St 20.
V Gorici, 14. maja 1888.
„SoLa" iahaja vsak petok in tc!j» po poiti prejenanii ali v (Jorici na dom poailjana:
V«e lPto.....f. 4.40
Pol lew.....„ i.20
tfetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.10 Pri ozuaniiifc in taka tudi pri ..po-ilnnicali" ae placuje z* uavadtio tristop-¦__ mo vrato:
8 kr. «e ae tiska 1 krai 7   „   „   „     „   2   „ «   ,,   ,.   »     .,   3   „ %%wtc firkc po proatoru.
SOČA
PosameBno Sterilke se aobfvajO<pQ 8 kr. v tobaksrafcah v gbsposki ulici Itlizu „treb l.ron", na siarerit togn in v tmnnki ulici for r Train, via Oft' sornin, 3.
Do|ii':i:no.! «« blagovoljno pofiil.jajo nriMhiigtvii „Snfoy« v florici Vift Meroato 12,1., tiftvyi-nina pii opravniStvu „Sooo" Via delta Croce fit. 4, It.
Rokopisi se ne, vracsjo; dopisi nsj to Magovoljno frankujejo. — Dolalcett in ditighn neprcirno&iilin se oavnPn'ria xniia, ako ne ogfaie pri opravaiitvu.
Kupovanje pa obroke.
V novejiih easih ao je mocno razsirilo kupova-ajo sa obroke, ki ae sdi na prvi poglod jako pri-kladno, a ki je ze maraikoga hudo opeklo. Znaai so nam kupoevalci, kivitaeuni tnalo ali niL no prodajo, ki pa imajo uvoje agente, katere razposiljajo po de-Leli, da jim tarn lovo kupce, ki ne pozoajo kupLijskili epletk. Posebno s krojaskim blagom, s podobami, zr-eali in poaistvom bo kupeuje na obroke. V agenta ae vzame tak moi, kateremu jezik dobro teLe, da more vsakega Lloveka omotiti, ako so ga prav dobro ne varujo.
Agent nosi seboj nekoliko blaga na oglod, ali pa je le opisuje se svojo ncprosegljivo aprotnostjo. Ako je blago res tako, kakor je agent opisuje, jo v resnici velika ttkoda, Le se ne kupi. 6e tudi bi kdo blaga no potreboval, cuti v eebi veaeljo mid njiin, kor je zna agent tako lepo opisati. JSavadno pa so pri-godi, da Llovek v mnici blago potrebuje in da le radt tega ga ni ie kupil, kcr mu jo slo in mu so vedno gre tezko za denar.
Ta tezava jo agentu znana, in bitro je priprav-lien pomagati po naLrtu, ki ga ljudem razklada na debelo in siroko, kolikor njemu ugaja Ne zahteva koj vaege plaLila, zadovoljen jo z malim odplafllom in s podpiaom, s katerim se kdo zaveze, da bo ostali znesek placeval v malih obrokih. Kupcu scdijo so po-goji jako ugodni, seze v dlao, podpiso p^godbo, ka-tero oiu agent ponudi, ne da bi jo prebral, ter si naro& blaga morda v veejt mnozmi nego bi storil, ako bi ?edel, kaj pride iz tega.
Zadnje krajcarje, katere imashranjene v koti&, porabi kot prvo odplacilo, katero vroLi agentu; vea-sih pa se ta denar vzame na posodo. Za nekaj ca«a dobi blago, katero radovedno ogleda od vseh stranij; na zunanje zdi se blago licno in trdno, aliko so zaL-ne rabiti, preprioa se kupeo, da je kupil maLko v zaklji. Bad bi blago vrnil, pa ni mogoce; pogodbo je podpiaal in je ne more ovreci. V pogodbi ni nio receno, kako mora biti blago, samo da je mora prava; na ustne dogovore in na uzorce, -katere je videl, se 6!ovek ne more aklii-jvati; za to je ie preskrbljeno v pogodbi, katero kupec ni bral ali ni razumel.
Kupee je radi tega. neYoljen in si misli: zdaj ti jo naredim; nic ti ne pladam; pridi tirjati, pa ti povem, kako blago si mi dal. Agenta ni od nikodar, pa5 pa pride sodaijaki slugs, Id zsrubi dotifino blago in izroti pladilni nalog za yso vsotu ob eoem. V pogodbi je namreL reLeno, da inrn prodajaleo pravico zahtevati po aodiujski poti yso pogojeno vaoto ob enem 8 80/0 obrestimi na dolinikoYe stroike, ako le eakrat umanjka, da ne plaoa o pogojenem obtoku, n. pr. 1. dan meseea. in da sme y tern sludaji do-tiino blago zarubit} in obdriati, dokler ni Yse apla-eaiio. Ako knpeo r treh meaecib ne poravna dolga, •me prodajalec obdriati xarubljeno blago in Ypiacua alt pa toiiti dalje v popolno aplaeanje, kakor mu bo-
Neverjetno je, kako alabo blago se na ta na6ia med ljudstvo speca in kako drago se tako blago pla-Luje. Obroki oslepijo LIo?eka, da podpiSe to, Lesar ne pozna, da se oblozi z oblezanim nidvrednim blagom, da pride sleparju r roke, ki iztirja sleparsko ceno do sadnjega vinwrja, ali pa odYsame blago in Ypladfla kot lahek pa neposiea zasluiek. Mnogi so ae ie kesali, ki so pri&i Ukim brezYestnim agentom y roke; a ialibog da je bilo prepozno. Tuja Skoda naj Ysakterega izmodri, id bi priiel y take okoliS6ine, in nikdo naj se ne spnsca r dogovore izr pogajanja s tatiflfei Ysiljenci, Id iinajo jezik in blago le tato, da slepijo is sleparijo.
Kdor so hoce akode obvarovati, naj ne kupuje blaga, ako ga ne ridi; in Le tudi je vidi, naj ga ne jeulje, ako ga ne pozna; temve6 poiSLe naj si prija-teljft, znanca ali poStenega 61oreka, ki mu be znal ave-tovati, ali je blago dobro in vredno to, kar se zanj zahteva.  Ako je blago vredno toliko,  kolikor je po-
stavljeno, naj skosa'Ysakdo plaeati pogojeno "ceno; na upanje modri gospodar ne jemJje brez velike sile, jo* obroke pa aikoii Boljt je j>o&kali # kw
, *¦
pom nego jemati na upanje, ker tako ie blago po-draJi, in bolja je biti brez bkga nego kupiti je na obroke, kakor segodi, ker obroki snejo blago in denar in pannojo mnogo ljudij v nesreoo, 2e no oelo r progreho.    ___________
Postavne doloCbe gledd ravnopravnosti jezlkov v Avstriji.
Spisal dr. Fr. Oblak. VII.
No, gledd jezika je otvar sama najvalniia do-locba. Tu volja, zadovo nntanko in bistro spoznati, iu to sodinkom, ki imajo konedno razsoditi, to tudi bi po uozgodi ne bili voS6i vsegs, kar bi imel proi-skovalui sodnik znati, tako razloiiti, da imajo yso pied sabo, o Pernor je treba v koneLni obravnavi s rormalno slovesnostjo dati razuodbo in v nji inato-rijolno prooonjonje.
Oledo stvari same jo torej proiskovalni sodnik le vrbovni tolma6 med Btraukmni, pri<5ami, dokazili na eni in mod razaojovaluim aodnikom na drug! straoi, kateri ima proc6niti, kako vrodnost ima na-sproti postavi katero dejonjo ali opo§Lenje.
Ni teiko sklepati, da proiskovalni sodnik ima biti popolnoma zmoien vsaj jezika at rank, s katerimi rod no po-sluje. (Izjouio so povsod zalibog mogoLe, pa hvala Bogu le za elut'ajo.) Postava sama je zavarovala etvar tako etiogo, da ie preiskovafni sodnik in zapisnikar, ki imata redno oba znati jezik stranke, jej ^e za-dodujeta, temvod vrhu Ysega tega se tirja, da se kazeuaki zapisniki se stiankami, ki ne ^ovorijo aodnij-skega jezika in le ktori drug dezolai jezik, pilejo v jeziku stranke, in da so po potrebi ima pridjati se poverjen prevod zapisnika v sodnijski jezik.
Kaj pa, ce ena imenoranih oseb, in posebno proiskovalni sodnik, ne uine jezika presliSanega; Le preslisani ne govoii josika, ki je dezelni jezik v okrozji sodi&ca; Le je jezik stranke torej sodniku in zapisuikarju redno nerazumljiv, tuj jezik ? N a yso tosepoBtava ozirain potrebno dolo-Luje, in ni prav, kjer se'to ne izpolnujo.
Pa naj postsva sama govori.
Naravno je, da vsaka gosposka, katerii ima izrocno doiiuost, bo javni red varovala in da bo vsa kaznjiva dejanja, naj so ovajena v kteremkoli jeziku, zasledovala. Kadar pa pride stvar pred preiskovaincga sodnika in Lo je za preiskavo potrebno pismo, ki ni pisano v sodnijskem, paL pa v kskem jeziku, ki je pri sodisci v rabi, zapoveduje § 100 kaz. postopnika takole:
Pisma, ki so pisanaY jeziku, kije navaden pri aodisii (go rich tsiib 2 ich) in so vain a za preiskavo, ima preisko-valni sodnik dati zapriseienomu tol-ma^u,*) da jih prevede, in s prevodom vred spisom priloiiti.
V oelem kazenskem postopniku pa se nahaja gled^ jezikov najvaioejsa dolocba v § 168. Ta §. omenja presliiavaoje p r i L in je vsled naslednjega § 198,3 veijaveo tndi za preslisavanjo obdoUe-nega, ter se glasi:
vCo priLa ni zmoina sodnijskega jezika, se more prealisati brez to 1 ma-da 1 o tedaj, kadar poznata toliko prei-skovalni sodnik, kakor tudi zapisnikar dovolj njen jezik;6etr6ba, naj ae 8pi8om priloii poverjeua prestava zapisnika v sodnijskem jeziku.
Bazven tega sluLaj& ae ima presli-
*) Ti tolmafii so bili 2o zgoraj omenjeni; vse kaio, da so oni stalni tolmafii. ,Pri § 163 kaz. post, je govor o tolma-fcih v ka«enski ustmeni pravdi, ki morojo, bo ve da, biti ludi stalni tolraaa. Tak tolmad prisega (mutatis mutandis): nda precede brez spretuembe natanko in vestno Tpraianja, dana od uradnika, in odgovore. dano od vpraianega, ne da bi kaj jipmtil ali prilozU, ampak da m dene nH papir tako, kakor
Sflvati te spris^Xcnim tolmaLemin se imajo dovati v zapisnik povedbe pri 6 toliko v jeziku, v ktorera ae prosli-*jij.e, kolikor tudi v prevodu ? ibdnij. fki jozik. Tolmafisemore rabiti tudi kot zapisnikar.
§ 198,3 kaz. post, (veljavenzapreslisavanje ob-dolzenoa) pa se glasi: 3e obdoHeni ni zmo-ien sodnijakega jezika ali je %hh ali mu. tast, je treba ravnati se po predpisihS 163, in 164 kaz, poet.
Vaino, prav vtino za jezike je, kar ukazujo postava v omenjenih dolo«bah za preslifiavanje prjfi in obdol^enih in colo glode ptujlh in nedomafiih jezikov, (kjer torej gr6 samo za atvar in ie ni ni* kakor bati, da bi ae ptujou kaka narodna pravica kalila). Miu. ukaz od 29. avs. 1850 st. 14.553 velova, kakor slodf: Oosovaledjovnogapriziva nedobi tolmaL, ki zna tudi pisati ptuj jozik, ae ima zapianik pisati v sodnijskem jeziku, pa so ima omonlti, dase jo to zgodilo, kerni bilo dobiti telma-da, ktori bi znal pisati,   |
Dopisi.
V Gurlcl, io. maja. - Oitalnioa goriSka po-kazala je zopet vLeraj, da je zvesta evojomu namenu ter da krepko in usoeSno deluje na avojem polji. Lepi pomladanski dan, ki smo ga imeli po vetrovnem m neprijetnem tednu, izvabil je sioer popoludci(}<j;-Lane na sprehod, ki je marsikoga utrudil, da potbus ni priie! k besedi in da udele2ite,v ni bila tako ve* lika, kakor bi bilo priLakovati. Vender bilo je toliko obLinstva priLujo6ega, da sme Litalnjioa pooosna bid na svojo veselico, in gotovo se nikdo ni Ikesal, daje prisel v LitalniLno dvorano.
Raznovrstni program izvrSil se je v popolno za-dovoijnost navzoLega obLinstva, da le malokedaj tako. Uie po prvi toLki — BNarodna"„ uglasbil dr. B. I-pavio, meiani zbor, — ni ae poleglo glasno pritrje-vanje, dokler se ni pesem ponovila. Skuinja spriLuje, da je bila sreona ona misef, vsled katere ao se pred leti v Litalnioi uvedli mesani zbori. Posebe nam je omeniti, da ao iempeterski izveibani pevci ractovoljno pripomogli k izvraitbi izbranega programa. Slediljo lenski zbor se spremljevanjem na glasoviru. Ooapo-diLne pevke peie ao ono milobno pesem M,Plavaj, ladja moja", katero je uglasbil KUcken. Po besedi iu napevu je pesen jako mila, a ie bolj ae umih,< ako je peta po tako epretnih in isurjenih pevkinjah, ka,-kor se je to godilo v ditalnioi. Ppslusalci ao oboudo-vali lepe, Ciote glasove ter natanLno, obLutno fiefcje. Gromovita pohvala sledila je oamerim gospodicnam, ki so odpele dolgo umetao pesem. Ponovitisp jo morale, slednjiL pa zopet naatopiti, da so se obLinstvu pokaeale. Potem je prisla na vrsto Nedvedova wPro-snja", katero je pel izborno moSki zbor, tato da pevski del programa se je izvrsil po vsem izvrstno. ,Viaoki C", ialoigra v enem dejanji bila je v apret-nih rokah. TrnovLeva seatra in hLi znali ste prav dobro igrati svoji ulogi, pa tudi gospodje so natanLno izvrSili svoje naloge. ObLinstvo je prav pazljivo ele-diio zanimivi igri ter je bilo & njo popolno zadovoljno. Burnemu ploskanju ni bilo konoa, dokler se niso i-gralci po dovrieni igri zopet pri&azali na cdru. Kot zadnja programova toSka pela se je Carlijeva B31av. janka", meSani zbor so spremljevanjem na glasoviru. Lepa pesem, iz katere veje narodna zavest m navdu-genje, znana je veLioom ?SoLiuim* ^oitateljem in pela se je tako dobro, da so jo morali ponoviti. Ko jebil program Le izvrsen, eahtevali so navzoLi, naj se po-novi genski zbor BPIavaj, ladja moja", kar se je tudi egodilo v veliko veselje obLmstva, in sicer tako u< brano in popolno, kakor prej. Zadovoljoi z lepo be-sedo zapustiU so navzoLi dvorano. Y spodnji dvora* nioi jiadayevala se je domada s&bava#
(HI sv. Lacije na Nostu, n. maja. — Po-
rocala je ie ,Soca" avojim citateljem, da je dve leti saporedom kopal voditelj tria&kega mozeja dr. Mar-eheaetti na naiih ,Ograjnieah*. K»r je ueeni triaiki atarinoalov ec iikopal v prvoro lata 1884, to nam se-daj razklada ˇ poaebuej knjiiici, ki je pred tednom dmj izila ˇ Trsta. Ratio? knjiiici je: „La necropoli di S. Lucia presto Tohmno", kar pomenja t naiem jeakn: .Pokopaliice pri sv. Luciji pri Tolminu*. Piaatelj nam na 69 atraneh popiauje star* najdbe Svetoladjakc ter je primerja a ocimi, katare so iz-kopali ˇ drogih krajih, n. pr. t Vacab in v Cerkaici na Kranjakera, t Hallatattu naZgornjom Avatrijskem, po Stajerakem, na Koroikera in drngod. Naae poko-paBsee iraonoje jakobogato in veliko, morda naivecje kmej Yieh do adaj acaawpokopaHic is prasgodovin-ike dobe. I« iikcpanih nsjdeb Bklepa dr.Maroheaetti, da je bib jjadskvo, ki je fatal (300 do 400 let pred Kristovim rojttvom) tnkaj stanovalo, jako iaobraieno. Da ta narod si bil kelttki, kakor navadno trde nem-iki uSenjaki, to je dognaoo; kajti Keltje aobffl «urov narod brea viije omike. Xaroheaetti misli, da so v naiih pokrajinaa takrat stanovali Veneti. Kaj pa, ko bi bib ie takrat t naiih krajih birali nasi pradedje Slotani? Viaj pojo nas peanik Yodnik: ,Od nekdaj stanaje tnkaj nai rod, — (h to kdo za drugega, naj rede, od kod". Sioer je pa knjiga pisaua ie!6 nepri-straosko in vednosino. A kar nas najbolj veseli, je to. da se je nisateljn ptikupil i nai romantiem kraj i naae dobro ijudatvo. Prirodno lepoto naiih krajev nana novelitaje na vec roeatih prat poetiino, a o naiem Ijudstva pra?i, da je v oboe i a t r s t n o. Za-hvaljuje se na gostoljnbnosti in prijaznoati, a katero je bil povsod vzprejet, osobito pa je hvalo dolian naSemu vrlemu iupana g. Ignseijn K o v a c i c u tor naiemu saslainemu iupnika g. AI. Carliju, ki ata ga tako krepko in vaeatranako podpirala pri nje-govem podjetji. A tadi mi ai itejemo v prijetno dol-Inost, zahvaliti se najiskreneje zvedenema zdravniku dr. Marcheaattiju, pri katerem so dobivali naSi bolniki aa oasa njegovega bivanja raej nami vaikdar brez-placne pomoci. Nadejamo se, da bodemo imeli Se mnogo poletij t avoji aredi nam jako priljubljenega poateojaka, ki se je vedno pohvalno in caatno izraial o naiem rasumnem, poitenem in dobrem Ijudatvu. Na avidenje!
Slednjie iaraiam Se iskreno ieljo, naj bi nam nai rojak zgodovinar S. Rutar obiirnejse poroSal 0 tej knjiaioi y ,8o<Siniha podliatkih, da bode moglo tndi nase priproato Ijudatvo kaj zvedeti o nekdanjih tnkajaojih prebivalcih.
Kakor je ie znaoo, hoplje letoa tudi danajaki dvorni muzcj na Goljevi ^Ograjaici". 2.majajepriael a Dunaja kustoa Szombathy ter koplje dan za dao-vom 2 12 del&vci. Do danea ao odkrili ze 150 gro-bov, deloms jako bogatih. Ve5 o tem pozneje. (Pro-aimo. Ifr.)
S TrnOVega* dne 30. aprila 1886. — Sprejmi, draga „8o«5att z naSegs hriba ta dopia, saj ni bilo nobenega c;tati io dolgo Laaa, kakor da bi ne bilo ve6 Trnovega na svetu, ali pa da vse mirno api, ali cel6 da gre vse v redo. Tfe eno ne drugo; le red-nosti se je nekaj ve§ pa ie prav male pokazalo. Do-pisoT ni, ker ni dopisnika. Odkar se je vriila volitev zup&ja meseca januarja, vlada od atrani {apaoove stranke navidozen mir, pa vender je vsaj mir, Lerav» no ma do zdaj nid ne zanpamo; morda se iz piSka-vega naredi zdray, atalen, poiten mir. Ne6em opiso-vati, kako se je vrsila roliter iapana z vaemi glasovi razen enega in s kako mocjo, ker je atvar vie za-starela; dregnil bi v srienovo gnezdo in bi jaz prvi kalil ta navidezni mir. Novo stareiinstvo, voljeno vie 8. okt. pr. 1, je imelo ie 2 aeji, pri kterih so se obravnavali zaatareli in novi rafiuni. Kako se je stvar obravnavala, ne vem, ker tnkaj bi padli v veliko ?ie-miloet mogofojakov, ako bi Six po&lu&at seje, kakar nam poatava pravico daje: Bcaniti bi nam ne mogli, pibali bi pa vie. Po obrazih vseh stareiin bres izjeme soditi, vrgilo se je vse prav v lepem redn, vsaj no-beden izmed dvanajstije se ni kazai nevoljnega. Vzrok tej rednoaii ata posebno dva nova stareaioi dve novi moei ˇ oWini. Naj bo, kakor hoco, na dobieka emo vsaj, da ne dvomimo veC o rainnib, kakor preiinia leta.                                                                   r J  J
Novo atareiinsivo imelo bo ie mnogo gnoja iz* kidati, ki se je nakepi&t v preteklihletih; mnogo ie zaatarelega in novega dela. PlaiSevanje obcinskega paimka ini novega pokopaliioa, oddajanje obiinskTh slnzeb: obbodmka, poljskega envaja, mrliikega ogleda, cerkvemka, organiata. In saj je lani tadi g. tajnik rebi, ,So6a«,obljubil, da tajniitvo opuati wvkratkem 6asuB; in kakor nismo yte&e]i takrat, ne vemo tadi zdaj, kedaj poteJSe tisti ,kratki 6as.» Zraven bo ie tekoda redna in neredna obiinska opravila, za katera se ne ve «as. Sila dosti beaedi bo pri vprafiami, kdo bo phoaval obreati pri dolgn za painik in za poko-pabide, ah sami zanikarai davkoplaoevald ali tudi natau8ni aazanikarneie.JKdorazdreaitozamotano itre-no? Kaj pa nai krajai iolski avet? Menda ie skoro dve leti ni imel nobene aeje. To je pravo peto kolo: a tadi tema je potekla doba;  treba bi bilo voliti i
zaloatne raavahne kaae trnovako obiinsko zivljenje : ta ni5, tarn nid, ondealabia kot nic. Yidi se, koliko ogromnega dela caka inpana in atareSinatvo. Ali bodo xidali foci moije, ki ao prej podirali? Ml bojo mogli, ali bojo hoteli novi atareiine kaj papraviti? la tega navideznega mini, iz to aoparice lahko pride rodo* viten dei ali pognben aramoten tresk in grom. Zu-pan, aklicojte seje pogostoma; delajte pridno vai; ker podrtije je silno dosti. Ukaznjte g. tajmkn, kakor Vi boeete, ie ta Bkratek isa," dokler no od>«topi, kar je ie pred letam obljabil. Zdi Be, da alvimo v Matozalemovib caaih.
Cital sera v a3oei* dopia ix melikih hribov, da alavno c. k. okrajao glavaratvo v Tolminu ni poslalo komiaije, ki bi movala preiakati aamomorilca. Baa-mere v Devina ob jadrtnakent morji nam niao mnogo snane; pa sliiali amo, da so aaili v morji truplo mladenoa, kteri « je menda sent iivljenje vzel Tadi tje niso sposnale dotiene oblaati potrebna poalatt ko-misijo. Mladenoa dajejo vai spricevalo \trvr poitenega vedenja; ni se ogibal ne cerkro ne spovednice. Ne moremo vaoti sa Listo zlato, kar govore njegovi so* rodniki v Bt. Ferjaru in v Podgori. Mislimo, da v obeh Blniajib bi bila komisija na pravera meata. Za Trnovo je drugaie pri naiih mogodnjakih. Stvar je sastarela, pa vredna da jo priraerimo drngema slu-iaja. Neki deeek dome od voglarjev, ki je hodil na Trnovo v iolo, bil je prav krotek in miren; zbolol je za davioo v grlu in oami dan potem je tndi za to bolezoijo umr); in kaj ao iztahtalt naii mogodnjaki ? da omeojeni deCko je za ndarci umrl, ki jib je od goap. u6itelja v soli dobil, in hajdi a toibo na okraj-no glavaratvo in b proinjo naj vzame g. ucttelja v ptoiakavo. In rea okrajao glavur.stvo ni v tem obziru posnemalo ne tolminakega ne gradiakega okr. glavar-atva. Za 3 dni poilje, ko de6ko zakopan leit, preia kovalno komiaijo v Bavnico; in kaj je dobila? V grlu vse gnilo zarad Baugine", in od udarcev ni bilo Blodu. Kaj pravite k temu, dragi oitatelji cenjenega tednika ,So{e" P
IZ Htanjela, 1. maja.
„Lo hitro na delo roke,
Pod sivo to akalo lew
Veliki, neznatii zakiadi!
Jlumenoga kupi zlata
I belega oudo srebra
Y globoko zakopani kadi." Tako, dragi bralac, govoril bi bil tadi Ti, ie bi bil gledal na veliki tfetriek zve6er, ali bolje po noLi, okolo tukajSnje cerkve moze, ki bo reanih He in bli« akajo^ih odi z magnetno iglo in ieleznimi drogi iakali neizmeraih bogatij, zakopanib v zemlji. Za.6a.ek do-janja opiauje peaom, euako i konec peani oznacuje njih nehanje: „Delitve vec treba ni bilo". Godilo se je pa to nekako tako le.
Ze veC ko pred letom dni priali so v ^tanjel neki moije a Kranjakega in Triaikega in nadlegovali tukajinjo cerkveno predstojniitvo in iupanatvo, naj ae jim dovoli poiakati in vzdigniti pred eerkvijo zakopani denar; 5eS, a.ij bi bilo vender akoda, ce bi tako leial in ga jela poLasi rija. Sklicevali ao ae na neko piamc necega gonerala. Ta je baje piaal avoji aestri, ii>reci v Novem meatn, da leit, iz caaa franco-skill vojsk tnkaj zaklad zakopan. Geravno veat ni nikakor rerodostojna., ker po tukajsnjih cestab Fran-eozi niso vozili avojib blagajnic (ceat v tem amialu takrat takaj niti bilo ni) in so v naiih krajib bivali le mali oddelki francoske vojake itd., dovoliio se je vendar tem za sreno boleznijo in pomanjkanjem v zepu trpeSim reveiem, naj poakuiijo svojo areco. Cer-kveno oskrbniitvo in iupanatvo je pa privolilo to le radi tega, da je imelo enkrat mir, zlaati ker so k tema tadi domacini prigovarjali, in pa da ae prepre-ci veSje zlo.
„Kar koli delai, delaj previdno paglej naizid*j naredili in podpiaali so pogodbo, degav bo denar. Skromni ravno niso bili. Za 3 milijone se ne adamo, pruvi atari berac Logar, kedar govori o .ceearja Franca, ki je vladal pred Perdinandom". Milijoni jim niso delali preglavioe, pac pa je bila druga teiava. Zahtevalo ae je namre6, da morajo poprej vro^iti cer-kvenema oakrbniitva 20 gld. Moi pa, ki je najbolj silil, je bil auh; i to je bilo hudo in nevarno njemu. ATako bliza in vender tako daled1*. Pa Leaa ne more resna volja in pogom? Drugih 10 je seboj pri-peljal, ki ao bili hujai od njega; imeli ao cveok. % njimi je bil tudi gimnazijaki ucitelj iz Vidma. Bekel je, da je duhoven, a da ne mainje, ker nima caaa. Badi mn vernjemo, da ma drugo vaiaejie opravilo tega ne dopuaca. Gakali so toliko caaa, da ao ali dragi Ijudje apat; iskab so potem okolo cerkve kake pol are. Prepricali so se lahko, da natistem mesta, kjer ao mialili, da je zaklad, in kjer ae jim je dovoliio kopati, ni nicesa zakopanega. Hoteli so ie dru-gje iakati; nabralo se je tudi nekaj ljudatva in zato jim je iupan ukazal, naj gredo lepo domov.
Godilo ao je Voe brez hrupa in prepira in nar-zoii zandar ni imel najmanjega poala. Stvar jo ame-ina in jaz bi teh gene* nikakor ne omenjal, io ne bi bil bral v necem slov. dasopiau goropadnib nereanic o tej zadevi.   Razdraienosti in prepira v naii obdini ¦
odborniki so ae hadovali, ker 86 pogodbani sklenila v aeji in ker ae glaai preugodno za Stanjelako obcino. Pa tndi ta jeza ni yed vredna, kakor prepir nekdanjih Abderitov. Ce bi ae res kaki denarji na-ali, delili bi jib na drugem bolj merodajnem mestu. Ljadstvo se je pa smejalo in pozabilo na milijone. Cesar dlovek ni uiival, loiej pozabi. Opomniti mi je, da vrazjih aredstev (kalamona ali kaj tacega) nobe-den ni rabil. Profesor-duhoven ni bil na lici mesta. Ob-zalnjemo pa, da je naae Ijudatvo ie zmirom tako pr&-zaoyerno. (Vai, ki ao bili takaj, ao rojeni Slovenci, tadi Yidemaki duhoven je beneiki Slovenec, kakor ga jeiik razodeva.) ZalbdoTllo^olalDT^erlunii~;~ kjer so pa zakopani, jih paste leiati. Kudo pa je v tej e'eativredtti druzbi alepar, kedo osleparjen, tega ne
Iz iupanije Libuinje, 2. maja. - Prisioviea
prayi: Yoda in cgonj dobro sluiiia ali hudo gospu-darita. Iiesnica tega pregovora je dovolj umljiva in vsakterema znana. Dobrota ognjena in vodena ham je v vsakdanjo koriat pri napravljanji iiveia, pri ko-vanji razliSnega orodja itd. Nasprotao loti Be nas neka zalost in nevolja, ko vidimo, da ti dve ino«5i zapustite svojo mejo ter nam iugate uniditi ali vsaj zmaojiati nai casni imetek. Tega vsega nas iahko preprica skainja.
Pri nas imamo ob vodah dokaj oral peicenih zemlji56, na katerih priraste k veoama kaka jella, mrleka, topol, malo vrblja. Marsikatorerau posostniku jo povodenj poplavila bodi ai radi njegove nemarnosti ali nemoci v obrambi % dolgim dasom lep travnik, koa rodovitno njive, del painika. Iz teh razlicnih po-plavljenih in po vodi opustosenib delov zemlji§5 na-stali so b caaom ti proatorni, maloobraateni in ve^idel goli prodi.
Naae aoaednjo iupanije ao popravile v z ad njih l«tih neraarnoat avojih prodnikov alt vaaj ae prizade* vajo popraviti jo, da bi ne imola voda take mo6i dalje ikodovati. To vidimo pri tolmioakih branih. Tiato opazujemo pri vol&wski brambi. DrUga6no je v naii iupaniji. Tu goapodari voda po avoji volji, V tem oziru je videti pri nas neko raalomarnoat. Stori ae in deluje ae za obrambo zemljiiS pred povodnjo malo ali pa ni6.
y^oloti bi bilo, da bi se tem nozgodam v okora priilo, Po omenjonih golicavah in prodih bi ae s 5a-som svet obraatel bodi ai za koinjo alizapaao. Dolgo-trajne pravde bi ponehale, ki so nastale med neka-terimi obcinami radi uzitka, ako ae doloCi, napravi in utrdi vodi pravi tok.
V naiih krajih je avet ob vodah vecinoma me-bek, Radi tega preravnuje, preobrada in iiri voda brcz vaake oviro vedno svojo strugo. Trebalo bi takaj umnih pa tudi krepkih rok, ki bi z vao odloc-noatjo skuiale ikodo. po vodi prizadeto, nekoliko popraviti ali vaaj nadaljoemu odplavljenjii ustaviti ae z dobrimi brani v bran.
Tudi drugod po avetu narejajo vode mnogo-vrstne ikode, ali Ijudje ao aprevideli, da to ae da zabraniti pred ailnimi povodnjami. Jeli so staviti trd-no graje, mo5ne brani. Dolajrao tako tudi pri naa. Potem bodo vsaj deloma zavarova naia zemljiS5a pred poikodovanjem po vodi. Le vaeatranako delo-vaoje nas privede do biagoatanja in apoitovanja. ——              Pribislav.
Politidni razgled.
Dr^avni zbor zdaj le po redkem zboruje in seje so brez posebne zanimivosti, dolgoCasne, kakor na pr. poroftla o peticijah. V klubih vrs6 se razprave, kako bi se pretresali zakonski predlogi ogerske nagodbe. Predlog o carinskein tarifu odd 4 se carinskemu odseku, ki se po-mnozl zategadelj z 12 udi. Vse ostale predloge bode pa razpravljal jeden odsek, ki bo Stel 45 udov. Vladi bi bilo ljubse, ko bi se za vsak predlog volil poseben odsek, ker bi manjse od-seke laie vodila po svojih mislih. Ali Cehi in Poljaki so se temu uprli in zahtevali in tudi dognali vkupno razpravo v jedaem odseku. S predlogi so posebno nezadovoljni Cehi, ker pre-zivo Cutijo, da nagodba svojo ost obrafia najve6 proti njim, ker ne ugaja njihovim gospodarskim pouebam, niti ne jemlje ozira na politi5no ve-ljavo geskega naroda. 0 slovenskih poslancih po-rodajo aNar. Listy% da bodo slovenski poslanci za banfoi Statut glasovali samo proti temu, da bode napis na bankovcib tudi v slovenskem je-ziku in da bode banka reeskomptovala posojil-niske menice.
V seji 11. t m. dopolnil se je carinski odsek s 12 poslanci, izmej slovenskih toljen je Suklje. Obveijal je dr. Biegerjev predlog, tfa se a ogersfai osgodbo  voli ikupeu odwk i$
T '"_,, ^^I¦,1J>.'^[|'ipiJi||jp^;i!tfy^ .. .„
ndoYj katera volitev izvrSi se v Setrtek 13. t. j m. Potem je priSla na vrsto splosna razprava o I predlogu, s katerim se dolofcuje odpisovanje zem- I ljiskega^ davka pri ujimah (elementarnih nezgo- I dah). Ve6 o tej postavi povenio prikodiiji6.
V   vSeranji seji se je izvolil odsek 45 61a- I nov za ogersko nagodbo. Predsednik mu je knez Cartoriski, prvi podpredsednik Herbst, drugi K i e g e r. Koncala se je sploSna debata glede odpisovanja zemlji^kega davka pri ujimah. I Doticni vladin predlog Tzprijel m je t pxjdlago specijalnc debate.
Govorilo se je in pisaio, da cesar letos o-biSde zasedeni de2eli Bosno in Hercegovino, a sedaj se ta vest preklicuje.
V   S r b i j i vrSile so se volitve pod ne-znanskim pritiskom vlade. Ako so vsa poro&la opozicijske stranke resniSna, potem raise bile volitve izraz narodove voljc, temveS vladsne samo-volje, V ranozih krajih so zandarmi razgnali in pozaprli volilce in vladin koraisar je imeaovai volilne mo2e. V vseh veSjih raestih voljeni so opozicijonalci, vlada je zmagala le na kmetili, kjer je ljudstvo §e nevedno. Beli Grad, kjer je volitev trajala do 4. ure zjutraj, voljena sta dva opozicijonalca, kar se 2e 23 let ni zgodilo. Natanino razmerje glasov ni 8e znano. Vlada in opozicija trdita, da imata veCino; a zdaj ima se kralj imenovati 40 poslancev in s tern vlada dobi stalno vecino. YpraSa se pa le, kako dolgo bo srbski narod kaj tacega trpel,
Grki se niso hoteh udati zeljam velevla-Htij in zato so poslaniki odsii iz Aten in se u-maknili na brodovje. Potem so izrekli blokado nad grskimi obalami, Nobena grSka ladija ne sme iz pristauiSca odpluti in nobena od drugod pri-gedsa ne sme priblizati se obrezju. Delyannisje dal svojo ostavko, a kralj je ni vzprejel, po-zneje se je zopet premislil in poklical po vrsti ve6 moz, da bi sestavili novo ministerstvo, a vsi so se branili, naposled je to nalogo vzprijel Val-vis, a to ministerstvo nema nobene politidne barve, ali hoce se udati velevlastim in razpu-stf tf vojsko, To pa bi po muenji nekaterih bilo nuvaroo, ker bi iehko priSlo do ustaje, ker je narod nezadovoljen in bi bi! se bolj, ko bi vi« de^ da GrSka ne pridobi niS, dasi jo je mobi-lizacija toltko stala. Yojne za&eti si pa tudi ne upajo, ker ved6, da bi bili tepeni. Kralj se neki ze boji za krono. Yseb Grkov oci obrnene so na Ereto in Makedonijo, kjer pricakujejo usta-nek, ki bi jih morebiti resil iz zadrege.
Domafie in razne vesti.
Duhovske zadeve. Novoiinenovani knezoskof tridentinski dr. Evgen Valussi, odpeljal se jo pre-tekli ponedeljek na Dunaj, kjer je bila pri papeievem nunoiji o njem kanonicna obravnava. Tarn se doloLi, ali bo novi skot posveeen v Gorici ali v Tridentu; vsekako pa se zdi, da bo posvecenje meseca junija, kajti papezev konsistorij, v katerem se novi ikof po-trdi, bo pred 10. junijem, najbrze 7. — Mil. gospod knez in nadSkof goriSki dr. Alojzij Z o r n peljal se je preteklo aredo v Trst obiskat mil. gosp. Skofa tr-zaskega. Na poti se je pripetilo, da je dal svojemu dekanu r Trzici Joiefu P o d r e k i odvezo v smrtni uri. Omenjeoi dekan je bil namrec" namenjen v Trst s istim vlakom, a katerim se je peljal nadSkof, ter je bil ie kupil vozni list na trziiki (Monfalcone) postaji Eo se bliza zelezniiki vlak poataji, gre dekan pred postajo, da bi Bedel v voz. Tu ga zadene mrtud, da ae zgrudi na tla in umrje, ne da bi priael zopet k zavesti. NadSkof je to se o pravem caau videl, ter je z voza dal umirajocemu odvezo. To so bili po Gorici nekateri tujci tako raznesli, kakor da bi bo bila nadskofa kaka nea-eca pripetila, cesar pa ni bilo.
Imenovanja. Simon Rutar, profesor na o. k. gfmnaziji v Spljetu, imenovan je asistent pri oa-dainjem starinarskem mazeji. — NamestniStveni ave-tovalec v TrBtn grof G i o v a n e 11 i postal je poro-cevalec v gospodarskih solskih zadevah v Primorji.— Kot vladni zaatopnik pri tr^aakem mostnem zboru imenovan je mesto njega namestnistveni svetovaleo Aleksander S c h e m e r 1; porocilo v dezolno-kultur bin zadevah dobi pa 2iga baron Conrad, do zdaj okrajni glavar v Spljetu. — Na tega mesto pride g. Truxa, aedanji okrajni glavar v LoSinji, ki bo imel kot nasleduika novoimenovanega okrajnega glavarja Ivana Simaig-a. Namesto tega pride v Trst Rudolf Czermaok, do zdaj v Gorioi. — Y Gorico wide pknjjai tamw i&jfi, f*bji# i» Jflfewj
v Se2ano pa grof Attemsiz Trsta.--Alojzij Lasciac, I namestnistveni konoipist, imenovan je okrajni komisar ] s slu2bo v Tolminu. — Konceptni praktikant Aleksander vitoz Ivoy postal je namedtnistveni konci- j pist.—Govori so, da bodo sledile ae druge premembe I med politicnimi uradniki v Primorji, h cesar bi bilo ] sklepati, da je tnorda grof Taaffe obrnil svoje oSi I na jug.
Visoke goste dobiva letos Gorica prav po I gosto. Pretekli ponedeljek doSel je se svojo obiteljo I ali druzino vzviseni gospod Sisinij baron P ret is de Cagnodo, namestnik Njegovega Veliijanstva presvitlega cesafja v Primorji, dft ae lukaj od dela in od bolezni nokoliko oddalme. Eoliko ^asa ostane v Gorici in kaka je bolozen, neve so; lisfci pripovedujejo, da dobi vzviseni gospod dopust za ve6 meiecev in da morda si izprosi coio slovo od drzavno slulbe, Y tern sludaji premenila bi se najbrze vsaj nekaj sedanja politika na Primowkem, V sredo dofiel je nadvojvoda R a i-n o r, da si ogleda tukaj&njo vojaiko posadko. Drugi goali so napovedani.                 .
Oorigka poddru^nica Druibo sv. Cirila in Metoda sprejema vsak dan novo udo, ki bo oglaSajo. Ustanovniki plaSajo 10 gold, za vselej (h kratu ali v | vefi obrokih), letniki plafiujojo po 1 gold, na leto, podporniki pa samo 10 kr. n?, leto. Ker so doneBki razmeroma majki.5. mogo^t ^"e • "akteremu rodoljubu pristopiti tej fawM* Nikdc kaied naSih rojakov,! ki j se zavedajo dol^nostij, katera iraajo do naroda, bine srael OBtati zimaj poddruinice, arapak vaakdo naj bi stopil v tisto vrsto dmatvenikov, ki mu najbolj ugaja. Zavednejii rodoljubi in tiuti, katerim okolisomo in 6m pripu§6ajo, naj bi drugim svojim sorojakom pojasnili namen druStva ter pomagali jim pri oglaievanji s tern, da bi Djih iuiona zapisovali pa naznanjali jih osno-valnemu odboru. Andrei Komol pi. Sooebranski pri-stopil je zadnji6, ko je bil v Gorici, kot uBtaaovnik ter dal tako izglod, ki naj bi ga rodoljubi pofmamati. Osnovalni odbor Bprojema tudi vplafiila. V kratkem se sklide ob6oi zbor, da izvoli stalni odbor po do* loLbah drustveaih pravil,
Prve Sesnje dobili smo ta teden; drobae so, I a ni bo tSuditi, kajti prave toplote imoli smo do idai
ie malo. Uresnidilo se jo do zdaj, Ida po mokri, mrzli I zimi je tudi pomlad taka. Ni Se dolgo tega, da ie I je Hiiog prikazoval po naSih hribih, kakor po ranogih
drugih de^elab.
Razpisano jo mesto p o t u j o 6 o g a u c i-telja za slovenske okraje v Primorji. Ltjtna pla^a znaia 1000 gld., odakodnina za potovanje 600 gld. Proinjo je treba vlo^ifci pri c. k. namestniStva v Trstu do 14 juuija. Mesto je izpraznjeno; ker je bil g. Kiamar imenovan ravuatelj stovenski kraetijski Soli v Gorioi.
Porotne sodnije zaoele so v Gorioi pretekli | ponedeljek in bodo trpele do jutre. Prvi je bil na j vrsti neki L.t ki je zlorabil deklino, ki ni imela Se | 14 let; tozili so ga posilstva, oziroma drugega zlo-dejstva, a bil je oproieen. Drugi je priSel na vrsto neki L., ki je izdal dva ponarejena baukovca po 50 gld.; porotniki so ga spoznali nekiivega onega hu dodelstva, katerega je bil toien. Tretji je stal pred porotniki neki uradoik L., ki si je bil prisvojil 2200 gld. polozenoga denara (depositi), bil je nekriv spoz-nan. Danes sodijo onega italijanskega grofa, kl je streljal na svojo zeno in jo ostrehl. ^dovedneii pred sodno hieo glasno izrazajo, kak izid bi jim bil vseo\ Jutre se bota sodila dva kmeta iz Italije, ka* tere toSijo, da sta pomagala ponarejati vrednostne papirje. S tem se sklene sedanje zasedanje.
flL' Eco del Literate" bil je zadnjid" zase^en radi 61anka, v katerem se je opisoval pogreb oger-ekega pravosoduega ministra Paulerja in njegovo mne-nje o lidovskih uradnikih.
Volitve y znestno stareSinatvo so vedno blize in gibanje zavednih meSianov je vedno zivah-neje; omahljivoi in strahljivi se pa bojijo, da bi kdo sumil, da dihajo, ter objavljajo, da bo vedno atari. Tega niti ni treba trditi, ker to je javno znana styar. nCorriereK to2i, da so njegovi privrienci nejedini in pripravljeni prizgati Bogu eno sveco, a drugo zlo-deju, samo da si priborijo stareSinske sede^e. To smo vedno trdili, a „Corr.a ni hotel verovati; zdaj sam priznava, da je tako.
Ura v prvostolni cerkvi, kakor tudi ona v zvoniku iupne oerkve sv. Igaacija, se vender nama^e, da bo dobro tekla in prav kazala. Meatni magistrat se je potrudil, {da je poiskal mojstra, ki zna zdraviti bolne ure. j;Za danar in dobro besedo se na svetu vse dobi, oelo Burmohera. Pri tej priliki se je pa o-citno pokazalo, da dosedanja po'itika v Primorji ne hodi pravih potij. Med tem ko [se mnogi tisooaki odStevajo, da se vbija nezai deci pred izpolnjeoim osmim letom tuj jezik v glavo, za kateri mladina ni-ma se potrebne podlage, ae mkdo na to ne spomni, da bi se obrtni poduk toliko razSicil, da bi se na-vadil kak dezelan pohabljene ure strojiti. Radi tene-prili6nosti bil je uas mestni magistrat siljen iskati urarja v blaieni Italiji, kamor pojde naa denary ki bi labkpiojna wfy atoM&JM 0km sMwt,
popravljati namesto der die das. Posrefiilo se je magistrate, najti onega slavnega mojstra, ki je tudi tr-zaSko mestno uro postavil v svojo popolno zadovolj-nost. Torej v Trstu kakor v Gorici. Sioer 2ivi tudi na Gorenjskem neki PogaiSnik, ako se nemotimo, ki je izvrf?ten urar in postavlja ure po Kranjskem, Hr-vaSkem, Stajerskem, KoroSkem, in je novsod dobro zuan; le v Gorico ni Se dospel njegov *glas. Gorica je bliija Italiji nego Kranjski, zato se naravno prej fuje glas iz Vidma nego iz Ljubljana Da bi si omi-kam Italijani dali ure etavljati od surovih Sloveneev, kakor jih iraenuje glasilo italijanskih omikaacev, je sicer teikopridakovati, ali vlada bi morala zato skr-beti, da bi donar ne Sel broz potrebe liz oesarstva. Kak velik v«iS je bil med dunajskimi liidi 0 priliki poroke presvitlega prestolonasledoika I Zdaj pa inol-fiita BNeue freie Presse* in wOorriere*. kakor da bi ni6 no vcdela,
. , »porriere" je pravo brezdno (baratro) v»ako-jake ujSenoflti, ali gorje mu, kdor bi se hotel iz njega kaj ufoti. Moral bi najprej kupiti vevnik, v kateri ll vsul ujegove raznovratue novioe. ter pofiakati, da od-lo«i vevnik zrnje, ako ga je Bploh kaj, od plev. V novi kakor y atari zgodovini, v bliznjih kakor v dali-mh dogodbah ima svoja porodila, ki ie ne ujemajo z onimi, ki dohajajo drugim ljudora. Sv. Gora mu je na desnem, gora av. Valontina na levem brogu Sofie: JJolo mu je na Kranjskom, Karol X umrl mu je v Strassoldovi palafii na trgu gv. Antona, v Schwarzevi kavarni je strop napravil ropot in Skodor. katere drugi mso videh, dva vojaka sta se sekla ie sabijami, ki nuo z^pustile noznic. Ako glasilo ^tdovakega rozura-mStva s6 stvarmi, ki so pred ocmi, tako poitopa, ni se «uditi, ako trdi, da udni jezik na prainskem gim-naziji je italijanski, in ako vsled toga soke pretaka, oeS da se zatro v Pazinu italijauiki gimnazij. Kakor 1 zgodovino, dela -Corrierov" utanjak 1 narodaim pra-I vom. Z zadovoljnostjo in odobrajofi tmvaia besede Pavettjjetre, ki je pred 80 let! pWl, naj ae napravijo v Gorioi, v Tritu k v Istri italijanaki ¦{imaaziji (brei I ?ffmT'lV> a s*°*eno* n»J inwtfo •ˇ«( giinauaU v Ida-I bljani, kjer je njih srodiS6e. Ker nas ja Slovenoav I ye« na v Primorji, zato naj bi Frimoriko imelo tri italljanike gimtiasije, a Slovene* naj bi ill it detelet Ne vemo. ali je , Comorovtt modrijau bolj priamuk-njen ali bolj lid.                                        g *
V Ameriko izaoljuje ae ljudstvo iz Italije in k sosednie furlansko ravnfne leto za letom. Tudi ta meaeo odplul je iz Genovo paruik, ki neie ved naSih sodezelanov v Buonoa Ayres. Med njimi ie tudi mnogoleteu naroSnik nasega lista, zveat sin slovon-skega naroda. ki nam je uporouil, da ho6e v Ameriki sre^o iskati. Zolimo mu iz area arofiao potovanje in si-ocno bivanje v daljnem svetu; a Lal, da mora 61o^ vek domaii avet zapuBtiti in obrniti ae v neanano tujino, da Bi zlvljenje !oLe ohrani. Blagor mu, kdor more na zemlji avojih o6etov po izgledu avojih dedov trpeti in mreti, ne da bi mu trebalo apuSiati ae V heznvne vrtince, ki ga lahko vzdigaejo kot zmago* valoa, a tudi lahko potopijo, da ni sledu ve$ za njim.
Obdna zgodovina. Spisal in zalozil Janez J e s e n k 0. Tretji del: Novi vek. Drugi skrajSani in popravljeni natis. Gena 40 kr. Y Ljubljana. Nati-snila „Narodna Tiakainatt. 1386, 8,92 str. Tako ae imenuje iolska knjiga, katero je izdal neutrudljivi pisatelj slovenski, profesor v Trstu. Ni nam treba poudarjati, da je tvarina v knjigi tako razdeljena in piipravljena, kakor zahtevajo doticne dolofibe Solskih oblastij, ter da je umevno in lepo pisana po rahtevah in poznanji najnovejfiega casa, ker vae to se po aebi razume. Le zeljo izrazamo, naj bi ae v naSih lolah prav pridno rabila. Bazen mnogih zgodovinakih in zemljepisnih del, ki se v knjigarnah dobivajo, izdal je neumorni delaveo na alovatvenem polji tudi prevod Goldsmithovega ,2upnika "Wakefieldskega" (1 gld.) in Gummins-ovega ^Priiigalca" v dveh delih (2 gld.)
Zabvala.
P. n. visokim pokroviteljem in vsemu preoast-nemu   prebivaiatvu,  ki je o priliki stoletnice ustav v obilem Stevilu prijazno obiskalo, alt svoja vo§5ila poslalo od blizu in od daleC,  ter z denarnimi  darili za slavnostno knjigo ali sploh za povzdigo te alove-anoati tako obilo pripomoglo, izrekuje podpiaani kon-vent po dolinoati, ki jo cuti, o6itno svojo brezmejno hvaleSnoat ter priporoca aebe in ves ustav nadaljnji vsestranski naklonjenosti in blagovoljnosti. Konvent vsmiljenih bratov v Gorioi, 8. maja 1886. JANEZ OD BOGA SOBBL, prijor.
Zahvala.
Yaem gospodom davkarijskim in sodnijskim ura-dnikom, gospodoma zupanu in bele^niku, deputaeiji „Lmnihtt pevoev in vsem drugim gospodom in go-spem, kateri so me pri mojem odhodu iz Eomna oalo do Dornberga sprejeli in mi a tem posebno Last ska* zali, izrekam svojo prearino zahvalo.
Tolmio, 12. maja 1886
mmm
Zahvala.
Dne 5. t. m. bil je t Solkena blagorodni g. Andraj Komei pi Socebranski c. k. major v pokoji. Fri tej priUki preklonilo ae je takajSnje obdiaako *tareain»tvo a g. iupanom na eeta svojemu vela* onje-nerau domocodaat cltebieni odbor ˇ imena Citalnice erojema CMtaema ado, pa tadi Solaka mladina ni ximudila; poatfao posdraviti avojega preblagega Sol. dobrotnika ter iaroSUa ma je iopek domajm cvetlie v znameoje hvaleinih arc
Jfcmeniti goapod je aprejel vie iri depuiacije pray radpatno, idajti mladini pa je pri tej pricl po-daril 7 gold. lJopoldne prtfel je tarn t iolo in sicer ˇ oba raaroaa, ter preainjen Yeaelja iarocil je aopet
Za\bre] lahTayajom ae tern potem pre? arcno prablawmu gotpoda ter klioera: Bog povrni itotero! Solkan, 10. maja 1886.
uistno
isnaiel in izdetoje
JthtPwkomMf 30*A«?JtoLnl«fe3r,» c. k. iivinaki nadxdravnik .ˇ avatro-ogwaki yjejaja, W ae je iarratno apouealo pri vaeh aunanjin hibah
konj m gave*     9
Opetovaae odlikovaso a eattnimi aprieeTaii, aeh?a1n> mi piami in priaoanji pd ihinakfo adraTnikft, kme-tjjaklk- druabek in aaveelh ter po maogottevilnih po-aeatalktB. — Dobiva ae r Gorioi pri: J. Crietofo-lettiji.
Nazaanilo.
Ramokar   ate MM- prer praktiSoi   molitveni knjilki:
9,l*ColitVeiiiiL za tteSfce"
in
sStoiitvenik za deklioe,"
abral JBANJO JIAEE§IC, ter ae dobivate vwkovwt.no veaani po pray niski eem pri
M. COPPAGU.
knjigjaugi v Gerfei, SemcniSke nliee St. Ifc
I
«^>l^>g^^l^>!>>gji
I
1
Gpspe*                                              r«
KaioM ScMoss, |
T>ro<iaiallLi iestvil.             Hi
prodajalki jestvil,
Viaf Vogel, h. sfe L v dJoricL
Na posebna Yaio( prcSnjo. Yam potrjurwm, da M Uzorefc zm let eg a' iepla, M ste ga izrdfiji ttt- IwJ KajSDJi o. k. kwetijski druibi 28. aprila t. 1:, da bi M 86" fcemicao: preiakalo, j* bilo spoznta© kot najboij- [•' ie |, wste toliko radi &voje visoke a&ote, kblikor « radi drobnega mlenja. V Gorki, J. msja 1886.
Velicbgne, tajnik.
SSSKSSESKKK
i
Y krcmi Janeza'Marolta, rodom Slove-na. r hiii^CH SiinTosafa, naAprtM gdatilni pri -ZTatem kriii*', krjer je dotira poatrbz'ba zido- fH briffli'jediliinapijaco, po%*stf toata itato ffli ziYfnoI                                                    [¦]
^ySaW^We^WS1!
Na 4elezni§ki p0Sftftji| tiled Trstom in Gorieo.
Eopeti z 38° C. gorkote in po zahtevi z blatom,
jako napeSae ptoti protind, rermatizmom, nevralglji,
trganjn,  iotam,  kointni  bokznim,  proti' opeSanju,
ienskun boleznim ltd. itdi
Kflpeli voii zdravaik: Dr. Atiton Sattitia, zdrav-cik, ranooelnik, operator, porodnfeSar.
Eopao^e zaeefto a« ja & jcg&jfe
.disti hitro in gotovO/
Karl tf. Braun a SamjL tl UZ.CX Wjjjjji Bamberger n totji.
Grenki a$& *% ww**. *<>
drage grenke vode," VreleC Mm Leidesdorf a Dimjl
Zahtcva naj se vedao iu razlodno: FBABf-CA JO^KFA GRENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici: lek»p gosp. Cristofoletti, Giroucoli, Pdntoni in A. Seppenhofer. nesJaja se iz BudapeSte.
Raz-
Mnogo pritoni,
kdor kupi obleko r
FRQJAC1ICI IGIACIJi SlEimJA,
Id je oajyeeja v fiorici
v kateri se dobi vsak Laa na veliko izbiro narejenH obleka po oarfednjih cenab:
PopoJaa foiUuub otttn » poll «* | to » gl
»            »          »       n  Otalh        a |   »»   W  n
Potrtaa pllaWti f&tejt« r«#   • | ¦ * » Foakkwki aaki              .   »      „ & » & »
Vrhu tega bogata zaioga vsakovratne robe iz raznih tovaren po naroiiilu veled mere, ki ae iz-vrSi to^no in bitro. Ueorci na zabtevo brez-plaSno in prosti poStoine.
Novo doSIi dolmani n?jnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za goape\ Saki za goape od 4 do 15 gld.
AlltitrheUIBOBj najboljSe zdratilo proti prchlaje-nju in it bolijo k'osti, ptoti hromoti delarnih Cutnic, bolefiinam v kriii in v prsih, prebladnim bolefiinam v glavi in r zobeh. Stekjenica 40 kr.
Fastile santoiiinske; (koiesca zopor gUate, iz.
kuSeno zdravilo zoper gliste, Skatljica 10 kr., 100 ko-aCekoT 50 kr., 1000 koS6okor 4 ghl., Z0«0 kosSekov G gl.
Salicilne pastile proti prehlajenju,   naj-
boljSi peipomacek proti davict (difteritis), p^joCnim, prsnitn in rratpini boletinam, zoper ka^elj in hripavost; fikat-yica 20 kr.
2eliidni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zeliSC izdelani sirop se rabi z najboljMm u«pehoto proti vaem pTsnim in pljuSmm bolezniiri, zaslizenjn, kailju, hripa-rosti, dualjivema ka§lja itd. OdraB<5cni naj vzamoio 8 do 4 zlic« Tsak dap, otrooi pa toliko zliCic Stoklenica 36 kr,
Ta navedena,   kakor ran
druga z d r a t i I a ae
zmiraj gveza dobe
v 1 e k a r n i
nPri Angel*"
v ltfubljani% na Dunajski cesti, fcjer se narocila takoj po posti proti povzetju izvrmjejo.
V GORIOL
Obilna in moogovretTia zaloga
...........mi m in ignj
na denelo in na dfobno.
NajyeCi izbor blaga za razno§6eke   (havzi-
rarje)> kramarjer6revljarje in farojaee, potem
molkov, sretih podob itd; di§ar, mil' itd.
Posebnost:
VHTNA SEMENA
najodliLnej$ih piemen.
PRODAJALNICA: Gorica, viaRaatello 5t. 7 na-sproti c. k. loterijni kolcktari.
NA PRODAJ
I O konj zdravib mo5uih, razli6ae velikoati, in €3   tovornih  vozov   v   prav  dobrem stanu v Gorki „Yia dei €ipressi" h stev. 10.
ALOJZIJ BABER
aveear v Gorici, na Travniku ptoflaja
vo§6eno platno za altarjtf,
ki je provle6eno a pravim bufielniro voakom, kakor zahtevajo cerkvene dolo5be. BTago pri-atno in dobro; cena prav nizka.
Geap. Fragnerju V Pragit - Uze blizu 0 lee trpel scm na ielodci, da nisem mogel ni jesti in spati. PoBvetoTttl Hem se o tern s prav tnnogimi zdravniki in uzil preyoliko zdravil pa brez vspeha. Po n&sveta tu-kajfinjcga lckarju, gosp. Schula-e, poekusil sen dr. Ro-sfl<o zivljeuakt bnlzam; Vzel «om 5 stokloiifiio in bole-iina jo popoldoma zginila, mogol som zopet spati in jesti. Ob enom priporofiil som ta zivljenski balzam prav mnogim, ki so bili mrzliCni, in zdravatveni vapeh bil je ta, da mrzlica jo zginila. Iz tega uzroka fttejem si v dolznost, da se Vara proarfino zahvalim za iznajdrib dr. Rosa-e zivljenskoga balzatna, tor zcUm, da bi vsi bolniki zatekli se k temu zdravilnemu in ozivljajoCemu ponto&ku.   Z odlifinim Hpo&tovanjem.
Bunn (na Iiumunskom), 28. novembra 1880. Jakob Mendelsohn, profesor.
Naola n gotova pomofi za zelodbne bole.Tn' ;n njih nastopke.
Obranitev zdravja odvisna j* le   od   ohraal-poapeievanja dobrega prcbavljanja, ker to je alay-nl pogot zdravju tertelesnemu in duinemu dobremu Sutu.
¦v„,i.„i: r.««.ti..n  nnuiu 7nDfc\jii n i.t «..k>uitd.ij

Najbolj potrjeno DOMAOJE ZDRAVILO, ki prebftvljanfr are-di, doseze primerno meianje Krvl in odpravi pukvar* Jane nezdrava krvne dele, jo u/.o vo6 lot aploino znanl in priljabljeni
dr. ROSA-E zivlienski Ualzam.
Kapravljcn iz najboljilh, zdravatveno najkrepkejilh ztfravllnib zellii, poirjon ie posebno kot gotova po-nto& pri stabam prebavljanjl, pri preaedanjl, po klilem dfieSew riganjl, napenjanji, bli/vanjl, pri bole&tnah v <e> leaainv zelodcL zelod5nen» krcl prenapolneaji ialodop z jedml, zaaHzanji, krvnem navalo, hemeroidah, ien-akin boleznlh, boleznth v Srevlh, hlpohondrl]l in melanho-iijl (vsled slabega prebavljtnja); on ozivija prebavljaoja, dela zdrairo in Sisto krv in bolno telo dobiva poprej-aajo moo in zdravje. Vsled te izvrtttno modi postal je gotovo in potrjeno ljudako dc»a$a zdravilo ter so je splob. raz&iril.
I steklenica 50 kr, dvojna steklenica I gl.
Na tisoCe pobvalnih piaem lahko vsak pregleda. Polilja sena fraiklraaa plana proti pevzeija zneska na vae atrani.
Svarilo! Da se izognejo noljubim oapakam, pro-sira tso p. n. gg. imrofinike, naj zahtevajo, povsodi izrecno dr. Rosa-e iivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja t Pragt, kajti opazil som, da so naroCniki na ve5 krajth dobili neospeino zmea, ako so zahtovali samo zivIjenBki balzam, in ne izrecno dr. Roaa-e iitljon-skega balzama.
Pravi dr. Rosa-e iivljcuski balzam
dobi se Bamo vglavni zalogi izdolovalca B. Fragner* ja, t lekarni nk crnemu orltt" v Pragi, Ecke der Spor. nergasso Nr. 2U5-8. - V GORICI: 6. Criatofoletti, 6. B. Pontoni, R. Kiirner, A. de Gironcoli lekarji. V OGLEJI: Damaso d'Elia. - V TR8TU: P. Pren* dini, G. Foraaosebi, J. Serravallo; Ed. de Lei-tenburg, G. B. aianxoni, Karl Zanetti, Ant. Sat-tina lekarji. ~ V ZAGREBU: C Arazim, lekar.
Vae lekarne in vecie trgovine a materi-jttlnim blagom v Avstro-Ogerakej imajozaiogo tega zivljenakega balzama.
TAM SE TUDI DOBI :
Fraiko domade mazilo zoper bulo, pane in rnetje vsake vrste.
Ako ae zenam prsa mamejo, ali strdijo, pri bn-lak vsake-Trste, pri turik,gnojnih tokih, pri crvtt t ptrsta in pri nohUnjir P" izlezah, otoklinah, pri zmaiftenji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmaticne   otekline in patiko, zopor kroai6no vnetje t kolenih, rokah, v ledji Ce sikdo nogo spabne, zoper kurja ofiesn in potne no-ge, pri raskopatrih rokah, zoper liiaja, zoper oteklino po pikn mrCeeoT, zoper tekodo rane, odprte noge,  zoper raka in vneto loio ni boljaega zdravila, ko to mazilo. Zaptte bole i» otekline ae hitro ozdmvifr^ kjer p* Ten tece, potegne mazilo v kratkem vso gao< jleo na-se, in rano ozdravi. —• To mazilo je zato toko dobro, ker hitro pomaga in ker ne po njem rana prej se zaeeB, doklferni vaa bolna gnojnicaven pate-. gnena.   Tadi zabrani rast divjega mea* i* obvarujo , pred snetom (5rnim prisadom); twdi bole6ine to hladU-no mazilo pot,e§i.— Odprte  in tekode rane se morajo z mlajno rodo nmiti potem so le se mazilo na nje prilepl. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam   za   uho.
Skoieno in po mnogih poskueih kot najzanoslji-vejae sredstro znano •odstrani nagluhost, po njem se dobi tndi popolno uze zgabljen sluh. 1 sklenica 1 gl. a. r.
m