Tretje leto kmetijskega zavarovanja
Plodno in uspehov polno delo
V nedeljo 15. aprila je bil v hotelu Pugled Kočevje občni zbor Avto-moto društva Kočevje. Iz poročila predsednika, sekretarja in nadzornega odbora je razvidno, da je društvo z dobro metodo in obliko dela doseglo zelo lepe uspehe. To priznanje so izrekli zastopniki občine Ribnica, Kočevje in Avto-moto zveze Slovenije, ki so bili na občnem zboru prisotni.
Že sta minili dve leti, odkar je uvedeno obvezno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. S tem zavarovanjem so kmetovalci pridobili osnovno zdravstveno varstvo. Z uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja pa so bili od 1. 7. 1961 dalje izenačeni z delavci in uslužbenci.
Kot je rečeno, je zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev dvojno: osnovno in razširjeno. Osnovno je uvedeno z republiškim zakonom, razširjeno
ILEGALEC
V počastitev ustanovitve taborniške organizacije, za obletnico ustanovitve OF in v čast 1. maja, bodo organizirali člani taborniške čete »Svobodnih gozdov« iz Kočevja akcijo »Ilegalec«. Z njo bodo simbolično pokazali naloge in delo ilegalnih aktivistov med NOB.
ilegalci bodo morali opraviti v Kočevju več akcij. »Minirali« bodo razne objekte v mestu, posuli nekatere ulice z letaki; na določenem teritoriju bo delala tudi partizanska tiskarna, ki jo bodo morali ilegalci oskrbovati s papirjem, iz nje pa bodo odnašali natisnjene letake.
Njihovo delo bodo zavirali lovci. Ti imajo nalogo, da čimprej izsledijo in ujamejo ilegalce. Lovcev bo okoli 200. Ilegalcem se bo težko prebiti in opraviti nalogo.
Akcijo »Ilegalec« so izvedli taborniki že v večih slovenskih mestih. Kakor posvod, tako bod<5 tudi v Kočevju sodelovala pri njej razna društva in šole.
Častno smo izvršili nalogo, ki nam je bila zadana. Kot je že v zadnji številki »Novic« bilo povedano, bo obširneje poročilo o poteku krvodajalske akcije v tej številki.
Krvodajalska akcija je v naši občini v letošnjem letu kar najboljše uspela saj je bil plan 838 krvodajalcev, ki je bil postavljen za našo občino, častno izpolnjen oz. za 59 krvodajalcev presežen. Kljub temu, da so mnogi darovalci bili do 14. ure skoro brez zajtrka. Torej se je odzvalo 897 krvodajalcev, darovalo je kri 804, odklonjenih pa je bilo 93 krvodajalcev. Skupno je bilo darovano 250 litrov krvi.
Za uspeh akcije se moramo zahvaliti vsem, ki so pomagali pri izvajanju akcije, podjetjem, ki so imela razumevanje in čutila potrebo aktivnega sodelovanja ter pristopila k zbiranju krvodajalcev in jim tudi omogočila njihovo pripravljenost nadomestiti v zaslužku njihovega izgubljenega delovnega časa. Po-
pa z odlokom Okrajnega ljudskega odbora. Za oboje plačujejo kmetijskih proizvajalci prispevek. Razumljivo pa je, da morajo biti prispevki večji, čim večje so pravice.
V	lanskem letu so kmetovalci koristili zdravstveno varstvo v večji meri kot prej. To se je pokazalo zlasti v drugi polovici leta, ko je bilo uvedeno razširjeno zdravstveno zavarovanje.
V	letu 1961 so znašali dohodki za zdravstveno zavarovanje 8,751.699 dinarjev, izdatki pa
v Kočevju
Akcija »Ilegalec« bo v četrtek 26. aprila od 17. do 19. ure. Če bo lepo vreme, vabimo občane k tabornemu ognju na stadionu.
Žan
Zbor zavarovancev v Sodražici
V	nedeljo, 15. aprila je bil v Sodražici zbor volivcev — zavarovancev. Skoda, da je bila udeležba na zboru precej skomna. Zavarovanci so bili seznanjeni z nekaterimi problemi in organizacijo služb socialnega zavarovanja in zdravstvenih ustanov na območju občine. Govorili so tudi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugem. Volivci — zavarovanci so v razpravi med drugim tudi izrazili željo ,da bi Sodražica čimprej dobila zobozdravnika. Zbor sta sklicala Podružnica OZSZ in Občinski sindikalni svet Ribnica.
sebna zahvala pa gre še samim darovalcem krvi, ki so se odzvali klicu tistih nesrečnih, ki se vračajo v življenje, na delo in svoje družine le z njihovo darovano krvjo.
Pomanjkljivo je bilo le-to, da ni transfuzijska ekipa imela več ležišč za odvzem, ker bi se tako delo odvijalo mnogo hitreje. Poleg tega pa je vzrok čakanja na odvzem tudi v tem, ker se mnogi darovalci krvi iz Kočevja niso javili ob določeni uri, ki jim je bila navedena na obvestilu in so prišli na odvzem, ko jim je bil čas nekako najbolj prikladen. Tako se je določeno število krvodajalcev na uro v nekem času tudi podvojilo.
Upamo, da nam bodo letošnje izkušnje v bodoči uk in bomo vsi stremeli, da bo drugo leto akcija potekala tako, kot si jo krvodajalci in komisija za krvodajalsko akcijo pri Občinskem odboru RK Kočevje želi.
ObORK Kočevje
16,157.632 dinarjev, in je bil zato nastali primanjkljaj 7,405.933 dinarjev. Ta bo delno pokrit iz zavarovanja Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, delno pa iz 2 % dopolnilnega prispevka od dohodnine, ki so ga plačali kmetijski proizvajalci.
Izdatki so bili zlasti visoki za bolnično zdravljenje, saj so znašali 68,5 % vseh izdatkov. Poleg tega so veliki izdatki tudi za zdravila'in zobozdravstvo. Izdatki za bolnično zdravljenje in zobozdravstvo pa kažejo na to, kako so kmetovalci v preteklosti
Investicijski program KZ Sodražica predvideva 52 milijonov dinarjev. Stroji, ki so bili predvideni, da jih nabavijo iz teh sredstev, je zadruga že prejela. Na programu je tudi gradnja 2 hlevov in senik. Poleg lastnih sredstev s katerimi razpolaga, potrebuje zadruga za uresničitev programa še okrog 9 milijonov din kreditov.
V načrtu je, da bodo letos nadaljevali s hidromelioracijskimi deli na področju Bistrice. Dela bodo predvidoma izvajali od mostu v Sodražici proti Zimaricam. Ko bo delo opravljeno, bo pridobljeno precej površin zemlje, ki doslej ni dajala prave koristi.
Nujno bi morali nadaljevati z melioracijskimi deli potoka Bistrice. Sedaj je opravljeno delo
Brigadirji so odšli
11. aprila je odšlo z XII. Ljubljansko kmečko delavsko mladinsko delovno brigado Maksa Perca na gradnjo avto ceste tudi 9 mladincev in mladink iz Kočevja. Predvideno je bilo, da bo odšlo iz kočevske občine le 6 mladincev. Večina mladincev in mladink je nekvalificiranih delavcev. V brigadi bodo skoraj vsi obiskovali razne tečaje za pridobitev kvalifikacij in znanja. Tako bodo obiskovali trije traktorski tečaj (od tega dva višji), 1 električarski tečaj, 1 zidarski tečaj; pa tudi ostali bodo obiskovali razne tečaje, vendar se do odhoda brigade še niso odločili kakšne.
Kako smo gospodarili v prvih treh mesecih
Na oddelku za finance pri občinskem odboru v Kočevju zbirajo podatke o četrtletni realizaciji plana. Ker podjetja ne sestavljajo četrtletnih obračunov, bodo ugotovili le celotni dohodek, družbeni proizvod, narodni dohodek, osebne dohodke in zaposlenost. O teh podatkih bo razpravljal proti koncu meseca zbor proizvajalcev. Te seje se bodo udeležili tudi predstavniki podjetij. Na njej bodo obravnavali še problematiko v zvezi z obratnimi sredstvi, reprodukcijskim materialom, ugotavljali možnosti izvoza, iskali vzroke za morebitno neizpolnjevanje plana ter jih skušali odklanjati in podobno.
zanemarjali skrb za svoje zdravje.
Tudi v tekočem letu se kaže porast izdatkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. O tem je razpravljal že Okrajni ljudski odbor. V glavnem bodo krili izdatke kmetijski proizvajalca sami, v manjši meri pa bo prsipeval za kritje stroškov tudi ObLO. Zaradi tega je predpis prispevkov nekoliko večji. V letošnjem letu bodo plačali vsi, ki imajo podvržene dohodke kmetijski dohodnini, 6 %; kmetijski proizvajalci pa še za vsako zavarovano osebo 2650 dinarjev. S tem se bodo po mišljenju nekaterih krili izdatki v letošnjem letu.
samo na pol. Ob vsakem večjem deževju voda poplavi velike površine travnikov. Zaradi tega je krma slaba in nezdrava. Vsi prizadeti naj podprejo prizadevanja Kmetijske zadruge Sodražica, da se z melioracijskimi deli nadaljuje. O tem naj bi temeljito razpravljal in sklepal tudi Svet za kmetijstvo pri ObLO.
Sodražka zadruga ima iz leta
Na zadnji seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Kočevje — udeležil se ga je tudi zastopnik Okrajne kmetijsko - gozdarske zbornice iz Ljubljane Karel Mi-kulič — so razpravljali in sklepali o zaključnem računu za leto 1961, izvolili so nov upravni odbor ter imenovali nekatere nove komisije.
V razpravi o lanski proizvodnji in zaključnem računu so ugotovili, da je nastalo v kmetijstvu
DOSLEJ 42 NOVIH NAROČNIKOV
V prvih dveh tednih naše akcije za nabiranje naročnikov se je naročilo na naš časopis 42 novih naročnikov. Od tega je 24 naročnikov iz občin Kočevje in Ribnica, 18 pa iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije ter inozemstva.
Iz poročil, ki so jih podali ing. Janez Trošt kot predsednik, Lado Gašparac kot tehnični sekretar in Jože Podržaj kot predsednik nadzornega odbora je razvidno, da se je društvo v zadnjih treh letih stabiliziralo, našlo vsebino svojega dela in dosega v svoji dejavnosti zelo lepe uspehe.
V kratkih besedah ni mogoče opisati vse dejavnosti društva, ki je vsak dan skozi 12 mesecev aktivno posegalo v razvijajočo se družbeno dejavnost naših krajev.
Največji uspeh društva je v tem, da je skrbelo za usposabljanje kadrov za voznike motornih vozil. Tehnični napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, zahteva sposobne upravljavce motornih vozil, ki jih je iz dneva v dan več na naših cestah.
Temu vprašanju je društvo posvetilo vso svojo skrb. Če pomislimo samo na to, da so vozniki motornih vozil v Kočevju leta 1961 devetkrat delali izpite
v leto več mehanizacije — raznih kmetijskih strojev. Zato je zelo potrebna mehanična delavnica, ki bi služila tako potrebam zadruge in ostalim interesentom. Slišali smo za predlog, da bi pri novem obratu »Žičnih pletenin«, ki ga nameravajo v kratkem graditi, zgradili tudi prostor za mehanično delavnico.
-r
več izgube, kot je bilo predvideno. Največja izguba je nastala pri travništvu in živinoreji, aktivne pa so bile samo obračunske enote kooperacije, mesarije, mlekarna, sadjarstvo in ostali odkup. Zguba je nastala _ predvsem zato, ker je bilo težko že v prvem letu po združitvi vseh zadrug na območju občine v eno, vpeljati dobro organizacijo dela. Prejšnje, male zadruge so gospodarile vsaka po svojem sistemu. Zato je bilo najprej treba speljati novo organizacijo dela, medtem pa je zmanjkalo časa za urejevanje ekonomskih zadev. Tako je bil na primer pretežni del zaposlenih plačan po času, kar ni dajalo stimulacije za boljše gospodarjenje, večjo proizvodnjo in za nižje proizvodne stroške. Kmetijska zadruga je napravila lanski plan na podlagi podatkov iz bivših kmetijskih
za voznike motornih vozil, na katere se je prijavilo 716 kandidatov, vidimo, da je to izreden uspeh. Od prijavljenih kandidatov je uspešno opravilo izpit za kategorijo A — 190, za B — 118, za AB — 39 in za kategorijo F — 2 kandidata.
Poleg vsega tega vzgojnega in izobraževalnega dela samih voznikov, je društvo posvetilo veliko skrb tudi vzgoji pionirjev pri spoznavanju cestno prometnih predpisov v obliki predavanj in praktičnega dela pri usmerjanju prometa na cestah, ki so ga izvajali sami pionirji. Iz cestno prometnih predpisov je uspešno opravilo izpit v lanskem letu 161 pionirjev.
Delo komisij, ki v društvu obstojajo, je bilo podrobno analizirano. Največji uspeh je dosegla gospodarska komisija, ki je spravila društvo na trdne noge. Če komislimo na to, da je bilo pred tremi leti vprašanje obstoja društva zelo pereče, ker je društvo zaradi izvedenih dirk, ki so se organizirale pred tem časom, zašlo v izredno težko finančno stanje, gospodarska komisija, UO društva s predsednikom ing. Janezom Troštom zasluži vse priznanje, ker so društvo popeljali iz nemogoče situacije v trdno, stabilno poslovanje. V zadnjih treh letih je društvo poravnalo vse dolgove in prišlo na aktivno finančno poslovanje, ki je danes osnova za njegovo bodoče delo. To je največji uspeh društva, ki ga je doseglo v zadnjih letih.
V razpravi je bilo podanih več predlogov in pripomb, ki bodo osnova in vsebina dela v tekočem letu. Zastopnik šole in pionirjev je povedal želje in predloge mladine iz Kočevja in Vasi-Fare za delo mladine z društvom, ker se mladina in pionirji za to zelo zanimajo. Več kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun slabih cest v naših krajih, ki ovirajo bolj uspešno delo samega društva in povzročajo na motornih vozilih veliko škode. Danes je problem gradnje cest, ker dominirajo motorna cestna vozila. Potrebno je, da razumemo vse te teškoče, ker je tudi gradnja cest odvisna od finančne zmogljivosti naše družbe. Ceste so v naših krajih res izredno slabe in vsi moramo delati na tem, da se čimprej popravijo.
Na koncu so izvolili nov upravni odbor s sklepom, da naj društvo še naprej tako dobro vodi z upravnim odborom ing. Janez Trošt.
zadrug. Ti podatki pa so bili nezanesljivi in nepopolni. Pri živinoreji je nastala zguba predvsem, ker ni šla prodaja po planu, v travništvu pa zaradi pomanjkanja delovne sile med košnjo in zaradi vremenskih ne-prilik.
Po odbitku vseh obveznosti iz čistega dohodka (nad 6 milijonov prispevka od izrednega dohodka, nekaj manj kot milijon za družbene investicijske sklade in okoli 180.000 za sklad skupne rezerve) je ostalo za razdelitev še okoli 5 milijonov dinarjev. Zadružni svet jih je razdelil tako: v poslovni sklad 3 milijone 300 tisoč dinarjev, v sklad skupne porabe 650.000 dinarjev in za nagrade članom kolektiva, ki so se posebno izkazali za zniževanje proizvodnih stroškov in večjo delovno storilnost milijon dinarjev.
Stranska štafeta iz Podpreskc, Osilnice, Fare in Kočevske Reke prihaja v Kočevje
Darovali so 250 litrov krvi
KRVODAJALSKA AKCIJA V KOČEVSKI OBČINI
Rudolf Mohar
Del tisočglave množice, ki je čakala prihod štafete mladosti
v Ribnici
Milijoni za investicije
V Kočevju je pričakovalo štafeto mladosti okoli 2000 ljudi. Na sliki je del čakajočih
Pregledali so lansko delo
Kje je morala in zakonitost
za ljudi, ki se pregrešijo v odnosu do kolektiva in družbe?
pogojev dela in življenja za moje delo — pa grem.«
Kje je tukaj morala in odnos do socialistične družbe. Ali bi ne bilo bolje, da take člane naših delovnih kolektivov takoj na nega dela so razen licu mesta odpustimo, pa čeprav tribun, seminarjev so strokovnjaki.
Pridobili smo si novo znanje
Šli smo skozi široke razprave o delitvi dohodkov po naših delovnih kolektivih. Obravnavali smo proračune organizacij in ustanov, na zborih volivcev smo razpravljali o družbenem planu in proračunu komune: predlogov, analiz in pripomb je bilo povsod dovolj. Premalo pa je bilo govora o socialistični morali in zakonitosti do družbe kot celote in do samih delovnih ljudi.
Na sestankih sindikalnih organizacij in na sestankih in sejah organov delavskega samoupravljanja je takoj zaječalo, če je v delitev dohodka posegla komuna.
Kaj pa je spet to, da se vtika komuna v naš kolektiv? Ali nismo mi upravljavci, ki odločamo o naši delitvi?! Ali mi ne gospodarimo dobro? Ali nismo izboljšali proizvodnjo, usluge, postrežbo itd. Komuna pa nam sedaj nalaga nove obveznosti, katerih ne bomo zmogli.
Takih in podobnih predlogov je bilo slišati večkrat na sestankih in sejah organov delavskega samoupravljanja in na sindikalnih organizacijah.
Ko so v nekaterih kolektivih delili dohodke, nagrade, denarna in materialna sredstva ljudem, ki so si to zaslužili ali si pa ni so, se proizvajalci, ekonomisti in vodilni po kolektivih niso spomnili na komuno in družbo, na moralo in zakonitost, ki je v veljavi v našem družbenem življenju. Ne — na to se niso spomnili. Mirno so šli mimo tega, kot da niso člani te družbe.
Za aktivno razpravo na sestanku kolektiva in za nekaj predlogov so v enem kolektivu
enemu članu dodelili nagrado v znesku okrog 100.000 din. Ali je to moralno in zakonito? Ali ni to razmetavanje sredstev kolektiva in družbe kot celote? K temu ni potreben nobeden komentar.
Na sestanku članov organizacije pa so sprejeli sklep, da bodo zato — ker komuna ni ob sprejemanju proračuna odobrila v takem in takem znesku dotacije za delo organizacije — z delom prenehali.
Nihče pa se ni dotaknil tega, kako so v preteklem času razmetavali denarna sredstva, ki jih je dala komuna in družba kot celota.
»Pustimo to, kar je bilo,« so si mislili. »Obravnavajmo to, kar je sedaj da nas komuna in družba ne razume — pa pika.«
Ne! Komuna in družba take morale in take zakonitosti ne more razumeti.
Nekateri strokovnjaki bodisi taki ali pa taki so bili mnenja, da so nepogrešljivi in nenadomestljivi, čeprav so komaj prišli iz šole. Postavljali so pogoje za osebne dohodke v takih višinah, da so si v kratkem času nabavili avto, hladilnik in ostale tehnične pripomočke. Delati ne morejo
zastonj — so govorili — ker so kot strokovnjaki kolektivu ali pa komuni tako potrebni.
Nič niso pomislili na to, da je bil kolektiv ali pa komuna tedaj, ko so na račun teh študirali, njim še bolj potrebna, pa jih ni postavljala pred izvršena dejstva kot n. pr.:
Ena izmed oblik idejno vzgoj- njo se je prijavilo 29 mladincev mladinskih in mladink, končalo pa jo je le in predavanj 20 slušateljev. Opaziti je bilo, da tudi mladinske politične šole. v politični šoli niso bili zastopani Takih in podobnih primerov Mladinska politična šola seznanja vsi aktivi, iz nekaterih aktivov pa je bilo več po naših delovnih ko- mlade aktiviste s političnim in je bilo po več mladincev, kar ima lektivih, ustanovah in organiza- gospodarskim dogajanjem v svetu, za posledico manjšo ali večjo akcijah. Ali nismo imeli prevelike predvsem pa v Jugoslaviji. Prav tivnost aktivov, oči po materialnih dobrinah za mladinski aktivisti morajo dobro V madinski politični šoli je bilo naše udobje. Ali smo se vprašali poznati ustroj naše države, njeno 23 predavanj. Kvalitetna predava-kdaj, če si dohodke v resnici notranjo in zunanjo politiko, raz- nja posameznih predavateljev — s svojim delom zaslužimo, ali pa voj in delo raznih političnih in vsi so bili iz Kočevja — so občut-hočemo živeti na račun deldvnih gospodarskih organizacij ter po- no pripomogla k boljši izobrazbi kolektivov, komune in družbe aii dobne aktualnosti	aktivistov na družbenem in poli-
S tem namenom je bila 20. no- tičnem področju. Predavanja so
če hočete na račun naših delov-
»Če ne daste takih in takih kot smo si pa zaslužili.
nih ljudi, ker smo hoteli več, vembra lani organizirana že dru- zajemala sledečo tematiko: komu-
Mladina, pridi vrste —
naše
v
ne bo ti žal!
Dobiček je majhen
Seja Sveta stanovanjske skupnosti Kočevje-mesto, na kateri so obravnavali zaključni račun in o zaključnih računih posameznih servisov stanovanjske skupnosti, je pokazala, da je stanovanjska skupnost v celoti uresničevala program svojega dela in da je pri izvajanju svojega dela dosegla lep napredek. Njena dejavnost se je resnično odražala v okviru tistih meja, za kar je bila ustanovljena: nuditi prebivalcem določenega področja cenene in kvalitetne usluge.
Vsi servisi, ki delujejo v okviru te skupnosti, so dobro gospodarili in vlagali vse napore, da bi pri svojem delu čimbolje zadovoljili potrošnike. Njihov dobiček je tako minimalen ravno zaradi tega, ker nudijo cenene usluge, zato so prejemki ljudi, ki so zaposleni v teh servisih, mnogo nižji kot v drugih gospodarskih organizacijah. Da se bi vsaj v neki meri prejemki zaposlenih pri stanovanjski skupnosti povečali v sorazmerju s splošnim povečanjem. so bili člani sveta mnenja, da se naj bi usluge, ki jih opravljajo servisi stanovanjske skupnosti le minimalno povečale. To povečanje cen je že izvedeno in lahko sami tisti, ki
uporabljajo usluge servisov, vidijo, da je to povečanje minimalno.
Da ta delovni kolektiv dosega take uspehe, je nedvomno zasluga vseh zaposlenih in vodij servisov ter vodstva stanovanjske skupnosti, ki se vsi skupaj prizadevajo, da bi s svojim vsakodnevnim delom pripomogli k temu. da se izboljša življenjska raven delovnih ljudi v našem kraju.
Enkrat sem že napisala nekaj besed o delu aktiva LMS v Sodražici. Vendar srečujem še precej mladih, ki tožijo, da nimajo kam iti v prostem času. Rada bi jih spomnila samo na nekaj dejavnosti, kjer se lahko uveljavijo kot člani LMS, kjer ne bodo našli samo svojega zadovoljstva, pač pa bodo s svojim delom pomagali pri uspešnem delovanju naše organizacije.
Pred kratkim smo se člani aktiva v Sodražici spet zbrali skupaj. Prišli so tudi mladinci iz Galanterije in zastopnik ObK LMS tovariš Čihal. Mladincev, ki so se nam pridružili prvič, smo bili zelo veseli. Prepričani smo, da bodo postali naši aktivni sodelavci.
Dnevni red sestanka je bil skoro preobsežen, saj smo vključili vanj še predavanje iz književnosti, da bi tako pritegnili še več mladine.
Novim in starim mladincem je predsednik kratko orisal naše delo. Najbolj aktualna je sedaj igra »Ženska kmetija«, ki jo bomo dali na oder v Sodražici 22. aprila. Za denar, ki smo ga zbrali na plesih, smo kupili magnetofonski trak, ki bo ples poživel s posnetim zabavnim programom. Besede o vedenju na plesu in v družbi pa naj bi povezale prijetno s koristnim.
Za šolo za življenje smo zbrali 24 prijav. Med prijavljenimi
Pomagajmo pri olepševanju svojega kraja
Turistično olepševalno društvo Ribnica je na svoji zadnji seji pripravilo program dela za pomlad. Dela ne bo malo, saj se je letošnja pomlad precej zakasnila in bo treba potem veliko bolj hiteti. Na žalost je že spet zapadel sneg, ki pa; upajmo, da bo kmalu skopnel. Sonce ima že kar precej moči. Tako si že vsi želimo, da bi bile naše zelenice čim prej lepo okrašene s pisanim cvetjem. Krasile bodo ne le naše naselje, okolico hiš, ampak poživljale tudi nas, domačine in turiste, ki prihajajo v Ribnico. Vsak Ribničan in vsak občan pa lahko tudi sam nekaj stori, da
Ustrelili so 8 divjih svinj
V nedeljo, 8. aprila je bil v Strugah občni zbor Lovske družine, na katerem so bili prisotni vsi člani in zastopnik Lovske zveze iz Kočevja tovariš Ciril Jasenc. Predsednik družine Franc Pelc je v svojem poročilu med drugim dejal:
Na družinskih posvetih in sejah odbora smo obravnavali tekoče zadeve glede na gojitev in odstrel divjadi. Prvenstvo so vsi člani skrbeli za gojitev in pravilen odstrel, ter zboljšanje razmer v družini. Lahko rečem, da je med našim članstvom odpadla mlačnost in vsi člani so zelo zainteresirani za čimboljše gospodarjenje v lovišču. Vse to je stanje v družini znatno izboljšalo in je družina dosegla v minulem letu vidne uspehe.
Tudi v bodoče je naloga vseh članov, da se bomo borili za na-daljni razcvet družine in vsi skupaj pokazali, da smo sposobni pravilno upravljati lovišče, ki nam ga daje družba v izkoriščanje. Članstvo v naši družini iz leta v leto narašča. V družino sprejemamo mlade člane, kar je prav, da se družina pomlajuje. Poudariti pa mislim, da se ti člani morajo zavedati svojih pravic in dolžnosti napram družini, ter se držati zakonitih predpisov. Kot prvo je skrb za gojitev divjadi. Zato si morajo pridobiti potrebno strokovno znanje. Za izpopolnitev svojega znanja naj se obračajo za nasvete na starejše izkušene lovce. ki naj mladim članom pomagajo s teorijo in praktičnim lovom.
Gospodar družine Franc Kaplan je poročal, da je družina v minulem letu v gospodarskem
pogledu dosegla velik uspeh. Plan odstrela je bil v celoti izveden, tako pri srnjadi in jelenjadi. Pri zajcih je plan izpolnjen samo 70 %, ker se je pokazalo, da ni tako velikega staleža kot se je računalo. Člani so vložili veliko truda, da so plan odstrela izpolnili. Pohvalno je tudi, da smo na skupnih lovih ustrelili 8 divjih svinj in precejšnje število roparic.
Lov se je izvajal na podlagi družinskega poslovnika. Skupni lovi so bili ob nedeljah od začetka oktobra do konca decembra. Udeležba je bila vedno zadovoljiva. Za gojitev divjadi smo v preteklem letu vložili 40 tisoč dinarjev.
V razpravi, ki je sledila poročilom, se je ugotovilo, da je družina v Strugah napravila velik korak naprej. Med člani ni več divjih lovcev in ne same želje po mesu. Dokaz, da so dobro gospodarili je tudi to, da imajo v blagajni 300.000 din. Denar'je namenjen za gojitev divjadi. Da je družina dosegla tako lep uspeh, je velika zasluga dosedanjega tajnika Jožeta Masla, ki je znal pravilno usmerjati delo. Jože Maslo se je na občnem zboru poslovil od družine, ker bo v bodoče tajnik lovske družine v Dobrepolju, v Strugah pa bo častni član. Člani se mu za njegov trud zahvaljujejo.
bi bila naša naselja prikupnejša. Okrasimo si okna in balkone z lepimi cvetlicami. Tudi na vrtovih in gredicah ob hišah naj bo zasajeno cevtje. Saj je mnogo lepih cvetlic, ki so tako skromne in vzamejo le malo prostora, se pa s cvetovi tako razbohotijo, da privabijo oči vsakega mimo-idročega. Vsak se ozre nanje in jih hvali. Obenem pa misli na ljudi, ki si znajo svoje bivališče res prijetno in lepo urediti. Svoj dom si bi vsak sam uredil in okrasil. Za nasade, ki pa krase naselje, bodisi Ribnico ali katerokoli vas, to se pravi za javne nasade, pa moramo skrbeti vsi skupaj. V vaseh teh še nimamo toliko, v Ribnici so se pa kar. precej razširili in prav je tako. Če pa jih že imamo, jih moramo negovati in urejati, predvsem pa čuvati. To je dolžnost nas vseh, saj so nasadi naši. Vsi skrbimo in glejmo, da jih ne bodo otroci teptali ali kako drugače poškodovali. Saj so otroci dobri in delajo škodo le iz nevednosti. Ne moremo trditi, da bi jo delali nalašč, namenoma, vse prej iz nepoučenosti in svoje otroške prešernosti in razigranosti. Bodimo prepričani, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Marsikje tudi otroci sami skrbe za take nasade in jih negujejo. Morda bi se dalo to tudi pri nas. Res pa je, da imamo pri nas teh nasadov že precej in da bi bil potreben pravi oskrbnik, ki pa bi skrbel tudi za ves grad, saj je grad pri nas pravi park, kjer si bomo vsi privoščili kakšno uro oddiha po svojem delu. Prav bi bilo, da bi se našel nekdo, ki ima veselje in smisel za urejanje takih parkov in nasadov, ki bi prevzel to službo in skrbel tudi za red, morda nekje še za snago. Kajti tudi to je vprašanje, ki bi ga morali bolj krepko reševati. Ni vseeno, kje, kdaj in kam stresamo smeti, otresamo posteljnino in podobno. Verjetno nikomur ne bi bilo všeč, da bi mu kdo stresal smeti na glavo. In če nam to ne bi bilo prijetno, ne delajmo tega drugim.
Stanovalci in hišni sveti bi morali skrbeti za to, da bo pred njihovo; hišo vedno pometeno. S tem se zdaj lahko pohvalijo bolj redki. Za to je treba le malo dobre volje in zavesti, da vsi pomagamo pri razvoju skupnosti.
pogrešamo mladino iz bližnjih vasi, ki bi se lahko udeležila predavanj. Mladinci! Ne bojte se žrtvovati časa, ki ga boste zgubili na predavanjih, saj vam bo to pomagalo odgovoriti na marsikatero vprašanje, ki vam jih postavlja življenje.
Na naš naslov prihajata reviji Mladi aktivist in Vprašanje naših dni. Pričakujemo tudi izid knjige o delu VII. kongresa LMS. Spisek naročene literature bomo povečali, ker nam bo tisk v veliko pomoč, da bomo postali dobri mladinci.
Tovariša Šilca smo, povabili, da nam je pripovedoval o delavskem samoupravljanju in delitvi dohodka. Tovarišu prof. Jakopiču pa smo vsi pozorno prisluhnili, ko nam je s svojo besedo slikal življenje in delo pisatelja Franceta Bevka. Morda je prav njegovo predavanje obudilo komu izmed nas željo, da bi bolj natančno spoznal tega našega pisatelja.
V smislu napotkov, ki smo jih slišali na seminarju v Ribnici in v skladu z nalogami, ki si jih je zadala mladina na VII. kongresu, smo še dopolnili načrte za naše delo.
Precej mladincev se udeležuje sestankov le kot poslušalci, čeprav se pogovarjamo o skupnem delu. Mogoče bodo nove oblike dela razgibale tudi te pasivne člane. Predavanja o aktualnih političnih in gospodarskih problemih bodo pripravljali mladinci tudi sami. Neznani talenti se bodo lahko izkazali na literarnem večeru. Nekateri se zanimajo za športne novice. Zakaj ne bi z njimi seznanjali tudi ostalih? Namiznoteniški igralci bodo organizirali turnir. Telovadci pa so pripravljeni sodelovati z vajami na orodju na akademiji Dneva mladosti. Tedaj se bo prvič predstavila na odru tudi novoustanovljena folklorna skupina. Sončne pomladne dneve mislimo izkoristiti za izlete v našo okolico. Med velikimi letošnjimi načrti našega kraja je gotovo izgradnja športnega igrišča.
Omenila sem samo nekaj naših načrtov. Vendar menim, da ste spoznali vsi tisti, ki še vedno tožite, da nimate kam iti v
NAJDRAGOCENEJŠE DARILO - KRI!
Zdelo se mu je, kot da slišim ropot rešilnega avtomobila, ki je z veliko hitrostjo drvel proti bolnišnici. V njem je težko ponesrečeni človek, oče več otrok. Prišli so pravočasno. Hitra transfuzija krvi je spet rešila življenje. To ni bil privid, to je bila resničnost. To se ponavlja vsakodnevno. Vsak dan so potrebne nove količine najdragocenejše tekočine — človeške krvi za ohranitev življenj ponesrečencev in drugih bolnikov.
Bil sem eden od 136 prostovoljnih krvodajalcev, ki so prišli v petek, 13. aprila v zdravstveno postajo v Sodražici, da oddajo kri in eden od 108, ki so jim odvzeli kri.
Podrobnosti, kako’ gre postopek pri odvzemu krvi, ne bom opisoval. Saj je vsa zadeva zelo preprosta. Vsi tisti, ki nočejo dati krvi zaradi dozdnevnih bolečin, so zelo naivni. Vsak strah je odveč. Vsak, ki je oddal kri, je bil tudi temeljito zdravniško pregledan.
Menim, da ima sleherni krvodajalec zelo prijeten občutek po oddaji krvi, ker je opravil zelo humano delo. Mogoče bo lahko prav njegova kri rešila težko poškodovanega človeka, porodnico, ali otroka.
Drugo leto spet na svidenje, je bil naš trden sklep. Tako je bilo tudi v Ribnici, Loškem potoku in drugje. Naša kri rešuje življenja«, to človečko geslo naj bi imelo čim več posnemalcev, saj so tudi potrebe po krvi v naših zdravstvenih ustanovah vedno večje.
ga mladinska politična šola. Za- nala, država, delavsko upravljanje. nova ustava, razvoj KP in LMS, SZDL, religija in podobno.
Vendar zaradi premajhnih finančnih sredstev nismo mogli nuditi slušateljem tistih tem, ki bi bile potrebne. To je tudi vplivalo na končni uspeh posameznega slušatelja. Povprečen uspeh opravljenih izpitov je bil prav dober.
Na podlagi izkušenj v letošnji mladinski politični šoli smo prišli do sledečih zaključkov:
— mladinska politična šola naj bi se organizirala v obliki semi-ljanju napak. Pridružite se nam! narja in to zaradi zmanjšanih fi-Tovariš Cihal je upravičeno nančnih sredstev, razsežnosti ko-poudaril, da bi bilo potrebno več mune in boljšega uspeha, zanimanja in vzpodbude iz vrst — mladinsko politično šolo bi mladincev samih. Nekaj ljudi ne morali obiskovati vsi aktivisti, bo opravilo tega, kar bi lahko predsedniki in sekretarji aktivov, opravili vsi skupaj. Naše delo V kolikor bi ta predlog upošte-naj bo odraz teženj in interes vali, bi se- pokazala večja aktiv-vseh mladincev našega kraja. nost mladine In aktiva.
V. V.	-tka
Prizadevne bodo nagradili
prostem času, da imate dovolj možnosti za razvedrilo, izobraževanje in za pomoč pri odprav-
V petek 13. aprila je bil v prostorih kmetijske zadruge Kočevje najprej sestanek kolektiva, kasneje pa še sindikalni občni zbor. Na sestanku kolektiva so razpravljali predvsem kako bi izboljšali tovorni promet, o ureditvi ramp za nakladanje kamionov, o kmetijski in gozdarski dejavnosti, o problemu odkupa lesa in ostalih kmetijskih pridelkov, o organizaciji dela, o ceniku del, o nagrajevanju in o razdelitvi milijona dinarjev iz čistega dohodka za nagrade članom kolektiva, ki so se posebno
prizadevali za zniževanje proizvodnih stroškov in za večje delovno storilnost.
Na sindikalnem občnem zboru je bila razprava manj živa, ker so člani kolektiva povedali vse, kar jih je tiščalo, že na sestanku kolektiva. Razpravljali pa so še o delitvi dohodka, o nagrajevanju delavcev, krvodajalski akciji, o pravilnikih itd.
@ Sorodniku v inozemstvu so Novice pismo iz domačega kraja.
Kam po končani šoli?
ELEKTRIKA IN POKLICI, KI JIM JE OSNOVA ELEKTRIČNO ZNANJE
Nevidna sila, ki poganja stroje naše industrije, omogoča razgovore na daljavo, posreduje slike na televizijskih ekranih in glas v radijskih sprejemnikih ter je dobra gospodinjska pomočnica v modernih gospodinjstvih, je elektrika. Elektrika je tako uporabna povsod tam, kjer človek potrebuje energijo za pogon strojev, razsvetljavo in uporabo raznih tehničnih pripomočkov, ki mu omogočajo lažje izvrševanje najrazličnejših del. Z ozirom na uporabnost elektrike v gospodarstvu, ki mu je osnovni vir energije, brez pomisleka lahko imenujemo elektriko kri gospodarstva, ker prekinitev pretakanja električne energije, prekine tudi delo industrije, ugasne luči in odvzame glas radijskim sprejemnikom.
Uporabnost električne energije v vseh gospodarskih panogah je narekovala tudi več smeri oblikovanja električne energije. Tako sta nastali v glavnem jakotoč-na smer električne energije, ki zajema proizvodnjo el. energije, prenos električne energije od elektrarn do potrošnikov in pogon električnih . strojev, in šib-kotočna smer, ki se bavi predvsem z radiotehniko, telefonijo in raznimi signalnimi napravami.
Zaradi lažje razlage si najprej oglejmo tehnološki proces proizvodnje, prenosa in razdelitve el. energije potrošnikom, to je seznanili se bomo z delom Elektrogospodarskih podjetij. Posebnost te gospodarske dejavnosti je v tem, da se proizvede v elektrarnah le toliko električne energije kolikor je potrebujejo potrošniki in da električne energije ne moremo vskladiščiti. Proizvodnja in potrošnja električne energije sta torej istočasni in višina proizvodnje je odvisna od potrošnje el. energije. Istočasni tehnološki proces pa zahteva, da so vse naprave, od elektrarn, kjer se energiji spreminja visoka napetost v nizkonapetosti ter nizkonapetostnih omrežij kot tudi instalacij in strojev odjemalcev, stalno v brezhibnem stanju. Da se to doseže, pa je potrebna stalna nega in vzdrževanje električnih naprav, za kar skrbijo za to usposobljeni ljudje: elektro-inženirji, tehniki, monterji in drugi pomožni uslužbenci.
Različnost naprav v elektrogospodarstvu zahteva tudi raz-
lično usposobljene ljudi, ki sc sposobni, da vsako najmanjšo okvaro takoj odstranijo in spet vzpostavijo normalno stanje naprav. Elektromonter ji: za proste vode vzdržujejo obstoječe daljnovode visoke napetosti in nizkonapetostna omrežja ter gradijo vse proste vode; za kabelske vode, vzdržujejo in gradijo kabelske vode. Stikalci v razdelilnih transformatorskih postajah skrbijo za redno in nemoteno obratovanje naprav v postajah.
Elektroinstalaterji, gradijo in vzdržujejo električne instalacije v stanovanjskih zgradbah, industrijskih delavnicah in transformatorskih postajah.
Elektromehaniki, popravljajo najrazličnejše električne stroje in aparate.
Vsakdo imenovanih poklicev lahko vrši tudi poklic obratnega električarja, v podjetjih kjer je ta potreben za vzdrževanje strojev in vseh električnih naprav v podjetju.
Vse navedene poklice se doseže s triletnim šolanjem v elektrogospodarski industrijski šoli v Mariboru in Cerknem, kjer kandidati poleg teoretičnega znanja pridobijo tudi praktično znanje v šolskih delavnicah.
Pogoj za vpis v šolo je uspešno dokončana osemletka. Kandidati s pridobljeno kvalifikacijo v elektrogospodarski industrijski šoli imajo možnost zaposlitve tudi v elektroindustrijskih podjetjih. Z nadaljnjim šolanjem pa je možno napredovanje sledeče:
Z vpisom in dokončanjem dvoletne delovodske-mojstrske šole si kandidat pridobi visoko kvalifikacijo. Možen je tudi vpis na tehniško srednjo solo, če kandidat uspešno opravi sprejemni izpit. Po uspešno završeni štiriletni elektrotehnični šoli si pridobi naziv elektrotehnik. Po končanju te šole se kandidat lahko vpiše na fakulteto za elektrotehniko, kjer si po uspešnem končanju prve stopnje študija pridobi naziv obratnega inženirja ali po uspešno opravljeni diplomi po drugi stopnji študija naziv inženirja elektrostroke.
Delo' na področju elektrotehnike je pestro. Šolanje na vseh stopnjah šol elektrotehnike je spričo vedno večjega razmaha mehanizacije in avtomacije zanimivo in odprte so široke možnosti. zaposlitve na področju tiste smeri, za katero kandidat čuti največ veselja.
Vesel Pavel
ŽIVLJENJE IN DELO
Pri delovnih ljudeh,
hi posredujejo denar, pisma in...
Ko ptičica na tuje gre, v kljunčku nese pisemce.
Le nes — le nes to pisemce, do moje ljubice.
Ko pisemce prejela je, razveseli se ji srce.
Ko pisemce prebrala je, točila je solze.
Pošta je danes v našem življenju tisto osrednje vprašanje, na katerega zadeva vsak posameznik in naša skupnost. S pošto so povezani gospodarstveniki, politiki, kulturni, prosvetni, zdravstveni, upravni in socialni delavci, poleg vseh vrst proizvajalcev po vsej zemeljski površini sveta. Pošta nam poleg radia posreduje vse dnevne dogodke in obvestila z dobro in slabo vsebino. Z brzojavi nas obvešča o veselih in žalostnih dogodkih življenja, ob katerih se razveseli srce ali pa pade v žalost, ker smo izgubili to, kar smo ljubili.
PISMONOŠI PRINAŠAJO JEZO, ŽALOST IN VESELJE
Saj ni kriv pismonoša, če nam prinese nakaznico za plačilo davkov o dohodnini. Izpolnil je samo njegovo službeno dolžnost Prinesel je morda še položnico za plačilo časopisa, morda celo še odločbo o plačilu denarne kazni, ki smo jo dobili od sodišča ali drugih organov. Pismonoša spet ni ničesar kriv in se nanj ne moremo jeziti.
Da pa vsaj malo ohladimo svojo jezo, se v takih primerih razjezimo še nad pošto, ki skrbi za to, da dobimo v roke tudi kazen za naše slabosti. Pa nič ne de, saj je takih primerov bolj malo.
Večina vseh naših ljudi se pismonošev zelo razveseli. Prinašajo nam dnevne časopise, denarna sredstva in pisma od tistih, ki jih imamo radi. Oče in mati pričakujeta pisma od svojih otrok, ki so odšli v svet. Otroci pričakujejo tisto toplo pisemce od svojih očetov in mater, ki jih bodo spet dvignila v nove dni veselja.
Zaljubljenci so do pošte najbolj nestrpni, čeprav tega nikoli ne pokažejo. V pričakovanju tistega velikega pisma, ki bo ute-šilo srce in ljubezen se neizmerno veselijo. Pisma pa ni in ni. Kriva je pošta, kriv je pismonoša, ker tako počasi posluje, pretiravajo zaljubljena srca. Na koncu pa ugotovijo, da ni pošta prav nič kriva, ker se je drugi zaljubljenec prvemu izneveril.
Takih in podobnih primerov je vse polno v življenju. Poštarji, ki nas obiskujejo, poznajo naša srca in naše utripe življenja,
Poet te narodne pesmi je v teh verzih zajel vse tisto, kar čuti posameznik v svojem notranjem razvoju življenja. Človek je v samoti svojih globin, v različnih pogojih življenja — iskal utehe, ljubezni in pravice za svoj življenjski obstoj. Izlival je svoja čustva v teku razvoja na različne načine. Za vse to je iskal posrednika, pomočnika in prijatelja, da mu bo pomagal priti do cilja, ker se je kot posameznik počutil prešibkega, da bi vse to opravil sam. V ptičici je ovekovečil vse tiste velike naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje na svojih delovnih mestih po naših poštah.
Prijazna poštna delavka Fani Pugelj na§ je sprejela z besedami:
»Ravno prav ste prišli. Rada bi vam povedala, da smo naročnino za »Novice« že skoro pobrali, nakaznice vam bomo kmalu vrnili.«
»Dobro je tovarišica, kar uredite to zadevo pa še novih naročnikov kaj dobite,« smo dejali. »Imate veliko prometa?« smo še vprašali.
»Promet je še kar dober. V območju naše pošte, ki obsega Struge in Žvfrče dobimo 49 številk '»Novic«, 7 izvodov Dela, 5 Dnevnika in 50 izvodov Dolenjskega lista.
Tudi pisemski in blagovni promet je še kar dober. Pismonoša je sedaj bolan in delo opravlja sedaj mlado dekle Verica Modic, ki je stara 17 let. Delo opravlja zelo marljivo.«
»Kako ste pa zadovoljna vi s svojim delom?« smo še vprašali.
»Sem kar zadovoljna. Z ljudmi se dobro razumemo. V poštni službi sem že dve leti.«
se bo telefonski promet izboljšal tudi v Velikih Laščah. Telefonska centrala na kateri je delala tovarišica, ko je iskala zvezo za naročnika, je im pre-
Jožica Mihaljevič v Osilnici
cej ječala v svoji notranjosti. Zaradi tega je zadovoljstvo tovarišice ob tehničnem izboljšanju upravičeno.
Janez Turk in Julka Žurga v Sodražici
Tovarišica nam je dalje še povedala, da je v službi zelo rada. Doma ima res tri otroke, za katere skrbi v njeni odsotnosti mama, mož je pa zaposlen v Ljubljani kot mehanik. Delo na pošti jo veseli in ga z veseljem opravlja.
Marija Andoljšek in Marina Osvald pri delu v Velikih Laščah
ko nam prinašajo žalostne in vesele vesti. So kot naši prijatelji, ki nam pomagajo v našem življenju, so kot ptičice, ki nas dnevno obiskujejo.
PISMONOŠA JE BOLAN IN DELO OPRAVLJA MLADO DEKLE
Prišli smo na pošto v Strugah.
Fani Pugelj na pošti v Strugah
NA POŠTO BODO DOBILI
NOVO OPREMO IN
TELEFONSKO OPREMO
Na pošti v Velikih Laščah so dve poštni delavki. Marija An-doljšek je že poročena in ima dva otroka. Mož je zaposlen pri KZ in na rajonu Elektro kot voznik.
Druga je Marina Osvald, ki je doma iz Jurjeviče pri Ribnici. Poleg teh sta tudi dva pismonoša, ki opravljata dostavo. Območje pošte je precej veliko. Vsa okolica Velikih Lašč in dolina Karlovice je v območju te pošte.
Z delom na pošti so se kar pohvalile. Sedaj, ko je dohodek po učinku dela pravijo, da je veliko boljše kot prej. Dela imajo kar dovolj, ker se dviga pisemski, denarni in telefonski promet. Sosednje pošte so v Turjaku, na Robu in v Ortneku.
Tovarišice so nam dalje še zaupale, da bodo v kratkem dobili na pošto novo opremo in novo telefonsko centralo. Na pošti v Turjaku in na Robu so nove telefonske centrale že dobili. Sedaj
DOHODKI SO GIBLJIVI —
KAKOR JE USPEH DELA
Na pošti v Sodražici smo dobili Janeza Turka in Julko Žurga. Turk je doma iz Gore, Žurga pa iz Novih Lazev pri Kočevski Reki. Ker nismo vedeli kateri je upravnik, ker sta oba še mlada, smo kar vprašali:
»Kdo pa je od vaju upravnik?«
Malo sramežljivo se nam je za upravnika predstavil Janez Turk, ki je že pet let v službi na pošti in tri leta že v Sodražici.
Žurga Julka je dejala, da je štiri mesece v Sodražici. Prišla je iz Kočevja, ker se je prejšnja uslužbenka poročila v Ribnico.
»Kako gre kaj z vašim delom na pošti?« smo vprašali tovariša Turka.
»Pri nas gre kar dobro. Na pošti smo že utrjeni v našem delu, da ga kar dobro opravimo. Če ljudje ne dobijo o pravem času »Novic«, se nam takoj pritožujejo. Bil je primer, da nismo bili mi krivi, pač pa vi, ker nam »Novic« niste poslali o pravem času — in ljudje so takoj urgi-rali, zakaj jih ni«
»No pa smo dobili eno pod nos, ker brskamo po vseh kotih za tistim javnim mnenjem, o katerem smo dolžni pisati,« smo mislili sami pri sebi.
Na glas pa smo dejali:
»Res je, tovariš. Dvakrat smo zaradi tehničnih ovir zagrešili mi. Upamo, da se v bodoče ne bo več kaj takega ponovilo. Naročnike naprošamo, da nam to oprostijo, v bodoče se bomo trudili, da bodo »Novice« ob pravem času dobili.«
»Mi smo to ljudem pojasnili in so tudi razumeli. Saj veste, ljudje so navajeni, da ob določenih dneh dobijo to, kar pričakujejo. Ker pa je za »Novice« največ naročnikov v našem območju, je vsak izostanek »Novic« najbolj občutljiv.«
»Kako pa ostalo delo?« smo še vprašali.
»Kar dobro. Z delom in dohodki smo zadovoljni. Sedaj imamo tak sistem, da so naši dohodki gibljivi. Kakršen je uspeh našega dela, taki so pa tudi naši dohodki. Promet se nam tudi povečuje, saj dobimo okrog 600 izvodov samih časopisov, in to
»Novic« 179, nedeljskega Dnevnika 80, upokojenca 73, Dela 55 izvodov. Ostalo so drugi časopisi, med katerimi je tudi 11 izvodov Pavlihe. Naši ljudje zelo radi čitajo in je s tem kar precej dela za nas.
Tudi ostali promet se dobro razvija, da smo kar zadovoljni.
POŠTE V DOLINI KOLPE
Obiskali smo tudi pošte v Osil-
nici in Vas-Fara. V Osilnici nas je sprejela Jožica Mihaljevič. Z delom na pošti je zadovoljna, rada pa bi videla, da bi bil večji promet.
V Vasi smo dobili Nado Klarič in Matijo Štefančiča, ki je prišel z izpraznjeno poštno torbo nazaj na pošto. Videlo se je, da je človek utrujen in potreben počitka. V enem dnevu je obhodil domove ljudi po vaseh doline Kolpe in jim izročal vesela, morda kje tudi žalostna sporočila.
Oba sta z delom zadovoljna in nista imela posebnih pripomb.
Na račun naših »Novic«, ki prihajajo v Osilnico v 60 v Vas-Faro pa v 83 izvodih smo spet
slišali eno od ljudi, ne od poštnih delavcev. Dejali so nam, da »Novice« premalo pišejo iz doline Kolpe.
»Res je tako,« smo menili. »Ni pa to samo krivo uredništvo, pač pa tudi sami ljudje v dolini Kolpe, ker v »Novice« premalo ali skoro nič ne dopisujejo. Želimo, da bi dobili čimveč dopisov o delu in življenju ljudi tudi iz Kolpske doline, saj jih bomo zelo radi objavili.«
Obiskali smo samo nekaj pošt po naših krajih. Po vseh poštah, tudi tistih, ki jih nismo obiskali, so naši delovni ljudje, ki so naši sodelavci v osebnem in družbenem življenju, so del nas samih.
Kontrasti, problemi... Dobrepolja
Po pobočjih je ležal še sneg, ko sem se namenil, da po dolgem času zopet pogledam v do-. brepoljsko dolino, pobaram za njihove želje in misli, njihove načrte za prihodnost in kako gospodarijo.
Že od daleč sem opazil vitek in ponosen stolp nove apneniške peči. Visok 40 metrov, je absoluten gospodar nad dobrepoljsko dolino, danes najvišja zgradba v tej dolini. Kolikor je lep in vitek, pa je zato njegova zgodba toliko bolj čudna, zapletena in zavozlana.
Načrti za to peč so bili narejeni že pred več leti, so zamisel še bivšega ObLO Dobrepolje. Prvotni predračun za izgradnjo tega velikega objekta je znašal okoli 40 milijonov din, danes pa že presega znesek 180 milijonov dinarjev. Res najbolj draga stavba daleč naokoli. Gotovo vas bo zanimalo zakaj tako veliki stroški.
Že pred samim začetkom del niso bila sondirana tla in šele ko so pričeli polagati prve temelje, so ugotovili, da teren ne odgovarja toliki težini. Posledica tega je bila, da so morali že vgrajene temelje pomakniti kar za pet metrov v hrib. Vsa dela je prevzelo Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosupljega. S tem podjetjem je bila sklenjena pogodba, da zgradi objekt do končne faze in določen tudi rok izdelave. Pogodba je vsebovala tudi kazenske mere, če dela ne bodo izvršena do določenega roka. Bivši direktor pa se ni držal te pogodbe in ker je on kršil pogodbo, jo je kršilo tudi gradbeno podjetje, odnosno investitor. Tako je prišlo do tega, da sedaj gradi objekt več podjetij, vzporedno s tem pa eeveda rastejo tudi stroški.
Kolektiv se je zaradi tega znašel pred težkimi problemi. Za dokončno izgradnjo tega objekta je potrebno še okoli 60 milijonov dinarjev. Krediti so izčrpani, lastni skladi tudi. Trenutno stanje na tržišču je težko. Velika konkurenca, cene žganemu apnu padajo. Vzemimo samo primer Zagorja. Zaradi moderne ureditve proizvodne, lahko ponujajo apno že po 7 dinarjev, v Dobrepolju pa pod sedanjimi pogoji stane lastna cena kg apna 8.30 din. Torej niso konkurenčni. Zaradi tendence padanja cen, tudi ne bo dosežen letošnji plan realizacije izražen v dinarjih. Stara peč je slaba in ne da več tistega, kar bi morala.
Da je stanje še bolj porazno, je dejstvo v tem, da je podjetje v lanskem letu izgubilo zaradi izredno slabe kvalitete apna mnoge stalne odjemalce in se danes bori, da si odpre nova tržišča. Kolektiv vali zato krivdo na prejšnjega direktorja, češ da je on forsiral povečanje proizvodnje na ta način, da so jemali iz peči premalo žgano apno. Zaradi take proizvodnje in še drugih stvari so med direktorjem in kolektivom nastala trenja in prepiri. Posledica tega je bila, da je direktor lepega dne enostavno zapustil podjetje, brez predhodnega odpovednega roka in to v trenutku, ko bi bil podjetju najbolj potreben.
Napake storjene tako od strani kolektiva, kakor tudi od strani direktorja pa se danes temeljito maščujejo. Položaj novega direktorja ni rožnat, saj mora po eni strani reševati vprašanje novega tržišča in prodaje apna, po drugi strani pa čimprejšnji pogon nove peči. Kolektiv se je obvezal, da bo izboljšal kvaliteto, kar je tudi storil. Apno je sedaj zopet iste kvalitete, kot je bilo nekoč. Saj je bilo to apno znano širom po naši deželi zaradi izrednih kvalitet. Zato pa je toliko bolj nerazumljiv predlog predsednika DS, češ da naj zaradi boljše kvalitete kolektiv prejme nagrado v višini 25 % osebnih dohodkov.
Današnje tržišče pod novimi
ekonomskimi pogoji že samo ob sebi zahteva kvalitetno blago in je dolžnost vsakega kolektiva, da se bori za boljšo kvaliteto svojih izdelkov, ne da bi zato že same ob sebi poznale pri višjih osebnih prejemkih.
Po drugi strani pa je finančni rezultat preteklega leta zelo skromen in že ta sam ob sebi pokaže, da je potrebno skrajno varčevanje in povečanje produktivnosti do maksimumov v okvirih sedanjih zmogljivosti peči.
Kolektiv še do danes nima izdelanih Pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Verjetno je tukaj vzrok po takih zahtevah, katere pa so seveda nerealne in napačne.
Kolektiv bo moral čimpreje narediti temeljito analizo svoji gospodarski politiki pod novimi pogoji, temeljito pretresti in seznaniti se z vsemi problemi, kateri stojijo pred njim, ker se mora zavedati, da je v prvi vrsti on odgovoren za takšno stanje v podjetju. V takih razmerah pa mora biti kolektiv trden kod celota in navezan na svoje podjetje. Tega pa na žalost v tem kolektivu ni, razen nekaj izjem. Že samo dejstvo, da imajo v tem
mest, kar bi vsekakor znižalo proizvodne stroške, nižjo ceno apnu in seveda tudi s tem povečalo konkurenco na tržišču.
Ko sem odhajal, sem jim želel, da bi čimpreje prebrodili težave, v katerih se nahajajo, našli še tistih 60 milijonov kateri jim manjkajo za dograditev nove peči in pa seveda da bi iz iste tudi čimpreje potegnili prve tone žganega apna. Ob slovesu so me še prosili, da naj ne napišem o njih kaj slabega. Mislim, da nisem. Če pa je katera pikra na račun njihove gospodarske politike, pa naj skušajo to urediti in popraviti sami med seboj, saj je v tem kolektivu tudi nekaj dobrih ljudi, ki znajo pametno in trezno presojati stvari in jih postavljati na pravo mesto. Samo treba jim je pomoč celega kolektiva.
Preko železniških tirov na postaji sem prišel do izhoda. Verjemite mi, da ima dobrepoljska postaja neko znamenitost, katere ne najdete na nobeni postaji. Verjetno nosi v tem celo svetovni rekord. Namreč ta postaja ima tako ozek izhod, da malo debelejši človek ne more skozi njega normalno, temveč samo postrani. Če si pa obložen še s
Nova peč za žganje apna »Apnenici« Dobrepolje
podjetju nekaj »ptic selilk«, katere priletijo v jeseni, na pomlad pa težijo da odletijo, da marsikaj misliti. Delavec kateri je bolj vezan na tisti borni kos zemlje in mogoče še kakšno mršavo kravico, ne bo nikoli dober delavec, nikoli dober član kolektiva. Njemu ne bo pri srcu kolektiv kod celota, še manj razvoj podjetja, pač pa ga bo edino zanimalo kako debela bo v mesecu koverta, odnosno kaj in koliko bo v njej. Z drugimi besedami rečeno — čim več meni in čim manj podjetju.
Trenutno imajo v podjetju preveč delovne sile, z obratovanjem nove peči pa se bodo odprla nova delovna mesta. Kolektiv naj že sedaj razmisli, koga bo sprejel v delovno razmerje. Sicer računajo na čim bolj racionalno izkoriščanje delovnih
kakšno prtljago ali kovčki, moraš biti pa že kar spreten akrobat, da vse to spraviš skozi tisto »špranjo«. Gorje pa potniku, ki ima malo večji trebuh; ne, odkrito povedano, ne priporočam mu, da bi izstopil na tej postaji, ker ne bo šlo ne naravnost in ne počez, ampak bo prisiljen, da pleza ograjo, ali pa se odpelje do naslednje postaje, kjer imajo normalne izhode.
Sicer se dobrepoljci tolažijo, da bodo pri novi postaji normalni izhodi, grajeni po vseh standardnih merah in lahko prehodni. Samo vprašanje je, kdaj bo ta postaja zgrajena. Gradi se s takšno brzino, da bodo tudi tukaj potolčeni vsi rekordi. Gledal sem delavce, ki gradijo ta objekt. Dva sta se nekaj vrtela okoli zidu, ki raste z »neverjetno
Nadaljevanje na 4. strani
Družinski tednik
Hranimo se izdatno in poceni!
eno
dramske umetnosti
OKRAJNA REVIJA DRAMSKE UMETNOSTI V KOČEVJU OD 20. DO 22. APRILA!
Hrana je lahko pri enakih izdatkih slaba, srednje dobra ali dobra. Ni namreč vedno najboljše, kar je naj dražje. Vzemimo za primer prvo zelenjavo in prvo sadje. Prvo sadje, ki se pojavi na trgu, običajno še ni zrelo, “je pa dražje kot ono, ki je že nekaj časa v prodaji in je bolj zrelo in tudi boljše.
Največ pa lahko prištedimo, če pravilno izbiramo beljakovinsko hrano. Kot je znano, potrebuje človek dnevno približno 70 g čistih beljakovin, od katerih naj bi bila po možnosti polovica živalskega, polovica pa rastlinskega izvora. Rastlinskih beljakovin dobimo dovolj v kruhu, zelenjavi, krompirju in v suhem sočivju. Teže je kriti potrebe po živalskih beljakovinah, ker so živila, ki jih vsebujejo, dražja. Če jih bomo krili samo z mesom, ne pa tudi z mlekom in mlečnimi proizvodi, bo seveda naš proračun visok. Pol litra mleka ima namreč prav toliko visokovred-nih beljakovin kot 10 dkg mesa in še enkrat toliko maščobe (celo boljše) kot meso. Če torej hočemo ekonomično trošiti denar za živalske beljakovine, bomo dnevne obroke mleka zvišali na račun mesa.
Cenen proizvod živalskih beljakovin je skuta (sirček). Hranilna vrednost skute in mesa je približno enaka in vendar je skuta toliko cenejša. Iz skute lahko pripravimo najraznovrst-nejše okusne jedi (liptavski sir,
(Nadalj. iz prejšnje številke)
formacijski sestav v občinskem merilu je odred, ki mu poveljuje poveljnih ObGZ. Po sektorjih so čete, ki jim poveljujejo sektorski poveljniki, pri večjih društvih so vodi, pri manjših pa desetine, ki jim poveljujejo društveni poveljniki.
Strojniški tečaj je z uspehom končalo 18 tečajnikov. Stroški za tečaj so bili delno kriti iz okrajnega gasilskega sklada za vzgojo kadrov. Vse premalo po-
KONTRASTI, PROBLEMI. . . DOBREPOLJA
(Nadaljevanje s 3. strani)
naglico«, ostali pa so stali v krogu in nekaj vneto debatirali. Po vsej verjetnosti je bilo zasedanje DS ali sindikata. Sicer pa po Dobrepolju kroži o tej gradnji sledeča zgodba. Sreča delavec delavca in mu reče: »Danes smo pa precej naredili. Vzidali smo en velik kamen v zid in za ta teden bo kar dovolj.«
Od same naglice na tem gradbišču me je kar zažejalo in spomnil sem se, da stojim pred »Albinovo« gostilno. Debelo pa sem pogledal, ko sem na vratih prebral listek »Gostilna zaprta«. Zakaj pa spet to? Lansko leto je zaprl Zalar vrata svojega hrama z enakim geslom. Letos pa še tukaj. Popotnik, če prideš lačen in žejen v Dobrepolje, zavedaj se, da je do najbližje gostilne kar 2 km daleč. Nič ti ne pomaga ,pa četudi ti visi žejni jezik do tal, ali ti kruli po želodcu, pot pod noge in na Videm. Če si pa še kaj pri zdravju, imaš pa na izbiro Taborsko jamo ali pa Polževo, vse je enako oddaljeno.
Tak je ukaz in ta ukaz je postavila sanitarna inšpekcija. Ali opremiti lokal po vseh principih sanitarnih paragrafov, ali pa ga zapreti. Našli so baje tudi neki »corpus delicti« in ga kot trofejo fotografirali ter odnesli s seboj v Grosuplje. Verjetno za kakšno gostinsko razstavo. Albinov oče so kapitulirali, kaj pa je možakar hotel, ljubčki dragi, milijoni se danes ne pobirajo po cesti in vse tisto, kar so mu možje z ObLO našteli, tudi niso mačkine solze.
Roko na srce, tovariši, glejmo na življenje življenjsko in ne paragrafarsko. Koliko je še lokalov, ki so še v veliko slabšem stanju kot pa je bil ta, pa vendar še obratujejo. Nihče jih do danes ni zaprl, ker krajevne potrebe to zahtevajo. Zato pa je ukinitev tega lokala res skrajno zgrešena in brez opravičila. Slišal sem, da je ukinitev tega lokala dvignila precej prahu po Dobrepolju, ampak paragraf je paragraf in njemu se mora ukloniti tudi večina.
Sicer sem pa kasneje zvedel, da so namesto ene legalne »šta-cune z božjo kapljico« pognale na postaji štiri ilegalne, kar je pa tudi precejšen »profit« za občinsko blagajno.
Torej s suhim jezikom sem jo mahnil po blatni in kotanjasti cesti proti obratu »Iskre«, da še tam pogledam kako kaj živijo.
Nadaljevanje sledi
razni nadevi, močnate jedi itd.). Tudi morske ribe so bogat vir živalskih beljakovin, poleg tega pa še vitaminov in rudninskih snovi.
Svinjsko meso, polnomasten sir ter jajca pozimi zelo obremenjujejo proračun za prehrano, ne koristijo pa našemu zdravju nič bolj kot mleko, sirček, ribe ter
R E C
Musaka:
1.	Skuhan krompir olupimo in ga zrežemo na tanke liste. Zmleto goveje ali svinjsko meso prepražimo na masti, ko smo mu dodale drobno zrezano čebulo, sesekljan peteršilj in strt česen.
Razbelimo mast ali olje v kozici ali električnem pekaču in polagamo najprej plast krompirja, nato plast prepraženega mesa in plast zelja. Polijemo s polivom: 2 stepeni jajci in sol in kislo smetano. Če te nimamo, vzamemo mleko in vse skupaj žvrkljamo. Po tem vrstnem redu ponavljamo, dokler imamo kaj zmesi. Na vrhu naj bo krompir, ki ga še polijemo s preostalim polivom in dobro spečemo.
2.	Pol kilograma kislega zelja sesekljamo in pražimo na masti s sesekljano čebulo, dodamo nekaj sladke paprike ter pol zajemalke juhe. Dušimo do mehkega.
zornosti za strokovno vzgojo se posveča članicam in mladini. Članice so ravno tako sposobne pri požarih in drugih akcijah, saj se je to njihovo delo ugotovilo pri raznih akcijah, posebno še pri zadnjem požaru v Ribnici. Poveljnik ObGZ je postavil tudi vprašanje glede bodočega strokovnega kadra. Častniki so po večini že starejši in nekateri ne morejo več slediti današnji stvarnosti. V doglednem času bo nastala široka vrzel, katero ne bo mogoče v kratkem času nadomestiti. Ravno tako je z orodjem in opremo. Motorne brizagalne so povečini že iztrošene in enako tlačne cevi ter osebna oprema. Ta problematika je najbolj pereča in bo potrebno, da odgovorni činitelji temeljito proučijo na podlagi temeljnega zakona o varstvu pred požarom in drugih elementarnih nesrečah. Društva so v tem obdobju prejela iz Okrajnega gasilskega sklada 2,400.000 dinarjev za nabavo novih motornih brizgaln in popravilo starih. Iz lastnih sredstev pa smo prispevali za nabavo novih motorjev in črpalk 1,200.000 dinarjev.
Občinska gasilska zveza ima razdeljeno operative v 5 sektorjev, in sicer: sektor Dolenja vas s štirimi društvi, sektor Ortnek sestavljajo 4 društva, Ribnica 8, Sodražica 5 in Loški potok 2 društva. Strokovna usposobljenost na sedežih sektorjev je dobra in enako pri nekaterih društvih. Poveljnik tov. Sobar je dal še razna navodila operativnemu vodilnemu kadru, ki naj ima več čuta odgovornosti do orodja in opreme, da ne pride do nesreče med nastopajočimi ali do nepotrebnega uničenja osebne opreme. Podal je tudi poročilo o letnem ocenjevanju in tekmovanju društev. Pri zaključnem tekmovanju so v okviru ObGZ tekmovala 3 društva ter si je prvo mesto pridobilo društvo Bukovica, drugo mesto sta si pa delila društva Ribnica in Sodražica z enakim številom točk.
Iz blagajniškega poročila, katerega je podala tovarišica Či-halova v svojem izčrpnem in podrobnem poročilu, naj navedemo v kratkem, da je imela ObGZ
804.908	skupnih dohodkov ter 777.271 skupnih izdatkov ter znaša saldo prenešen v tekoče leto
26.908	din.
Svoje poročilo je podal tudi godbeni odsek, ki je prejel lansko leto podporo ObGZ v znesku
25.000	din, kateri znesek je bil pa porabljen za popravilo godbenih instrumentov. Po poročilih se je razvila živahna diskusija, pri kateri so sodelovali delegati društev predvsem iz PGD »Lip« Ribnica ter ostali. V imenu SZDL je govoril tov. predsednik ObLO Ribnica tov. France Ilc, ki je obrazložil finančno stanje v komuni ter obljubil gasilstvu vso pomoč z nezmanjšano dotacijo ObLO. Delegat OGZ tov. Čertanc je na podana poročila izrekel pohvalo. Omenil je
nekatere vrste drobovine (pljuča, vampi, svinjski želodci, rajželjc).
Kako lahko živila med seboj zamenjujemo, ne da bi škodovali organizmu, nam kaže naslednja tabela:
100 g mesa brez kosti glede beljakovin odlično nadomesti:
100 g drobovine,
100 g ribe brez kosti, dve jajci,
pol litra mleka ali ustrezna količina mlečnih izdelkov, n. pr. kislega mleka, sira in podobno.
EFTI
Posebej prepražimo na masti četrt sveže svinjine, osolimo in dodamo 15 dkg riža.
Na pekačo nakladamo plast zelja, plast sekanice, pa zopet plast zelja. Po vrhu nalijemo kisle smetane. Nato pečemo v pečici tričetrt do 1 ure.
Mesni štruklji;
Napravimo vlečeno testo, ga pomažemo z nadevom, nakar ga zavijemo in spečemo na pomazani pekači ali pa denemo v prtič in kuhamo pol do tričetrt ure.
Nadev: Na masti prepražimo sesekljano čebulo in peteršilj, pridenemo sesekljane mesne ostanke ali pa sveže meso, osolimo, popopramo in dodamo majaronove plevce.
Te štruklje lahko pripravimo kot samostojno jed s solato ali zeljem, lahko pa tudi za prilogo k juhi.
tudi važnost ocenjevanja in tekmovanja društev, o povezavi s SZDL, pritegnitvi mladine in pionirjev itd. Skupščina je sprejela sklep o apeliranju na »Gozdni sklad« za večjo podporo za nabavo orodja potrebnega pri gozdnih požarih. Ob železniški progi pride večkrat do požarov kljub temu, da so urejeni varnostni pasovi. Delovni predsednik tov. Ilc je predlagal, naj bi se v šoli povečala večja pozornost pri vzgoji mladine, da se ji že v mladosti vcepi ljubezen do gasilstva. Tudi društva sama naj posvečajo večjo pozornost pionirjem. Poveljnik sektorja Sodražica tov. Gačnik je poročal o stanju nekaterih društev, predvsem v Globeli in Žimaricah ter o gradnji gasilskega doma v Za-mostecu. Sprejeli so sklep, naj bi se nekatera društva le administrativno povezala z večjimi sosednjimi društvi. Diskusija po poročilih je bila izčrpna in plodna ter so sodelovali delegati raznih društev, kakor PGD »Lip«, Ribnica, Sodražica, Dolenja vas
Nekega dne sva si s stricem ogledala elektrarno. Že od daleč sva slišala šum vode. Ko sva prišla do jezu, sem začela spraševati strica, zakaj so zaprli Dravo. Stric mi je razložil, kakor je vedel in znal. Tukaj na tem jezu je bila suha zemlja. Postavili so močne betonske stebre, ki držijo močan pritisk vode, katera nam danes poganja turbine, te pa generatorje, ki proizvajajo električni tok.
Pot sva nadaljevala. Prišla sva do vratarja, ki nas je odpeljal v veliko dvorano, vso razsvetljeno z žarnicami. Na sredi dvorane je stal strojnik, ki je upravljal stroje. Začel nam je razlagati.
Hidrocentrala je tovarna elektrike. Turbine žene vodna moč, generatorji pa proizvajajo električni tok. Iz tovarne potuje tok po daljnovodih v transformator. Tu se spreminja visoka napetost v nizko — 220 V. Od transformatorja do naših hiš, delavnic in tovarn teče električni tok po omrežju. Tok visoke in nizke napetosti je za človeka smrtno nevaren. Napisi kot jih vidimo:
»VISOKA NAPETOST! SMRTNA NEVARNOST!« nas opozarjajo naj se ne igramo in ne dotikamo električnih žic in raznih naprav, ki so pod napetostjo. Največ nesreč z električnim tokom je med mladino, veliko jih je tudi v modernih gospodinjstvih. Eni kot drugi se premalo zavedajo posledic, ki jih povzroča električni tok.
V novi Jugoslaviji imamo veliko elektrarn. Elektrika nam
Že od osvoboditve sem se v Kočevju mnogo igra. Seškov dom s svojim velikim odrom privablja igralce in gledalce že vsa leta. Imeli smo Sindikalno gledališče, polprofesionalno dramsko družino, nekaj časa poklicnega režiserja. Vrsta sposobnih in navdušenih režiserjev je navduševala igralce, starejše in mlajše, za to lepo umetnost. Zaradi prostornega odra je gostovala na njem tudi večkrat ljubljanska Drama in celo Opera. Glavno delo so pa opravili v tej dolgi vrsti let le amaterji, ljubitelji dramatike, ki so žrtvovali nešteto ur in dni, prenašali mraz in prepih, še večkrat pa nerazumevanje, pa vseeno postavili na oder vrsto solidno naštudiranih in uspelih del. Kdo bi jih vedel našteti? Preveč jih je ...
Ta živahna dramska dejavnost ni ostala neopažena tudi zunaj ozkih kočevskih meja. Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev budno spremlja razvoj in razmah te vrste ljudsko prosvetnega dela v Kočevju in je prav zaradi te tradicije v našem mestu izbral Kočevje zaokrajno revijo dramskih del v letu 1962.
Revija se bo vršila od petka
20.	aprila do nedelje 22. aprila. V petek 20. aprila ob 20. uri bodo igrali v kino dvorani na Rud-
itd. Skupščina je soglasno sprejela sklep, da se imenuje bivšega tajnika ObGZ tov. Miheliča Antona za častnega člana.
Po sprejetju predloga za javne volitve se izvoli 17 članski upravni odbor, 5 članov v nadzorni odbor ter po 5 delegatov v OGZ in Rep. GZ. V odbor so prišli priznani gasilski delavci iz vseh petih sektorjev ObGZ in je nadaljnji razvoj gasilstva v ribniški komuni zagotovljen.
Za nadalnje delo v društvih ObGZ je občni zbor sprejel sledeče sklepe: 1. Pritegnitev članstva, članic in pionirjev k pozitivnemu delu ter uvedba učnega predmeta v šolah. 2. Poživitev oz. ureditev preventivne službe. 3. Usposobitev operativnega kadra in strojnikov. 4. Obvezna udeležba vseh društev pri letnem ocenjevanju.
Občni zbor je doprinesel za nadaljnje delo veliko novega poguma, posebno še, ker tvorijo štab operative agilni in delovni člani s poveljnikom ObGZ na čelu. Na pomoč!
niku člani PD Horjul Stuart Go-liverjevo komedijo:	»Čudovite
dogodivščine ene noči«.
V	soboto 21. aprila nastopijo ob 20. uri v Šeškovem domu člani Malega gledališča iz Ljubljane z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«.
V	nedeljo 22 .aprila pa ponovi domača dramska sekcija DPD Svobode Kočevje Marinčevo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo« tudi ob 16. uri v Šeškovem domu.
Posebnost bo tudi v tem, da bo ena izmed predstav, to je prva, v petek, 20. aprila, na Rudniku. S tem je dan poudarek že-
Pevci gostovali \ Stari cerkvi
Preteklo nedeljo je bil v novem kulturnem domu v Stari cerkvi koncert pevskega zbora Jakob Galus, ki ga je organiziralo delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Kočevja. Pevci so peli narodne in umetne pesmi pa tudi eno Galusovo. Pesmi, ki jih je bilo 18, je povezovala napovedovalka s tekstom, iz katerega so poslušalci zvedeli o delu zbora, o slovenskih pesmih in drugem. Poslušalcev je bilo malo — le okoli 70 — verjetno zato, ker so se v zelo kratkem času zvrstile v Stari cerkvi kar 4 kulturne prireditve (dve igri in dva koncerta). Pevci in pevke, ki jih je bilo skupaj 35, so zapeli tudi nekaj starejših pesmi, ki so razveselile predvsem odrasle poslušalce, saj zaradi poplave raznih modemih popevk le redko slišijo našo narodno pesem.
Pevski zbor ima v programu še gostovanji v Podpreski in Loškem potoku. Zaradi slabega vremena bodo odšli na gostovanje šele v maju.
lji ,da se tudi ta predel poveže s kulturnim dogajanjem v Kočevju.
Menda ni treba posebej poudarjati, da bomo v teh dneh gostitelji. Gostje in domači igralci pričakujejo, da bomo z zanimanjem sledili predvajanim delom, jih primerjali med seboj, iz vsega pa črpali izkušnje in navdušenje za še živahnejše delo v bodoče.
♦	ŠEKI SNEMA, PAZI SE...
V naših kinematografih se bo kmalu pojavil film »Šeki snema, pazi se...« To je vedra filmska komedija z nizom revijskih točk, ki je že pred začetkom snemanja vzbudila pozornost pri nogometnih navijačih in ljubiteljih lahke glasbe. Temu se ni čuditi, ker igra glavno vlogo Dragoslav Šekularac, »zvezda« Crvene zvezde, v ostalih vlogah pa znani filmski in gledališki igralci. V posebnih točkah in tudi kot igralci pa nastopajo Lola Novakovič, ki bo zapela nekaj pesmi, poznani kvartet »4-M«, znani septet Di-xiland »Sedem mladih«, duo Hani z baletnim ansamblom in drugi. Pričakujejo, da bo ta film potolkel vse dosedanje rekorde na število gledalcev in na dohodke.
♦	»PROCES« KONČNO NA FILMU
Franc Kafka že dolgo privlači ne samo pozornost bralcev, ampak tudi gledaliških in filmskih piscev. Šele zdaj ga bomo — zahvaljujoč Orsonu Welsu, ki je napisal scenarij po znanem (žal pri nas bolj malo) romanu Franca Kafke »Proces« — videli to popularno delo tudi na filmskem platnu. Orson Weis bo film tudi režiral. Film bo obsodba nehumanosti buržoaznega sodstva. Glavne vloge bodo igrali Anthony Perkins, Jeanne Moreau, Claudia Cardinale in Vittorio Gassman. Ves film bodo snemali v Zagrebu, pri čemer bodo koristili usluge »Dubrava filma. V važnejših vlogah bo sodelovalo tudi nekaj naših igralcev.
svobodnih volitvah pa je bila izvoljena za članico Okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Kočevje. Bila je neustrašena mati in žena — aktavistka političnih organizacij na terenu.
Tudi po osvoboditvi se je takoj vključila v delo pri izgradnji porušene domovine. Zopet jo najdemo pri delu v vaških organizacijah, kot članica Okrajnega odbora AFŽ Kočevje pa zopet opravlja aktivistična dela med mlajšimi ženami, katere stopajo v to organizacijo. Zaposli se kot delavka na Državnem posestvu v Kočevski Reki. Bolezen ji začne rahljati zdravje, vendar bolezni kljubuje veliko, veliko časa. V letu 1959 pa postane bolezen močnejša, tako da mora zapustiti delo. Naseli se pri svoji hčerki v Kočevju. Kot udeleženka NOB je izredno upokojena. Zdravje ji iz dneva v dan jemlje moči, v njej pa je še toliko življenja in načrtov za prihodnost. 9. aprila 1962 pa je izginil lesk iz njenih vedrih oči, prenehalo je biti njeno srce.
11. aprila so Te tvoji naj dražji spremili na Tvoji poslednji poti. Bred hišo žalosti se je od Tebe poslednjič poslovila tovarišica Dušanka Švigelj. Prapor ZB — organizacije katere član si bila, se je poslednjič nagnil na svežo gomilo. Ob zastrtem meglenem nebu, ob rahlem rosenju dežja, je nad Tvojim poslednjim domom vzletela lastovka, katera Ti je prinesla pozdrav od vseh Tvojih bojnih tovarišev, kateri niso mogli priti k Tebi,' da se od Tebe poslovijo. Za vedno si nas zapustila draga Ančka, vendar ostaneš nam vedno v spominu kot mati — žena, aktivistka narodnoosvobodilne borbe.
šole. 19. marca je prišla po razredih okrožnica, da bo sedmo uro šahovski turnir. Šolski zvonec je komaj naznanil konec pouka in že smo bili zbrani. Šahovske deske so oživele, figure so se začele premikati, čas je bežal in kmalu so bili* kvadra tki na šahovski razpredelnici napolnjeni. Uspeh je bil kar lep. Najboljši šahist tega dne je bil Anton Lovrenčič, ki je dosegel 14 točk. Za njim so razvrstili še drugi: Stane Vesel, Zdenko Kovačič, Lučka Lovrenčič, Oražem, Jože Pihler, Slavka Drobnič, Tatjana Samsa, Marinko Drobnič, Stanko Kovačič itd. S tem tekmovanjem smo dobili ekipe, ki se bodo pomerile na občinskem šahovskem turnirju v Ribnici, katerega že težko pričakujemo.
Kovačič Zdenko, 5. b razred
(J)ienieski kotiček Sprehod po elektrarni
razsvetljuje in. ogreva stanovanja, goni stroje ter opravlja vrsto težkih del namesto človeka. Brez nje si današnjega življenja ne moremo predstavljati.
Majda Katern, šola M. Bračiča, Kočevje
Tekmovanje v odbojki
Po sprejemu Titove štafete smo se pionirji osnovnih šol Ribnica, M. Bračič in J. Šeško srečali v Šeškovem domu na tekmovanju v odbojki, ker smo si zadali nalogo: čimveč športnega udejstvovanja in čimveč športnih srečanj.
Tekmovanje se je začelo ob 14. uri. Sodnik tov. Saša Bižal in tekmovalci smo že vsi zbrani. Prvi so tekmovali pionirji Še-škove šole proti moštvu Bračičeve šole. Zmagali so fantje Bračičeve šole z rezultatom 2 : 1. Bračičeva šesterica je bila v premoči, saj je res dobro igrala, posebno v zadnjem setu. Našim fantom pa manjka treninga.
No, in že smo na vrsti dekleta, da pokažemo, kaj znamo. Bojimo se, ker mislimo, da igrajo naše nasprotnice zelo dobro. Pisk! Začetek! One prve servirajo, me imamo boljše igrišče. Žoga prileti v mrežo in je naša do konca igre. Zmagale smo z 2 : 0. Zelo, zelo vesele gremo v oblačilnico. Nismo mislile, da bomo zmagale tako lahko. Toda igra ni bila lepa, saj so nam bile nasprotnice nedorasle v igri.
Za nami igra moštvo Ribnice proti Bračičevi šoli. Zmagajo do-
Ančka nas je zapustila za vedno
Oh kako kruta si spomlad. Prebuja se narava, za svojo bujno rast, pa zahteva toliko življenj.
Zopet si iztrgala iz naše sredine v najlepših letih življenja neumorno aktivistko NOB tovarišico Ančko Obranovič, vdovo Flak.
Tovarišica Ančka se je rodila
21.	7. 1912 v Ajblju kot hči delavske družine. Borba za skorjico kruha v predaprilski Jugoslaviji je bila težka. Vendar vsaka večerna zarja je naznanjala, da bo jutrišnji dan lepši — bogatejši. Že v letu 1941, ko "je Jugoslavijo zadela največja katastrofa, sta se oba z možem.vključila v boj za osvoboditev domovine. Osvobodilna fronta jima je postala vodnica pri nadaljnjem delu. Moža so v letu 1942 zaradi dela v NOB odpeljali v zapor in pozneje v internacijo, kjer je tudi umrl.
Ančka ni klonila tudi po najhujšem udarcu — izgubi moža. Ostala je sama z majhnim otrokom — vendar delo za NOB ji je dajalo moči, da je vse trpljenje prenašala mirno. Postala je članica prvega terenskega odbora OF Skrilj, leta 1943 je bila izvoljena za sekretarko vaškega odbora AFŽ, leta 1944 na prvih
rnačini z rezultatom 2:1. Igra je bila lepa v tretjem setu, ker so Ribničani igrali v prvih dveh nervozno.
Nato je izgubilo naše moštvo proti Ribnici z 2 : 1. Igra je bila zelo naporna in izenačena. Ribnica je zmagala zato, ker so naši zelo popustili.
Spoznali smo, da bomo lahko še veliko dosegli, če bomo pridno in vztrajno vadili.
Jasna Honzak, Osn. šola J. Šeško
Mladi šahisti v Sodražici
Šahovski krožek na sodražki osemletki deluje že pet let. V njem se je z rednimi vajami, ki so večkrat v tednu, naučilo igrati šah že veliko učencev. Nekateri so postali že dobri šahisti, saj smo v letu 1960/61 dosegli na občinskem tekmovanju prvo mesto, pionirji višjih razredov pa drugo mesto.
Ko so se v novem šolskem letu odprla šolska vrata, je tudi šahovski krožek zopet oživel. Vrstile so se vaje za vajo, ki jih uspešno vodi tovarišica Lušino-va. To se je lepo pokazalo na izbirnem šahovskem turnirju naše
Gasilski letni občni zbor ObGZ Ribnica
Telesna kultura sestavni del standarda
Pred občnim zborom Občinske zveze za telesno vzgojo Kočevje.
Na prvem kongresu telesne kulture v Beogradu je v svojem govoru tov. Rankovič prav posebno poudaril sledeče:
Telesna kultura ima pri nas velik družbeni pomen, ker bistveno prispeva h krepitvi zdravja, delovne in obrambne sposobnosti delovnih ljudi in pomeni neločljiv del splošnih prizadevanj za socialistično vzgajanje mladega rodu. Njena vloga je tem večja, ker je telesna kultura v sodobni družbi sestavni del življenjskega standarda.. Če upoštevamo vse to, je povdaril tov. Rankovič, telesno vzgajanje ljudstva ne sme biti samo skrb družbenih organizacij za telesno kulturo ter požrtvovalnih strokovnih in drugih amaterskih delavcev, ki so na čelu telesno-vzgojnih organizacij, temveč mora postati to skrb vse skupnosti.
Tudi občinski zvezi mora biti osnovno vodilo in. ostati tudi še v naprej — vključiti čim večje število novih kolektivov in posameznikov ter posebno mladih proizvajalcev ne samo v občasno in kampanjsko, temveč redno in sistematično, pestro telesno-kulturno dejavnost.
Občinska zveza za telesno vzgojo Kočevje je bilo formirana pred dvemi leti. Prvo leto sploh ni delovala, ker se sami odborniki niso znašli in si niso našli dela. V tem letu je krenilo delovanje na bolje, vendar manjka še mnogo idejnih in organizacijskih prijemov in dela-voljnih ljudi, da bi zadostili vse
potrebe telesne vzgoje v naši občini in nadoknadili zamujeno. Mnogo krivde za tako stanje je na klubih in društvih samih, ki gledajo le preveč skozi ozkost svojih potreb. Občinska zveza ima tako od klubov in društev skromno podporo, ker smatrajo, da je zveza samo razdeljevalec finančnih dotacij, dobljenih od občinskega ljudskega odbora za potrebe telesne kulture v občini. N. pr. zastopnik kluba, ki potrebuje največ sredstev in celoten svoj nadaljnji obstoj postavlja zgolj na finančno osnovo za ligaška tekmovanja, se ni udeležil niti ene seje zveze v letu 1961. Tu ne bi bilo več kaj pripominjati. S tako podporo društev in klubov bo Občinska zveza za telesno vzgojo težko izvajala svoj program, katerega bo pa v bodoče preusmerila izključno na mladino, v nadi, da se bo tu vzgojil kader, ki bo kos nalogam športa in telesne vzgoje, kakršno si želi današnja družba.
V občinski zvezi za telesno vzgojo Kočevje je trenutno včlanjenih 6 društev in klubov, in to: N. K. »Kočevje«, Kegljaški klub Kočevje, TVD Partizan, Planinsko društvo, Taborniki in Šahovsko društvo. Tekom leta se bodo pridružili še strelci, kar se pa še ureja v republiški zvezi.
Sam dnevni red za II. občni zbor zveze je zelo pester in kaže, da se bo razpravljalo o važnih vprašanjih na polju telesne kulture v občini, s katerimi moramo priti tudi v naši občini na čisto.
Razpravljalo se bo o stanju telesne vzgoje v šolah, o ustanavljanju športnih društev in
aktivov v delovnih kolektivih, o nadaljevanju Jugoslovanskih pionirskih iger 1962 ter sindikalnih športnih iger itd. Razpravljalo se bo tudi o organizacijski obliki občinske zveze.
Važen bo tudi razgovor o na-
daljevanju akcije za ureditev celotnega kompleksa stadiona »Gaja« in dograditev doma telesne kulture.
Snovi za razpravo bo torej dovolj in pričakujemo, da bo ta občni zbor dejansko prelomnica in začetek smotrne organizacije sistematičnega usmerjanja telesne kulture v občini brez kluba-ških tendenc in sodobnemu športu tujih navad.
Okrajno srednješolsko prvenstvo
V	sredno, 11. aprila je bilo v Ljubljani okrajno tekmovanje srednjih šol v odbojki. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip iz vsega okraja so tekmovali v treh skupinah.
V	A-skupini so poleg moštva gimnazije iz Kočevja tekmovali še Srednja usnjarska šola iz Domžal, VI. ljubljanska gimnazija iz Most, ter Srednja gradbena šola. V vseh skupinah so igrali vsak z vsakim. Prvaki skupin so se plasirali o finale, ki bo 22. maja v Ljubljani. Prvi finalist je že znan, to je ekipa kočevske gimnazije, ki je v sredo z malo sreče osvojila 1. mesto v svoji skupini. V kočevski ekipi so tekmovali: Kapš, Kvaternik, Istenič, Kastelic, Muro-vič, Nučič, Poje in Purkart.
SUŠ DOMŽALE : KOČEVJE 2:0
Prvo tekmo so kočevski dijaki nesrečno izgubili, ker ekipa Domžal ni bila posebno močna. Začeli so igrati z nervozo. Zaradi slabih podaj na mreži in nepotrebno zapravljenih servisov se je prvi niz končal v korist Domžalčanov. V drugem nizu so Kočevarji napravili menjavo in lepše zaigrali. Vodili so že s 13:8 v točkah, toda s te številke se niso premaknili. Sa-
(Ahhamvo/ju,
KOCEV JE
Poročila sta se: Gerbajs Jože, mesarski pomočnik iz Kočevja, Šeškova 24, star 23 let in Tomažin Marija, delavka iz Šalke vasi 78, stara 19 let.
Rodila je: Hudorovac Jožica, gospodinja iz Trate — dečka.
Umrli sta:	Bartolj Alojzija,
upokojenka iz Slovenske vasi 43, stara 79 let; Kauzlarič Ana, upokojenka iz Kočevja, Roška c. 13, stara 49 let.
DOLENJA VAS
Umrla sta:	Dejak Lovrenc,
kmet iz Lipovca 20, star 84 let; Lovšin Marjeta, gospodinja iz Prigorice 48, stara 71 let.
VELIKE LAŠČE
Rodila je: Rupar Stanislava, gospodinja iz Tomažinov — dečka.
Umrli so: Jamnik Ivana iz Brankovega, stara 82 let; Hočevar Jože, kmet iz Dvorske vasi, star 69 let; Zakrajšek Jože, čevljar iz Velikih Lašč, star 63 let, Zgonec Anton, kmet iz Sela, star 80 let.
V Novem mestu je umrl: Zakrajšek Franc, kmet iz Male Slevnice, star 58 let.
DOBREPOLJE
Umrla je:	Štefan Amalija,
upokojenka iz Ponikev Dom počitka 76, stara 85 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je: Lavrič Karolina, delavka iz Travnika 34 — dečka.
Čestitajo
Miri Kajfež iz Kanade želi mnogo sreče in zdravja na novi življenjski poti.
Družina Papeževa iz Fare,
ostalim pa lep pozdrav.
Čestitajo
Dobremu in skrbnemu možu in očku Marku Cvitkoviču iz Stružnice, želijo vse najboljše za god, predvsem pa vrsto zdravih in zadovoljnih let.
Hvaležna žena Ančka, sinček
Ivanček in mama.
ČESTITA
Dragemu možu Martinu Pintarju iz Šalke vasi želi vse najboljše za rojstni dan.
Žena Milka, enako hčerki
Majdiči.
»NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Robar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške dolarje. Tek. rač. 600-27-1-265
url NB podružnica Kočevje
ČESTITAJO
Ljubi hčerki Mariji Henigman v Nemčiji pošiljajo tople pozdrave..
Mama, družina Henigman in Vidrvol.
ZAHVALA
Vsem organizacijam, tovarišicam in tovarišem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji pogreba mojega očeta
JANEZA GOLOBA iz Golega
in ga spremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljuje Ludvik Golob, njegova družina, žalujoča mati, sestre in bratje.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
MARTINA POLAJNARJA iz Koblarjev
se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju splošne in zobne ambulante, ki so mu lajšali trpljenje v času dolgotrajne in teške bolezni.
Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Stara cerkev in Kočevje, krajevni organizaciji ZB NOV SZDL, društvu upokojencev, tovarišem govornikom, delovnim kolektivom Itas, osnovni šoli M. Bračič, zobni ambulanti, Avto,
QiAanie pceAioalceo Obvestila SpvKedi čestitke Mali aglasi
Delikatesa iz Ljubljane, godbi, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter zasuli grob s cvetjem in venci.
Žalujoča žena Terezija, otroci in ostalo sorodstvo.
PRODAM
Stiskalnico, korita in kamen za treti sadje ugodno prodam.
Jonke Tilija, Črni potok 15
pri Kočevju.
PRODAM
Prodam hišo z vrtom v Šalki vasi.
Poizvedbe na upravi »Novic«.
OBVESTILO
»ODPAD«, podjetje za promet z odpadki Ljubljana, glavna odkupna postaja Kočevje, obvešča stranke, da do nadaljnjega ne bo več odkupovalo svežih in kuhanih kosti.
PRODAM
Po ugodni ceni prodam kuhinjsko opremo. Roška cesta 24, Kočevje.
PRODAM
Ugodno prodam klavirsko harmoniko, 80 basov. Janež Filip, Koblarji 38 pri Stari cerkvi.
JADRAN KOČEVJE: od 20. do
22.	aprila francoski barvni CS film »Ljubezen pod nadzorstvom«, 22. aprila matineja »Zdravo, prijatelji«, 23. do 24. aprila ameriški film »Obtežil-na priča«, 25. do 26. aprila jugoslovanski film »Ples v dežju«, 27. do 29. aprila angleški CS film »Obtoženi ste, Oscar Wilde«, 29. aprila matineja »Konj fantom«.
SVOBODA RUDNIK: 21. in 22. aprila francoski film »Inšpektor ima rad gnečo«, 28. in 29. aprila italijanski film »Drzni podvig«.
STARA CERKEV: 21. in 22. IV. češki film »Na končni postaji«, 28. in 29. aprila jugoslovanski film »Trenutki odločitve«.
RIBNICA: 21. in 22. aprila jugoslovanski film »Nočni izlet«, 28. in 29. aprila jugoslovanski film »Spopad na vzporednicah«.
SODRAŽICA: 21. in 22. aprila ameriški barvni CS film »Gola Maja«, 28. in 29. aprila jugoslovanski film »Osumljen«.
LOŠKI POTOK: 22. aprila gruzinski film »Beli sužnji«, 27. aprila ruski film »Kočubej«,
25. aprila nemški flim »Pr-foks«.
VELIKE LAŠČE: 21. in 22. aprila sovjetski barvni film »Nebo kliče«, 28. in 29. aprila ameriški barvni CS film »Črni dan v Black Roku«.
DOBREPOLJE: 21. do 22. aprila ruski barvni CS film »Maščevalec Kjer Ogli«, 25. aprila francosko italijanski film »Me-gre postavlja zanko«, 28. in 29. aprila francoski barvni CS film »Splavarji z Volge«.
PONIKVE: 26. aprila francosko italijanski film »Megre postavlja zanko«.
KOČEVSKA REKA: 21. in 22. aprila sovjetski barvni film »Čarobni rubin«, 25. aprila češki film »Verujem v življenje«, 28. in 29. aprila mehiški barvni film »Nočna glasba«.
PREDORAD: 21. in 22. aprila italijanski film »Siromašni, a lepi« I. del, 28. in 29. aprila italijanski film »Lepe, a siromašne« II. del.
BROD NA KOLPI: 21. in 22. aprila ameriški barvni film »Luksuzna ladja«, 28. in 29. aprila ameriški barvni film »Velikan« I, del.
mi so bili razočarani nad svojo igro, toda vedeli so, da ni še vse izgubljeno.
KOČEVJE : SREDNJA GRADBENA ŠOLA 2:0
V	tej tekmi je bila zamenjava igralcev zelo uspešna. Naši fantje so zaigrali borbeno in nasprotnika premagali.
KOČEVJE : VI. GIMN. 2:0
Tudi v tej tekmi so kočevski dijaki zaigrali požrtvovalno. Očitno je bilo, da so hoteli zmagati z 2:0, ker bi v tem primeru še lahko računali na 1. mesto. Z boljšo tehniko so tudi zasluženo zmagali.
Končni rezultat tega tekmovanja je bil naslednji: 1. Gimnazija Kočevje, 2. SUŠ Domžale, 3. VI. Gimnazija in 4. Srednja Gradbena šola.
KEGLJANJE
V	drugem delu četrtfinala za pokal Jugoslavije je Zidar premagal Rog z rezultatom 4188 (Sajovic 730, Zbašnik 715) proti 4134 (Mejak 789, Primožič 706) podrtih kegljev. Kovinar pa je dobil tekmo z Merkurjem z 4216 (Južnič . 783, Kavčič 714) proti 4194 (Lunder 732, Rački 723) podrtimi keglji.
Polfinalne tekme so bile odigrane v ponedeljek, 16. IV. V zanimivi borbi je Itas premagal Zidar z rezultatom 4312 (Ščap 784, Klun 750) proti 4269 (Sajovic 766, Oražem 753) podrtih kegljev, KOP pa je premagal Kovinarja s 4310 (Kosten 774, Škufca 761) proti 4006 (Južnič 728, Tušar 701) podrtimi keglji. Tako se bosta v finalni tekmi srečali neporaženi ekipi Itasa in KOP. Zmagovalec tega dvoboja bo igral izločilno tekmo v okrajnem merilu.
V	sedmem kolu za prvenstvo kluba so si v glavnem razdelili točke favoriti. Edino' presenečenje je pripravila ekipa Roga z zmago nad Zidarjem in tako nehote napravila uslugo moštvom, ki se borijo za zlato sredino.
Rezultati:
KOP 4270 (Kočevar 782, Pogorelc 772) — Itas 4136 (Klun 741, Tomšič 732);
Komet 4201 (Vidmar 737, Artač 715) — Itas II 3773 (Obrano-vič 707, Jakšič 645);
Rog 4240 (Mejak '765, Kozina 724) — Zidar 4153 (Maver 755, Sajovic 729);
Kovinar 4084 (Tušar 716, Južnič 695) — Merkur 4029 (Rački 695. Jurkovič 695);
ObLO I 4117 (Henigman 713, Trdan 708) — ObLO II 3813 (Pirnat 693, Arko 662).
NAS TRG
Trgovina Sadje-Zeienjava Kočevje je imela 18. aprila naslednje cehe:
Salata Ljubljanska — ledenka 500 din kg, salata endivja 350 din kg, banane 300 din kg, sveže zelje 240 din kg, korenje rdeče 140 din kg, korenje rumeno 70 din kg, krompir 40 din kg, čebula 288 din kg, peteršilj 300 din kg, hren 200 din kg, por 170 din kg, suha špinača 100 din zavitek.
CEPLJENJE proti otroški paralizi
Zaradi izvajanja določil pravilnika o izvajanju obveznih cepljenj se bo v občini Kočevje pričelo z cepljenjem proti otroški paralizi. Cepljena bo vsa mladina rojena od 1. januarja 1942 do 31. decembra 1948. Prav tako bodo proti otroški paralizi cepljeni tudi vsi otroci rojeni od 1. decembra 1960 do 31. decembra 1961, pa tudi vsi starejši otroci, ki v preteklem letu proti otroški paralizi niso bili cepljeni. Obvezniki bodo proti otroški paralizi cepljeni trikrat in to prvič koncem meseca aprila, drugič v začetku meseca junija in tretjič v jeseni. Obvezniki bodo za popolno cepljenje proti otroški paralizi prispevali 400 din — plačljivo ob prvem cepljenju ali pa v dveh obrokih po 200 din — ob prvem in drugem cepljenju. Na lastno željo se lahko cepijo tudi odrasli, ki za popolno cepljenje prispevajo prav tako 400 din — plačljivo pri prvem cepljenju. Ker se bo cepivo dajalo skozi usta naj vsi obvezniki prinesejo na cepišče kavno žličko.
Prvo in drugo cepljenje proti otroški paralizi se bo izvedlo po naslednjem razporedu:
Datum in ura II. 5. VI. 62 ob 13. uri 5. VI. 62 ob 15. uri 5. VI. 62 ob 17. uri
5.	VI. 62 ob 18. uri
6.	VI. 62 od 10.-13. od 14.-18. ure
7.	VI. 62 ob 11. uri 7. VI. 62 ob 12. uri 7. VI. 62 ob 13. uri
Laze - šola	26. IV. 62 ob 13.30 uri 7. VI. 62 ob 13.30 uri
Predgrad - Pom. zdr. post. 26. IV. 62 ob 14. uri 7. VI. 62 ob 14. uri Vimolj — šola 26. IV. 62 ob 15.30 uri 7. VI. 62 ob 15.30 uri Knežja lipa — šola 26. IV. 62 ob 16. uri 7. VI. 62 ob 16. uri Nemška loka —
kmetijska uprava 26. IV. 62 ob 16.30 uri 7. VI. 62 ob 16.30 uri
Kraj cepljenja Stara cerkev — šola Struge — šola Polom — šola Stari log — šola Kočevje — otroški dispanzer Livold — šola Mozelj — šola Podiesje — kmet. upr.
Datum in ura I. 24. IV. 62 ob 13. uri 24. IV. 62 ob 15. uri 24. IV. 62 ob 17. uri
24.	IV. 62 ob 18. uri
25.	IV. 62 od 10.-13. od 14.-18. ure
26.	IV. 62 ob 11. uri 26. IV. 62 ob 12. uri 26. IV. 62 ob 13. uri
šola
Koprivnik Onek — šola Kočevje — Rudnik — Proti TBC dispanzer Željne — šola Briga — kmet. uprava
26. IV. 62 ob 17. uri 26. IV. 62 ob 18. uri
7. VI. 62 ob 17. uri 7. VI. 62 ob 18. uri
7. VI. 62 ob 13. uri
7.	VI. 62 ob 14. uri
8.	VI. 62 ob 14. uri
26. IV. 62 ob 13. uri
26.	IV. 62 ob 14. uri
27.	IV. 62 ob 14. uri Borovec - kmet. upr. 27. IV. 62 ob 14.39 uri 8. VI. 62 ob 14.30 uri Kočevska Reka —
Pomožna zdrav, postaja 27. IV. 62 ob 15. uri 8. VI. 62 ob 15. uri Papeži — bivša šola 28. IV. 62 ob 11. uri 9. VI. 62 ob 11. uri Osilnica —
Pom. zdrav, postaja 28. IV. 62 ob 11.30 uri 9. VI. 62 ob 11.30 uri Bosljiva loka —
bivša šola	28. IV. 62 ob 12.30 uri 9. VI. 62 ob 12.30 uri
Slovenski Kuželj —
bivša šola	28.	IV. 62 ob 13. uri 9. VI. 62 ob 13. uri
Fara-Vas — šola	28.	IV. 62 ob 14. uri 9. VI. 62 ob 14. uri
Štalcarji — kmet. upr. 28. IV. 62 ob 16. uri 9. VI. 62 ob 16. uri
Istočasno s cepljenjem proti otroški paralizi bodo otroci rojeni v letu 1961 cepljeni še tudi proti da vici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Otroci rojeni v letu 1960, ki so bili v preteklem letu proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju popolno, to je 3-krat ali pa vsaj 2-krat cepljeni, pa bodo proti tem boleznim v letošnjem letu revakcinirani, t. j. šemo 1-krat cepljeni ob priliki prvega cepljenja proti otroški paralizi.
Ker so vse bolezni proti katerim bo izvedeno cepljenje zelo težkega značaja, je nujno potrebno, da se cepijo vsi, ki so za cepljenje predvideni. Razpored za cepljenje je obširen zaradi česar cepiina ekipa v nobenem primeru na zamudnike ne bo mogla čakati. Zaradi tega naj bodo vsi, ki so za cepljenje obvezni ob določeni uri na cepišču.
Ker posebnih pozivov za posameznike ni bilo možno izdati, je potrebno, da se na krajevno običajen način in z medsebojnim obveščanjem obvesti vse, ki za cepljenje pridejo v poštev, da bodo ob določenem času na cepišču. Pri izvajanju te akcije naj nas spremlja zavest, da so zaščitna cepljenja najbolj zanesljivo sredstvo za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni.
ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE
SPORED RTV LJUBLJANA
DNEVNI SPORED ZA SOBOTO, 21. APRILA 1962
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05 6.00, 7,00 in 8.00 Poročila, 9.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu, 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janeko-va zgodba, 9.25 Arije iz starih oper, 10.00 Poročila, 10.15 Od tod in ondod, 11.00 Iz ljudskih izvorov, 11.15 Angleščina za mladino, 11.30 Sestanek orkestrov,
12.00	Poročila, 12.05 Dobri znanci iz Celja, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lado Lizner: Kako je danes možno koordinirati rastlinsko proizvodnjo agrokombinatov, 12.25 Melodije ob 12.25,
13.00	Napoved časa, poročila,
vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Dva Prešernova sodobnika:	Weber in Paganini,
13.45. Pet popevk za pet pevcev,
14.00	Med suitami, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.00	Poročila, 15.20 Napotki za turiste, 15.25 Nekaj lahke glasbe, 15.40 Gorenjski vokalni kvintet, 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila, 17.05 Gremo v kino,
17.50 Od plesišča do plesišča,
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Iz Verdijevega »Plesa v maskah«, 18.45 Naši popotniki na tujem, 19.00 Obvestila, 19.05 Zdaj pa kar po domače, 19.30 Radijski dnevnik,
20.00	Za prijeten konec tedna — a) Zapojmo in zaigrajmo, b) Radijska komedija — Jacques Ferret — Jean Forest: Korporala se drži smola, VII. epizoda: »Iz taborišča na pokopališče«; c) V ritmu polke in valčka; d) Popevke, ki ste jih izbrali; e) Za ljubitelje plesa, 22.00 Poročila, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Želimo vam prijetno zabavo, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SPORED ZA NEDELJO,
22. APRILA 1962
6.00—8.00 Za dobro voljo in nedeljsko jutro — vmes ob 6.05 Poročila, 6.30—6.35 Napotki za turiste, 7.00—7.15 Poročila, pregled tiska, 8.00 Mladinska radijska igra — Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga, 8.50 Iz albuma skladb za otroke, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.50 Partizanski samospevi in dvospevi, 10.00 Še
pomnite tovariši..., Jože Simšič: Dvakrat v »Franjo« — II. del, 10.30 Simfonija in koncert,
11.30	Nedeljska reportaža, 11.50 Želimo vam dober tek, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I, 13.00 Poročila,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet,
14.15	Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 15.15 Četrt ure ob glasbenem avtomatu,
15.30	Pol ure Dvorakove glasbe,
16.00	Humoreska tega tedna — Pet a j Nesnakomov: To je vzrok 16.20 Za nedeljsko popoldne,
17.00	Poročila, 17.05 Dva južnoslovanska plesa. 17.15 Radijska igro — Alfred Andersch: Ruska ruleta, 18.15 Uvodni stavek in Scherzo iz Suite Aleksandra Glazunova, 18.30 Športna nedelja, 19.00 Obvestila, 19.05 Revija domačih vižarjev, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Izberite melodijo tedna, 20.45 Veliki zabavni orkester Michele Legrand, 21.00 Večer pri pianistu Joseju Itur-biju, 21.45 Za romantične plesalce, 22.00 Poročila, 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana, 23.00 Poročila, 23.05 Popevke in plesni ritmi, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Zgodba o Tončku — trobenti in cofu
No, najprej vam ga moram predstaviti: da, to je bil zelo priden pionir Tonček Šega, ki je v vasi na Kočevskem, ko ni bilo učitelja sam učil v šoli učence. Bil je zelo navdušen za partizane, kakor vsi njegovi sošolci. Ko so prišli v vas partizani, je bil takoj pri njih. Ogledoval je puške, mitraljeze in vse ostalo orožje, ki so ga nosili partizani. V svojem srcu je nosil skrito željo, da bi odšel kar z njimi v zelene gozdove. Ostati pa je moral doma in je vedno rad storil vse, kar je bilo potrebno za partizane.
Zgodilo se je, da so prišli v vas tudi belčki in Nemci. Tonček in njegovi sotovariši so jim večkrat katero zagodli. Bilo je tik pred koncem vojne, ko so nekega spomladanskega dne prišli v vas Nemci in v vasi ostali kar nekaj dni. Pionirji so si ogledali njihovo orožje in to sporočili partizanom.
Tako je ogledoval nemško orožje tudi Tonček. Opazil je ob stražarskem mestu na kolesu veliko trobento z lepim rdečim cofom. Joj, kako se mu je to do-padlo, posebno še lepi rdeči cof. O tem je povedal sosedovemu Frančku in naredila sta načrt, da bosta izmaknila trobento s cofom. Dogovorila sta se, da bo imel Franček trobento, Tonček pa cof.
Nekaj časa sta stražarja opazovala in ko se je ta zagledal na drugo stran ceste čez ograjo, sta hitro vzela trobento s cofom in zbežala na drugo stran vasi. Trobento sta skrila pod ležeča stara vrata, podrte kočevske hiše in se po opravljenem delu
globoko oddahnila. Obljubila sta si popoln molk, pa naj pride karkoli.
In res, ni minilo četrt ure, že je nastal pri Nemcih poplah. Zvedela sta pozneje, ko jima je povedal Lojzek, da je prišlo povelje. na katerega bi bil moral stražar zatrobiti, trobente pa ni bilo nikjer. Stražarju seveda ni bilo prijetno, ker je tako dobro pazil na trobento, vendar si ni mogeli nič pomagati, trobente ni bilo nikjer.
Ko so Nemci zapustili vas, sta Tonček in Franček takoj pohitela po trobento in v soncu sta se trobenta in rdeči cof tako lepo svetila. Tonček je takoj odrezal cof in si ga dal okrog vratu. Bil je nanj zelo ponosen. Franček se je pa trudil, da bi iz trobente izvabil kakšen glas.
Toda veselja je bilo kmalu konec. Prvi partizani, ki so prišli v vas, so zaprosili oba pionirja za njuni trofeji. Težko, zelo težko sta se ločila od trobente
Beseda
o našem
listu
Akcija
ročnikov
za zbiranje novih na-►Novic« je v teku. Za nabiralce naročnikov so predvidene nagrade, prav tako je napovedano veliko nagradno žrebanje za stare in nove naročnike našega tednika.
»Novice« izhajajo že sedmo leto. Kljub raznim težavam, ki so v večji ali manjši meri spremljale list, so »Novice« kljubovale vsemu, se ohranile in — uveljavile. Postale so nepogrešljive. Letos so se razširile od prejšnjih štirih na sedanjih šest strani, pričakujemo pa, da se bo obseg lista v doglednem času še povečal.
Delo novinarjev, ki pišejo za list in ga urejajo, je zelo naporno. Za novinarja praktično ne velja 8-urni delavnik, pa tudi nedelje so običajno zelo redke, ki bi dale novinarju prosto. Prav zaradi preobremenjenosti ljudi pri listu včasih list ni tak, kakršnega bi radi. Ker vem, kako se streže stvarem pri časopisu,
ki se zvon.
iiillllii
Tomšič Andrej:
KURIR BRANKO
NADALJEVANJE
Počasi so se spuščali po pobočju Pokštajna. Hodili so v redki senci hrastovega gozdiča in se spustili na golo pobočje proti Vidmu. Poljanska dolina se je videla v zadnjih utripih svetlobe. Prekoračili so senožet in se spustili po kolovozu k hišam na Vidmu. Oprezno so se približali cesti. Ob zidu porušene cerkvice na pokopališču so zagledali ljudi, oblečene v vojaške uniforme. Kmalu so jih spoznali, da so partizani. Opreznost in nenehna napetost v pričakovanju sovražnika sta popustili in brezskrbno so se približali zasedi.
»Od kod ste?« je vprašal vodnik, stareji možakar, prišlece.
»Iz Notranjske smo prišli,« je odgovoril Mile.
»Imate kaj cigaret?« je zopet vprašal vodnik in ko je Mile potegnil iz žepa zavojček »Chesterfeld« in mu ponudil •igareto, se je njegov obraz razlezel v dobrodušen nasmeh. »Izgleda, da vam ne manjka te »božje travice«, je pripomnil, »pri nas je pa hudičevo žaltava zanje. Le sem in tja dobiš kako cigareto.«
»Dol gremo, v Ceplje, če je štab tam,« se je oglasil še Marko. »Verjetno nas že čakajo.«
»Čakali smo vas in doli so prav gotovo v skrbeh. Mislili smo, da boste prišli prej,« je odgovoril vodnik.
»Gremo!« je poklical Branko in se napotil po cesti dalje.
»Pojdite kar po cesti, potem pa po hudourniku navzdol!« je zavpil za njimi vodnik.
»Vem!« mu je odgovoril Branko, ko se je kolona že raztegnila kot kača za njim.
Kar nekako pospešili so korak, saj so čutili, da so blizu •ilja. Skoro lahkotno so stopali po široki beli cesti proti Bre-eovici, ki je mejila Kočevsko od Bele Krajine. Pobočje hriba ■ad njimi in pod njimi je bilo razrito od hudournikov in le sem n tja je rasel skrivenčen bor ali hrast. Trava se je že sušila in šopi trave so nemočno, brez življenjskega soka viseli raz kamenje. Pokrajino je vse bolj zagrinjal mrak v svoj plašč, vendar je bilo še dovolj svetlobe, da so se lahko spustili po strugi hudournika, Iti je sekal pobočje in cesto, ter se spuščal niz strmino. Kamenje se je valilo za njimi, ko so se spuščali navzdol. Ko so zopet stopili na cesto spodaj, ki je vodila na Vimolj in sekala brezoviški ovinek je bila že skoraj tema. Že so videli luči v Cepljah, zato jim ni bilo mar teme. Bili so na cesti in ta jih je vodila vse bližje cilju. Gredoč jih je ustavila patrolja in ko so povedal kdo so in od kje, se je patrulja vrnila z njimi v vas. V štabu so bili v skrbeh, kje hodijo in če niso morda naleteli na sovražno zasedo, zato jim je komandant Antonescu poslal nasproti potruljo, da bi jim pomagala, če so se znašli kje v zagati.
V vasi je bilo vse polno partizanov. Patrulje so prihajale in odhajale in čeprav se je brigada šele formirala, je bilo čutiti na vsakem koraku, da je to že urejena enota, sposobna zoperstaviti se sovražniku in vsakemu morebitnemu napadu.
Borci so posedli pred hišo, kjer je bil štab brigade, zastavnih Mile in Branko pa sta vstopila.
»Tovariš komandant,« je raportiral zastavnih Mile. »enota iz XIII. brigade se javlja na svojo novo dolžnost. Zastavnih Mile,« se je še predstavil.
»Tovariš komandant! Javljam se na vaš ukaz. Vodnik Branko,« je za njim raportiral še Branko in izročil komandantu Antonescu kuverto, katero mu je dal komandant brigade.
Komandant je obema segel v roke. »Razporedita borce na počitek po hišah. Naj se ljudje odpočijejo in najedo. Kuhinjo bosta našla na sredi vasi. Jutri imajo ljudje prosto, ti tovariš zastavnih pa se javi zjutraj načelniku štaba brigade. Ti, tovariš vodnik pa se javi meni ob desetih dopoldne, da sprejmeš novo dolžnost. Razumela«?
»Razumem«, sta odgovorila oba hkrati in kljub utrujenosti strumno pozdravila.
»Ja, ne pozabita javiti vaš prihod dežurnemu brigade. Tam nekje pri kuhinji bo,« je zaklical za njima komandant, ko sta že zapuščala vežo.
Branko je poiskal dežurnega brigade in se z njim vrnil k skupini. Dežurni je odšel v štab in se kmalu vrnil s seznamom ter poimensko poklical vsakega borca. Zadovoljen je ugotovil, da so vsi na mestu, nato pa jim povedal, kje bodo jedli in kje spali. Odšel je z njimi in jim pokazal.
»Ponoči pa mi ne hodite zunaj, ker so straže precej goste, da ne pride do nesreče po nepotrebnem,« jih je opozoril.
Po večerji so si postlali na seniku in utrujeni pospali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
razumem njihove težave, pa ne obešajo na veliki Prav zaradi tega moramo kak spodrsljaj, ki ni bil narejen namenoma, oprostiti. Vsekakor, če pogledamo na prehojeno pot »Novic«, z veseljem ugotavljamo, da je list dorasel svojemu namenu.
Tele misli sem zapisal zato, da bi znali pravilno vrednotiti ljudi, ki »rodijo« vsak teden toliko in toliko deset strani listov (raznih člankov), da napolnijo »Novice«. »Novice« so naš list v pravem pomenu besede. Tiskajo jih na našem ožjem območju. List piše o naših problemih, ki se vsakodnevno porajajo pri našem delu. V njem beremo o naporih naših delovnih ljudi za dosego boljših delovnih uspehov in s tem boljšega standarda, o delu ljudskih odborov, političnih in družbenih organizacijah in društvih, delavskem in družbenem upravljanju itd. V »Novicah« se zrcali današnja razburkana doba, katero preživljamo, in skuša ujeti čimveč dogajanj pri porajanju vsega novega v naši ožji domovini. In ne samo to: na poučnih primerih kaže na dobro pot, na slabih primerih pa list opozarja, kako se ne sme delati.
Za pestrost in domačnost ter razgibanost lista so zelo potrebni dopisniki iz raznih krajev. Le ob zadostnem številu dopisnikov bo lahko list vedno dosledno izpolnjeval svoje naloge, ki jih ima do skupnosti in svojih naročnikov in bralcev.
List je glasilo Socialistične zveze za naše območje. Prav zato pa SZDL ne more biti vseeno, kako je s kvaliteto vsebine, številom naročnikov, materialnimi in drugimi problemi lista.
Prav sedaj, ko je v teku akcija za povečanje naročnikov »Novic«, bi morale pri tem odigrati zelo veliko vlogo krajevne organizacije Socialistične zveze. Če bodo znali krajevni funkcionarji SZDL svojim članom pojasniti čemu jim je potreben list, sem prepričan, da
in cofa in vse skupaj dala partizanom. Tonček je še enkrat pogladil lepi rdeči cof, kot bi se hotel od njega posloviti. S solzami v očeh sta gledala za partizani, ki so odkorakali iz vasi. Tam doli iz doline se je zaslišal glas trobente, naša pionirja sta poslušala, se drug drugemu nasmehnila in dejala:
»Nemcem sva jo pa le zagodla.« Tratar Marjan-Učo
20 NOVIH ŠOFERJEV
Pretekli petek je odšlo na svoje domove spet 20 obveznikov predvojaške vzgoje, ki so v Kočevju uspešno dokončali šoferski tečaj in opravili izpit. Šolanje in izpiti so trajali mesec in 6 dni. Tečajniki so doma po večini iz občin okoli Ljubljane.
bo število naročnikov precej po-rastlo. Krajevne organizacije naj bi imele tudi dopisnike, ki bi list sproti obveščali o vseh pomembnejših dogodkih. Poživeti bi bilo treba delo občinskih komisij za tisk, ki obstajajo oziroma bi morale obstajati pri Občinskem odboru SZDL.
Pri zbiranju novih naročnikov lahko odigrajo zelo pomembno vlogo naši poštarji, ki imajo najbolj neposreden stik z ljudmi. No, in ne navsezadnje, kar velja za vse nabiralce: ne gre za-metavati tudi materialne koristi, ki jih bodo imeli posamezniki od novih naročnikov (nagrade),
Vsi, ki nam je pri srcu domač tednik, sodelujmo pri agitaciji in razširitvi našega lista. In ne samo to: postanimo tudi stalni sodelavci, tako bomo naredili list še bolj domač in — naš.
O. K.
Mali lokostrelci
Šli sva mimo kavarne Zvezde. »Poglejte!« pravi soseda. Dva dečka, oborožena z loki sta se podila okrog telefonske govorilnice. Nato pa se je eden od njiju ustavil in pomeril brž v stekleno omarico društva Partizan ter sprožil. Steklo se k sreči ni ubilo. Vprašala sem ju za ime, pa se »nista poznala«. Nato sta se podila po parku, če še smemo tako reči temu zelenemu pasu pred spomenikom. Vprašala sem mimoidočega otroka za njuni imeni, in tako ju sedaj lahko predstavim. Tisti, ki je streljal v omarico, je bil Jaka C. in drugi, ki ga ni poznal, pa se je z njim podal je Ljubo V. Seveda, če se še sedaj ne poznata, bomo drugič postregli še s celimi priimki.
Veliko smo že govorili o podobnih primerih, o materialni škodi, ki jo povzročajo taki otroci na javnih napravah in parkih, ki stanejo skupnost milijone vsako leto, namesto da bi jih koristneje uporabili. Je pa še druga stvar, ki me je napotila, da napišem te vrstice. Svetovni dan zdravja v letu 1962 je za
Nagradno žrebanje
Novice pripravljajo veliko nagradno žrebanje, ki bo predvidoma v mesecu juliju letos. V njem bodo lahko sodelovali vsi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do konca leta
Nagradnega žrebanja se bodo lahko udeležili tudi vsi tisti, ki šele bodo naročili naš časopis in najkasneje do 30. junija poravnali naročnino do konca leta.
Razen tega razpisujejo Novice še akcijo za nabiranje novih naročnikov, v kateri lahko sodeluje vsak državljan. Predvsem vabimo k sodelovanju pismonoše in druge, ki imajo kaj več stika z ljudmi. Za nabiralce naročnikov se predvidene še posebne nagrade, in sicer:
—	za vsakega naročnika dobi zbiralec 100 din,
—	za 20 novih naročnikov dobi zbiralec še posebej 1000 dinarjev,
—	za vsakih nadaljnjih 10 novih naročnikov pa dobi zbiralec še po 1000 dinarjev.
ročnino vsaj za pol leta; če hočejo sodelovati v nagradnem žrebanju pa od takrat, ko so naročili časopis pa do konca nija. Vsi nabrani naročniki morajo do takrat poravnati naleta.
Akcijo zbiranja novih naročnikov bomo zaključili 30. ju-
Nabirajte naročnike, ker si boste tako zlahka prislužili nekaj postranskih dohodkov!
Če še nimate naročenih Novic, si jih naročite takoj, ker boste le tako lahko sodelovali v našem nagradnem žrebanju!
Spisek nagrad bomo objavljali v naslednjih številkah.
Naročam »NOVICE«
Pošiljajte mi jih na naslov:
Če so jabolka po 70 din
Okoli skladišča Kmetijske zadruge v Kočevju je bilo pretekli torek živo kot v čebeljem panju. Nekaj voznikov je klelo-, da je bilo veselje poslušati, medtem ko so se vpreženi konji vznemirjeno prestopicavali in se otepali sicer redkih muh. Ves ta živ-žav se mi je zdel sumljiv. Še jaz sem se napotil za tokom ljudi in se znašel v.. . skladišču kmetijske zadruge...
... in tam, dragi bravci, vam je bil promet! Dekleta, otroci, žene, gospodinje, možje, starčki, vsi so hiteli vtikati roke v gajbice z jabolki, izbirali so seveda le najboljše in jih tlačili v vreče za moko, v mrežice, v polivinilaste vrečke, v torbice, v papirnate vrečke in ne vem kam še vse.
Prodajalec je bil brez moči. Reda in kontrole prav gotovo ni mogel vpeljati. Komaj je sproti pisal račune in pobiral dnar. Seveda, naval je bil, ker je zadruga prodajala jabolka po 70 din kilogram, medtem ko so v trgovini Sadje-Zelenjava po 100 dinarjev kg.
— Zaračunajte mi dvakrat po en kilogram, je prosilo dekle.
— Meni pa 100 kilogramov, je dodal možakar in rinil prodajalcu pod nos šop tisočakov.
Komaj mi je uspelo od prodajalca zvedeti, da je dobil jabolka iz Predgrajske in Kostelske doline.
— Danes so mi jih pripeljali, pred nekaj urami, je med delom razlagal. Nikomur nisem povedal za pošiljko. Ne vem, kako se je razvedelo tako hitro.
Mimogrede je pokaral deklico, ki se mu je z denarjem v roki že skoraj povzpela na vrat:
— Nikar ne zlezi name, prosim!
Nekateri so odnašali kar gajbice, ker so o jabolkih zvedeli spotoma in niso mogli domov po primerno posodo.
Spet so prikleli vozniki:
— Zdaj je pa dovolj! Že od zjutraj čakam na umetna gnojila, pa jih zaradi teh jabolk ne morem dobiti. Kar je preveč, je preveč!
Prodajalec je oznanil kupovalcem jabolk:
— Zdaj je dovolj. Kdor še ni dobil jabolk, naj počaka zunaj. Saj bom prišel takoj nazaj, samo da dam tem možakom umetna gnojila, ki jih imam v drugem skladišču.
Ženske pa so zavreščale:
— Samo še meni, ker se mu mudi v službo!
— Samo še meni, otroci mi jokajo doma!
— Samo še meni...
— Samo še meni...
Eden jeznih voznikov jih je začel oponašati:
— Samo še meni... samo še meni. . . meni pa . . . in je krepko zaklel, da je ženskam za trenutek zaprlo sapo. Tišino je izkoristil, da je nadaljeval:
— Že od jutra čakam, pa vedno: »Samo še meni, samo še meni, »Zdaj nič več ne pustim pa amen!
Prodajalcu je po nekaj minutah le uspelo zapreti skladišče živil, da je lahko zadovoljil kupce umetnih gnojil. Med tem pa se je gruča pred vrati skladišča živil naglo večala. . .
nami, prav tako tudi teden skrbi za oči. Tako je tudi revija »Priroda, človek in zdravje« posvetila celo številko našim očem. Med drugim sem brala tudi o velikem številu poškodb, ki jih zakrivijo nepoučeni otroci z različnimi igračami: fračami, loki, strašilnimi pištolami, zračnimi puškami itd. Na sliki so trije lepi otroci, a vendar vsi trije invalidi. Deklico je s puščico ranil deček na domačem dvorišču, deček se je poškodoval s patrono, drugi pa si je poškodoval oko z apnom.
Iz zapiskov na kliniki je razvidno, da je četrtina sprejetih otrok žrtev nesreč. Le majhnega dela teh nesreč ne bi mogli preprečiti .večinoma pa bi s pravočasnim opozarjanjem otroka z lahkoto obvarovali. Nič kolikokrat pa se zgodi, da pride po okvari enega do poškodbe še na drugem očesu — in posledica je popolna slepota.
Če razdelimo otroke po starosti, vidimo, da se jih največ poškoduje okrog treh let, nato v starosti sedmih let in v storosti od desetega do dvanajstega leta.
Okrog tretjega leta starosti hoče postati otrok samostojen: nož, škarje, vilice, to ga najbolj mika.
Tudi jame z apnom so premalo zavarovane in tak drobiž se prav hitro prekopicne vanjo. Iz-jedine na koži so običajno neznatne, na očesu pa pride do hujših okvar.
Najzgovornejša slika naj bodo podatki Očesne klinike v Ljubljani, kjer so v letu 1961 zdravili 396 otrok, od tega 94 poškodb. Pri eni četrtini vseh zdravljenih otrok je šlo za poškodbe. V 40 primerih so se ponesrečili otroci sami, v 49 primerih so jih poškodovali drugi. Večkrat so bile deklice žrtev fantovske razposajenosti. Tri četrtine ponesrečenih je bilo fantov, le četrtina pa deklet.
Zato premislimo, preden se odločimo za nakup igrač, ki so ne samo zanimive, ampak tudi nevarne. Poučujmo otroke o nevarnostih loka in frač za — vaše in druge — otroke!
OB ROBU
Znamka za 15 din
NOVICE
Kočevje
poštni predal 39
TOVARIŠ UREDNIK!
Že dalj časa se odločam, da vam napišem nekaj vrstic o neljubem spodrsljaju ali pozabljivosti, kakorkoli vso stvar pač že imenujemo. Ne vem prav, kdo je za vso stvar kriv in kdo odgovoren. Mogoče je to, o čemer vam bom pisal, že nekoliko zastarelo in bi se moral prej oglasiti, upam pa, da bo tudi sedaj
doseglo svoj namen. Nekaj časa sem čakal v upanju, da nam bo vsem prizadetim kdo pojasnil, zakaj je bilo tako. Pojasnila pa ni bilo od nikoder in tako vam moram napisati te vrstice.
Za kaj torej gre? Znano vam je, da dijaki in študentje dobimo ob semestralnih počitnicah za potovanje domov in nazaj v irraj študija objavo s 75 % popustom pri vožnji. Enako objavo dobimo tudi ob koncu šolskega leta, za katero pa še ne vem, kaj se bo z njo zgodilo. Sprevodnik na avtobusu »Avto-Ko-čevje« na relaciji Trava—Ljubljana nam namreč ni hotel vzeti objav, ko smo šli na samestral-ne počitnice. Tudi ob povratku jih ni vzel. Na vprašanje zakaj tako, nam je povedal, da ObLO Kočevje podjetju »Avto« ni plačal tistih 75 %, kolikor velja popust pri objavah. Pravzaprav ni rekel ravno ObLO Kočevje, ampak samo: »Niso nam plačali!« Ne vem, kdo jim ni plačal, stvar pa sem navedel tako, ker pač smatram, da je to v pristojnosti občine.
Podjetju »Avto-Kočevje« po vsem tem, kar sem navedel, nimamo kaj zameriti, kolikor je bilo ravnanje sprevodnika upravičeno! Tovariš urednik, želel bi pa, da nam nekdo pojasni, zakaj se je to zgodilo in kdo krije tistih 75 %. Mislim, da jih nekdo pri podjetju pač mora kriti. Vso zadevo so dovolj zakomplicirali že s tem, da se moramo voziti z vlakom na najbližje železniške postaje in tako dvakrat prenašati prtljago in prestopati na avtobus, čeprav imamo iz Ljubljane najboljšo direktno zvezo z domom, sedaj pa še objav ne moremo več uporabiti. Tudi na fakulteti sem dobil pojasnilo, da je tistih 75 % v pristojnosti občine.
Zakaj tako, tovariš urednik! Končno čemu so nam potrebni tudi stroški, ki jih imamo že s samim nabavljanjem objav. Objave bi nam precej zmanjšale stroške potovanja, saj stane po-tovanjeod Ljubljane do Trave, če imaš tudi nekaj prtljage s seboj, okoli 1400—1500 din v obe smeri. Nikomur ni vseeno, ali bo plačal 1500 ali samo 500 din, posebno študentom ne!
Sem vaš redni naročnik in vam tako pošiljam te vrstice v upanju, da jih boste objavili pod rubriko »Pisma bralcev« ali kako drugače.
Tovariško pozdravljeni!
U. I.
Akademski kolegij — Ljublj.