rudniku imajo tudi letni kino. Filmske predstave so ob nedeljah zvečer. Zadnje deževje m slabo vreme ni bilo ravno prikladno za obisk letnega kina. Upamo, da se bo vreme ustalilo, takrat pa bo tudi ta kino prišel do polne veljave. okrog četrtino narodnega dohodka. Ob koncu vojne je bila vrednost vojne industrije zelo nizka in je tranjemu tržišču proizvode v vrednosti 10 milijard dinarjev. V preteklem letu je bilo 26 odst. sikup- znaišala 2300 milijonov dinarjev, ne proizvodnje namenjeno notra- Zato je bila gradnja domače vojne industrije važen faktor pri krepitvi obrambnih sil države. Posebno mnogo sredstev je bilo vloženih po letu 1948. Hiter indu- njemu tržišču in izvozu, tega leta pa bo znašal ta odstotek 50 odst. Pred vojno leta 1941 je razpolagala Jugoslavija z 265 bojnimi letali, danete pa izdeluje letalska in- sfcrijski razvoj in velika bogastva dustrija nekoliko tipov letal, v strateških surovinah so omogočila, da je na primer leta 1950 90 odst. vojni industriji potrebnih surovin bilo domačega izvora. V času -med 1949. in 1955. letom je bilo zgrajenih nekaj desetin tovarn in vojna industrija je dala leta 1952 sedem in pol-krat več proizvodov kakor leta 1947. Proiz- Kapacitete jugoslovanskih ladjedelnic so povečane v primeri z letom 1941 za okrog 600 odst. V njih je bilo zgrajenih v petih povojnih letih devetkrat več ladij -kakor v dvajsetih letih pred vojno. Ladje-delniška industrija gradi hitre torpedne čolne, mincfavoe, podmornice, patrolne -ladje, rušilce Itd. Do vodnja v letu 1953 je presegla ono konca leta 1955 je bilo zgrajenih iz leta 1952 za 28 odst. več sto takšnih objektov. Medved, Id ga je pred kratkim ustrelil dr. Miran Cilenšek Pionirji iz Koprivnika so delavni V okvira praznovanja Dneva v pionirsko organizacijo. Pionirji so mladosti so pionirji iz osnovne šo- bili zelo veseli, ko jim je Društvo le Koprivnik sodelovali pri raznih prijateljev mladine Kočevje dalo delih. Pod vodstvom učitelja so iz- pionirske kapice, rutke in značke, ravnali pred šolskim poslopjem več Gb koncu so bili pionirji -lepo po-kubičnih metrov zemlje in nanjo -goščeni. Novo sprejeti pionirji se navozili kompost, ki so ga dobili Društvu prijateljev mladine lepo brezplačno na -državnem posestvu, zahvaljujejo, posebno pa tov. Cvet-Na izravnani zemlji so zasejali tra,- ki Žnidaršičevi in obljubljajo, dabo-vo in deteljo, zasadili lepotično do -dobri pionirji Titove Jugoslavije, drevje ter si tako lepo uredili prostor pred šolo. Pionirji so okrasili LETOVANJA OTROK tudi grob padlega partizana ter Kakor druga leta bodo tudi le-spominski plošči v Koprivniku in tos organizirana letovanja in tana Hribu. Pripravili so velik kres, bcrjmja za nekatere otroke padlih ki je kljub slabemu vremenu lepo borcev in socialno šibkih staršev, zagorel. Tu so sodelovali tudi mla- Glavni odbor Zveze borcev bo ledine!. Zaradi slabega vremena pa tos prispeval za vsakega otroka je odpadlo športno tekmovanje. padlih borcev iz našega okraja, ki Ob rojstnem dnevu tov. Tita so bo v počitniški koloniji na mor-imeti proslavo in sprejem cicibanov ju ali drugje po 4000 din. PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C.OBLAK 5 Na robu ledniške razpoke je tulil Blisk proti koči belcev. Njegovo tuljenje je bila žalostna, zategnjena tožba, ki ji sam ni vedel vzroka. Videl je, kako so se odprla vrata koče in v razsvetljeni odprtini se je pokazal človek) Blisk je nagonsko odskočil. Strel je zagrmel, toda krogla mu je samo oprasnila ramo. Obrnil se je in že ga je požrla tema. O’Connor je hotel še enkrat ustreliti, toda volk je prehitro izginil. Jezen sam nase se je vrnil v kočo. 6 »Danes mi je že drugič ušel, ta hudič!« je dejal svojemu prijatelju, »stavim da je pratv on vodja volkov, ki napadajo Eskime. Treba bi bilo prirediti velik lov na nje, da bi jih enkrat mučili, drugače bodo -črede severnih jelenov vedno v nevarnosti. V zadnjem času sem našel več krajev, kjer je 'bilo ubitih trideset do štirideset jelenov, na nekem kraju pa celo dve sto. Toda težko -bo pridobiti Eskime za ta Lov, ker verujejo, da so se v volkove naselili zli duhovi.« ■ ) Zadostoval je en pok — smrtonosen žvižg in znova je ponosna rdeča volčja kri kakor živ ogenj zaplala po Bliskoviti žilah. Naklonjenost -do človeka je bila zatrta. Nekaj časa je bil Blisk odsoten od svojega krdela, sedaj se je vračal tja. že spet je ibil divji, mogočni, neustrašni ropar belih planjav. Hitro je človek izvršil to spremembo, -človek in njegova puška. željo in osamelost, ki ga je podzavestno gnala, da 'bi se pridružil človeku, je premagala večja želja, da bi se spet priključil krdelu. 8 V ravni črti je tekel že skoraj deset milj. Nato se je ustavil. Uprl je uhlje in poslušal, šele tretjič je začul rahel in oddaljen krik, ki ga je Balloo-ubijaiec, velik vodja volkov, pošiljal svojemu krdelu kot znak za začetek lova. Blisk se je ustavil in odgovoril. Ni -bil sam. Z vseh strani so se oglašali zategnjeni kriki volkov. Okrog Balooja se je zbralo že okrog sto vdlkov, ko se jtm je pridružil Blisk. Toda tolpa se je še vedno večala.