LETO XXXIII., ŠT. 14 Ptuj, 10. aprila 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Prvo stabilizacijsko pročilo (stran 2) Borci ocenili svoje delo (stran 6) Delo je potrebno še izboljšati (stran 7) Kaj veš o prometu (stran 8) v občinsko organizacijo ZKS sta 60 novih članov sprejela Dimče Stojčevski, sekretar komiteja in njegov namestnik Stanko Lepej. Ponedeljkova konferenca je tekla po geslom: »Sistem SLO in DS je popolno jamstvo za našo svobodo — Tito« (foto OM) ^Postajamo tvoji vojakim/ru/'' s SEJE OK ZKS PTUJ Kar 60 novih članov je bilo v ponedeljek. 7. aprila sprejetih v zvezo komunistov in to iz 28 osnovnih organizacij. Od tega je 27 žensk in 28 neposrednih proizvajalcev, povprečna starost novosprejetih članov pa je 26 let. S seje konference, ki so seje poleg članov konferen- ce in novosprejetih komunistov udeležili tudi predstavniki vodstev družbenopolitičnih or- ganizacij ptujske občine, so poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko in mu zaželeli skorajšnje okrevanje. Zatem je o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti ter o dpseženih rezulta- tih na tem področju v podravski regiji in v ptujski občini govoril prof. Slavko Soršak. Omejil seje na dosežke od zadnjih kongresov ZKS in ZKJ dalje ter ugotovil, da je bil storjen precejšen napredek, čeprav so še zrneraj določene nedoslednosti in pomanjklji- vosti, kijih je treba odpraviti. Izredno vzpodbudno je spoznanje, daje za učinkovit SLO in DS potrebno skladno delovanje vseh subjektivnih sil v krajevnih skupnostih, saj .so se pričele temeljne organi- zacije združenega dela bolj povezovati s komiteji za SLO in DS v krajevnih skupno- stih. Mnogo manj aktivno pa je delo po hišnih svetih, uličnih, vaških odborih in po zaselkih. To je posledica premajhne aktivnosti zveze komunistov znotraj ostalih družbenopolitič- nih organizacij, so ugotovili komunisti na ponedeljkovi seji. zato so ostale DPO na tem področju manj učinkovite. Nedvomno pa je potrebno nameniti osred- njo pozornost usposabljanju in izobraževanju delovnih ljudi in občanov, da bi dosegli željeno širino podružbljanja SLO in družbene samozaščite. Usposabljanje pa mora poleg teoretičnega zajeti tudi praktični del. kar seje pokazalo ob akciji NNNP. Nasploh pa SLO in DS namenjajo večjo pozornost in uspešno delujejo predvsem v tistih tozdih in krajevnih skupnostih, kjer so dobri družbenopolitični odnosi in dobri materialni pogoji. Ugotovitev konference je. da bo potrebno materializaciji na tem področju nameniti ustrezno pozornost ob planiranju za naslednje srednjeročno obdobje. V vseh okoljih namreč primanjkuje ustrezne opreme za narodno in civilno zaščči- to. izjema so le gasilsko-reševalne ekipe, ki so sorazmerno dobro opremljene. Pomembno vlogo, ki pa se je še premalo zavedamo, imajo na področju SLO in DS sredstva javnega obveščanja, predvsem v smislu preventive, zato je tudi temu dati večji povdarek. Doseženi rezultati obvezujejo komuniste, da se znotraj .socialistične zveze in sindikata smelo spopadejo z vsemi slabostmi, ki jih pri svojem delu odkrivajo, da bi bil naš sistem SLO in DS še bolj celovit in uspešen. N. D. Kritično o gospodarskih gibanjih v občini 0RM02 Na nedavni skupni seji občin- ske konference ZKS in občinske- ga sindikalnega .sveta Ormož so kritično spregovorili o gospodar- skih gibanjih v občini. V zvezi z razpravo smo zaprosili za mne- nje predsednico komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Ormož, Anico Luka- ček. Na omenjeni seji je bilo sicer ugotovljeno, daje moč gospodar- jenje v letu 1979 sicer oceniti ugodno, če upoštevamo prizade- vanja vseh delovnih sredin za uresničitev stabilizacijskih pro- gramov. Na podlagi zaključnih računov ugotavljajo, da so pov- sod spoštovali delitvena razmer- ja, da .se je del za razširjeno reprodukcijo precej povečal, da so osebni dohodki rastli v skladu s resolucijskimi določili, porastla je le skupna poraba. V številkah prikazana gospo- darska gibanja kažejo, da je celotni prihodek v primerjavi z letom 1978 porasel za 25 odstot- kov, medtem ko je porasel doho- dek za 19 odstotkov, vzrok za to pa je povečanje porabe sredstev za 27 odstotkov, kar priča o slabi akumulativnosti ormoškega gos- podarstva. Mnogo več pozornosti bo zato potrebno posvetiti pove- čanju dohodka na delavca, torej dvigu produktivnosti, ki jo je mogoče doseči z boljšo organiza- cijo dela. z bolj.šo tehnično opremljenostjo in podobnimi ukrepi. Vsekakor je potrebno omeniti, da .so prikazani podatki v precejšnji meri pogojeni z neplačano realizacijo, ki pa je že osnova poslovanju v letošnjem letu. Kljub ugodnim delitvenim razmerjem, vse oblike porabe namreč zaostajajo za rastjo do- hodka, pa TOZD ormoške obči- ne razpolagajo okoli 3 odstotke manjšim deležem sredstev, kot naprimer na nivoju republike. Akumulativna sposobnost gos- podarstva .se je v minulem letu povečala na-S.S odstotka, kar pa je še vedno znatno izpod republi- škega povprečja, ki znaša 4.8 odstotka, kar pa je še vedno znatno izpod republiškega pov- prečja, ki znaša 4.8 odstotka (ormoško gospodarstvo zaostaja na tem področju torej za okrog 42 odstotkov). Reproduktivna sposobnost ormoškega gospodar- stva je zaradi nizke rasti amorti- zacije ostala na ravni preteklega leta. znaša pa 5.7 odstotka. Če že primerjamo gospodar- stvo ormoške občine z gospodar- stvom republike je prav. da primerjamo tudi osebne dohod- ke delavcev. Le ti so porasli za 24 Anica Lukaček predsednica ko- , misije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Ormož odstotkov, realni OD je torej izpod ravni v letu 1978. Za primerjavo naj povemo še. da je lanski povprečni osebni dohodek v občini znašal 5.847 dinarjev, medtem ko je povprečni republi- ški OD 7.130 dinarjev. Vse omenjeno seveda narekuje nujne ukrepe, med temi pa je v prvi vrsti potrebno okrepiti inve- sticijsko sposobnost gospodar- stva. Za dosego tega pa je potreb- no izkoristiti vse možnosti nave- zovanja stikov na dohodkovni osnovi in seveda izkoristiti razpo- ložljivo znanje in sredstva za dvig produktivnosti. V veliki povezavi s to nalogo je seveda predvsem povečanje delovne discipline, maksimalno angažiranje vseh faktorjev, ki vplivajo na proiz- vodnjo, skratka dosledno izvaja- nje stabilizacijskih nalog, ki krepko posegajo v vsa omenjena področja. Z upoštevanjem ome- njenega rezultati ne morejo izo- stali, seveda pa ne bodo vidni že preko noči. temveč bo njihov vpliv čutiti šele v daljšem obdob- ju, kar pomeni, daje stabilizacija našega gospodarstva dolgoročna in nadvse zahtevna naloga. JB Kurirčicova poŠta vrolcati pionirjev ormoš/ce občine 0RM02 Kar pet dni je bila torba s kurirčkovo pošto v rokah pionir- jev ormoške občine. 3. aprila so jo namreč sprejeli od pionirjev iz občine Ljutomer, nato pa je obiskala vse osnovne šole in pomembna spominska obeležja v občini in pov.sod so ji pripravili prisrčen .sprejem s kulturnim programom. Od petka do pone- deljka zjutraj je bila kurirčkova pošta v rokah pionirjev osnovne šole Velika Nedelja, ti pa sojo v ponedeljek ob 10. uri na mostu pri Forminu predali svojim mla- dim vrstnikom ptujske občine. JB Tako so pred domom kulture v Ormožu sprejeli kurirčkovo poiito pionirji tamkajšnje osnovne šole PRIPRAVE NA POHOD J>0 POTEH REVOLUCUE" Letošnji pohod v znamenju velikih jubilejev Pri občinski konferenci socialistične zveze Ptuj se že nekaj Časa intenzivno pripravljajo na letošnji pohod ,,po poteh revolucije", ki je posvečen 35-obletnici osvoboditve, 30-letnici samoupravljanja in 39- letnici ustanovitve OF. Letošnji pohodniki bodo organizirani v Štirih odredih: Kramber- gerjevem, Kvedrovem, Lackovem in Osojnikovem, krenili na pot poslednjega boja Lackove čete 26. aprila . Osrednja prireditev bo ob H. uri dopoldan istega dne v gozdičku Laze, kjer tudi raste spominski park. Da bi delo pri organizaciji pohoda teklo kar najbolj usklajeno so bili v krajevnih skupnostih prav tako ustanovljeni štabi, ki so dosedaj že opravili vse organizacijske naloge v zvezi s pohodom. V vsaki krajevni skupnosti bodo formirane tudi čete, ki se bodo vključile v posamezne odrede in reči moramo, da so v krajevnih skupnistih že pristopili k formirannju le-teh, seveda glede na sestavo samih odredov in časovnic, ki jih je pripravil občinski štab za pohod. Kot je povedal Milan Cucek, vodja občinskega štaba, so odločili, da bi nai vsaka četa pred odhodom na pohod organizirala priložnostne proslave pred obeležji NOB, na katerih naj bi borci pripovedovali mladim o junaških dneh naše revolucije. Stab je tudi odločil, da letos ne bo tiskal plakata, temveč bodo mladi v KS in šolah poskrbeli za pi- sanje le-teh, prav tako pa za transparente in tako prispevali svoj delež k pohodu. Ob letošnjem pohodu naj bi bila tudi zaključena dela pri ureditvi spominskega parka, vendar bodo dela v parku pričela šele v maiu. Pričakovati je, da se bo pohoda letos udeležilo kar največje število delovnih ljudi in občanov, zlasti še mladine. V sindikatih pa bodo poskušali doseči, da bi delovne organizacije, ki imajo 26. aprila delovnik, spremenili urnik in da bi imeli ta dan prost; izgublieni delovnik pa bi nadomestili kakšno soboto prej. Če tega ne bo mogoče doseči, bodo delovne organizacije zastopale na pohodu posebej za to izvoljene delegacije. V sklepnem delu pohoda bo krajši kulturni program, v katerem bodo nastopili godba na pihala iz Kidričevega in mladinska pevska zbora iz OS Tone Znidarič in ,,Franjo Zgeč" iz Dornave. MG PRIPRAVE NA PRVOMAJSKO PROSLAVO Delovno, a obenem slovesno Odbor za organizacijo letošnje proslave ob prvem maju — delavskem prazniku, ki pri občinskem svetu ZSS Ptuj skrbi za pripravo in izvedbo proslave, je na seji v preteklem tednu sklenil, da bo letos osrednja občinska proslava ob prvem maju, 30. aprila na Forminu, ko bo tudi svečano odprt nov delovni obrat vzmetarne ptujskega AGIS-a. Tudi letos bodo ob tej priložnosti najzaslužnejši sindikalni delavci ptujske občine prejeli srebrni znak za dolgoletno plodno in ustvarjalno delo v sindikalnih vrstah. Skupaj bo srebrni znak prejelo 15 posamez- nikov in 5 osnovnih organizacij sindikata. Letošnja proslava bo skromnejša kot pretekla leta, kar je tudi razumljivo glede na splošna družbena prizadevanja za dosego gospodar- ske ustalitve. Sindikati tudi priporočajo, da bi naj delovne proslave prve- ga maja imeli v vseh temeljnih in drugih organizacijah ter bi tako dostojno proslavili delavski praznik. ^q PROSLAVA OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV Letošnje slovesnosti ob dnevu železničarjev — 15. aprilu bodo posvečene 60-letnici generalne stavke železničarjev, 35-letnici osvoboditve naše domovine in 30-letnici delavskega samoupravljanja. Ptujski železničarji bodo praznik obeležili s priložnostno proslavo, ki bo 14. aprila pred spominsko ploščo padlih železničarjev za svobodo na železniški postaji v Ptuju. Proslavo so tudi letos pripravile sindikalne organizacije delavcev skupaj z občinskim svetom ZSS Ptuj, ki pričakujejo veliko udeležbo delovnih ljudi in občanov, zlasti še mladine. Proslavo pa bodo slovesno sklenili s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili pihalni orkester Ptuj in pionirji OS ,,Tone Znidarič" Ptuj. _ _ _ _ MG G delovanju delegatskega sistema Včeraj (9. aprila) seje na redni seji sestalo predsedstvo .skupščine občine Ptuj. Dogovorili so se o pripravi analize o delovanju delegatske- ga sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini Ptuj. To analizo bodo napravili na podlagi odgovorov iz obširnega vprašalnika, ki so ga obravnavale delegacije in ptoskušale na vprašanja odgovoriti kar najbolj objektivno. Načrtujejo, da bo analiza pripravljena že v maju. tako. da bi lahko zbori občinske skupščine o njej razpravljali na seji. ki bo v juniju. Ta delovna seia zborov skupščine občine Ptuj bo obenem po.svečena sp<:>minu 70. obletnice rojstva Edvarda Kardelja, največjega marksi- stičnega misleca in tvorca naše izvirne poti razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. p 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 10. april 1980- SLOVENSKA BISTRICA Premik v inventivni dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so se usmerili k organiziranejšemu reševanju inventivne dejavnosti leta 1973, ko so sprejeli tudi prvi samoupravni akt s tega področja in to v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica. Do pred dobrim letom dni, ko so v tej delovni organizaciji uvedli profesionalno delovno mesto koordinatorja inovacijskih aktivnosti, ta dejavnost ni beležila želenih rezultatov. Predlogi pa so prihajali predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev. Ze v lanskem letu pa so zabeležili pomemben premik naprej, saj je bilo podanih skupno enajst predlogov za izboljšanje proizvodnjega postopka. Od teh so jih devet že realizirali, dva pa sta Se v postopku. Skupna dosežena gospodarska vrednost predlogov je v lanskem letu znašala 270.000 dinarjev. Letos so v prvih treh mesecih sprejeli že sedem novih predlogov, od katerih jih šest že rešujejo. Ob tem pa je pomembno tudi spoznanje, da so tokrat med predlagatelji tudi zaposleni iz vrst visoke in višje izobrazbene strukture. Letos načrtujejo v Impolu organizirati tudi posebno razstavo inovacij, ki naj bi spiadbudila še širši krog zaposlenih v iskanje izboljšav na delovnem mestu. Viktor Horvat Raziskave šele na začetku Po podatkih občinske raziskovalne skupnosti občine Ptuj tudi leto 1979 ni prineslo bistveno boljših rezultatov na področju raziskovalnega dela v občini. Vse kaže, da je potrebno iijed poglavitne vzroke uvrstiti specifičen položaj skupnosti, dalje organiziranosti skupnosti, ki ima le en zbor in sicer zbor uporabnikov i in pa tudi centralistično zbiranje sred- stev. Manjka pa nam tudi v občini raziskovalnih organizacij in pa seveda ustreznih kadrov, ki bi se v resnici spoprijeli z raziskovalnim delom. Podobno kot za invetivno dejavnost bi lahko zapisali, da družbeno- politične organizacije le malo pozornosti posvečajo razvoju te dejavnosti, zato bo brez dvoma potrebno ustvariti potrebno družbeno klimo tudi za razvoj te dejavnosti. Tudi v letu 1979 je skupnost največ naporov vložila v popularizacijo množične inventivne in raziskovalne dejavnosti, dalje v informiranje zain- teresiranih o pomenu raziskovalnega dela, aktivno pa je delovala tudi pri oblikovanju raziskovalnih programov in skrbela za krepitev delegatskih odnosov. V letu 1979 je pripravila tudi več posvetovanj in sicer ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30. marcu in posvetovanje za organizacije s področja agroživilstva. Posvet je sicer dal določene usmeritve za razvoj raziskovalne dejavnosti na tem področju, vendar te organizacije niso opravile tistega kar bi morale. Posebno področje v raziskovalni skupnosti pa predstavljajo podatki o vpetosti raziskovalnega dela v razvojne programe, kje se brez dvo- ma kaže ne^ainteresiranost nosilcev planiranja za to dejavnost. Razisko- valni skupnosti prav tako ni uspelo dobiti ustreznih podatkov o tem, kaj nosilci planiranja načrtujejo na področju raziskovalnega dela v tekočem letu in v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Raziskovalna skupnost občine Ptuj bo v letu 1980 osrednjo pozor- nost namenila vprašanjem organiziranosti in uskladitvi samoupravnih aktov skupnosti glede na novi zakona o raziskovalni dejavnosti in razi- skovalni skupnosti. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da doslej razi- skovalna skupnost ni bila udeleženec v svobodni menjavi dela. Tako so se sredstva za raziskovalno dejavnost združevala v okviru raziskovalne skupnosti Slovenije za naloge skupnega programa, občinska raziskovalna skupnost pa je prejemala le sredstva za delovanje organov in strokovne službe skupnosti. Medtem pa so se raziskovalne naloge, ki so jih prijav- ljale delovne organizacije iz občine, sofinancirale prek področnih razi- skovalnih skupnosti. Z novim zakonom se daje skupnosti pomembnejše mesto, zato bodo tudi vse aktivnosti usmerjene v samoupravno organiziranost skupnosti skladno z novim zakonom in ob tem v pripravo plana in temeljev plana za novo srednjeročno obdobje, v katerem bo prišlo do izvirnega združevanja sredstev. Pri nosilcih planiranja pa bo potrebno skupaj z družbeno-političnimi organizacijami doseči, da bodo več vlagede v raziskovalno delo. Tako bi naj za področja, ki so pomembnejša za razvoj občine, izoblikovali ustrez- ne raziskovalne programe; skupnost pa bo morala v bodoče postati iniciator in usklajevalec pri oblikovanju raziskovalnih potreb v občinskem prostoru. Posebno vlogo pa ima pri bodočem uveljavljanju raziskovalne- ga dela občinska konferenca socialistične zveze. Ob tem smo Francu Zadravcu, predsedniku občinske konference socialistične zveze Ptuj zastavili vprašanje, kako se je konkretno občinska konferenca vključila v uresničevanje zakona o raziskovalni skupnosti in raziskovalni dejavnoti. Med drugim je povedal: ,,Iz samega frontnega sestava socialistične zveze izhaja, da imajo največjo težišče pri tem sindikati, ki so del te fronte. Potrebno pa je povedati, da tako v združenem delu kot v krajevnih skupnosti, kot tudi v skupnosti nismo veliko naredili, če ocenjujemo doseženo v preteklem leto. Pogovarjali smo se sicer s predstavniki raziskovalne skupnosti, ven- dar le v ozkem krogu, prav tako se nismo dogovarjali za konkretne akcije da bi stvari dorekli, imeli smo veliko drugih problemov, ki jih je bilo potrebno razreševati in smo za to ta vprašanja puščali ob strani. Lahko trdim, da smo družbenopolitične organizacije na tem področju premalo storile, še premalo je namreč prisoten pravilen odnos do te dejavnosti. V preteklem mandatu smo sicer pri konferenci imeli svet za vzgojo, b:obraževanje in celodnevno šolo, poleg tega pa še svet za kulturo in znanost, vendar se je slednji premalo sestajal. Morda je vzrok, da smo ti dve področji združili, čeprav nimata nič skupnega. To nas tudi sili, da se odločimo za določene spremembe in bi v bodoče imeli poseben organ za izobraževanje, poseben za kulturo in poseben za znanost. Seveda pa bo potrebno v delo teh vključiti ustrezne kadre, da ne bi tudi v bodoče ostajali samo pri besedah in se na dosežke raziskovalnega ter inventivnega dela spominjali le enkrat v letu," je zaključil Franc Zadravec. MG 0RM02 Povečano zanimanje za vstop v vrste ZKS Pri ormoški OK ZKS ugotavlja- jo, da je v zadnjem času opazno povečano zanimanje predvsem mladih za vstop v vrste Zveze komunistov. Tako bodo na seji občinske konference sredi aprila sprejeli v članstvo kar 45 kan- didatov. Med njimi bo tudi kmeto- valec, tako se bo število kmetov — komunistov v ormoški občini povzpelo na 15. V osrednji točki dnevnega reda na omenjeni seji pa bodo precej pozornosti posvetili problematiki kmetijstva v ormoški občini. JB NA OBISKU V DELOVNI ORGANEACUIJILGA MEGUC" INOVACIJA NA POHODU Za to ptujsko delovno organi- zacijo, kije vključena v sestavlje- noorganizacijot.LKOM Maribor lahko z gotovostjo trdimo, da Je pravilno začrtala pot k razvijanju in uveljavljanju inventivnega dela. Pravi razvoj te dejavnosti pa je zabeležila v letu 197X in 1979. Predsednik komisije za inventi- vno dejavnost Anton Draškovič s ponosom pove. daje inventivnih predlogov iz leta v leto več in daje vse \o posledica sistemskega dela na tem področju, ki seje pričelo v letu 1975. ko je komisija obra- vnavala prvo movacijo. V letu" 1979 je bilo po podatkih v tej delovno organizaciji zapo- slenih 301 delavec; inovacijskih predlogov je bilo 45. od tega iz starega programa 38 in 7 iz no- vega, tako. da je prišla ena ino- vacija na 6.6 delavca. Od predlo- ženih predlogov jih Je bilo reali- ziranih 19 ali 42 odstotkov. Čista gospodarska korist pa Je znašala 1.817.901 dinarjev. Ker pa pri predlogih iz novega programa ni bilo mogoče natančno ugotovili gospodarske koristi, so bile tem inovatorjem izplačane enkratne nagrade. Skupno so inovatorji v letu 1979 prejeli nagrade v višini 147.870 dinarjev. Pri pregledu kvalifikacijske strukture predlagateljev lahko kaj hitro ugotovimo, da jih je največ s srednjo izobrazbo, sledijo delavci z višjo, dalje delavci z visoko kvalifikacijo; najmanj pa Je predlagateljev — delavcev, ki so brez izobrazbe, torej ki delajo v neporedni proizvodnji. Prav tu čaka vse odgovorne v delovni or- ganizaciji še veliko dela. saj Je potrebno k inventivnemu delu pritegniti tudi nekvalificirane de- lavce. Zanimivje tudi podatek, da se postopki pri realizaciji tistih inovacij, pri katerih sodeluje sam inovator hitreje rešujejo, kot v obratnih primerih. Da dosega inventivno delo tako vidne uspehe gre zahvala poziti- vnemu vzdušju v delovni organi- zaciji tako, da ni bojazni, da ino- vator ne bi dosegel materialnega in moralnega vrednotenja svojega dela. Med obiskom v delovni orga- nizaciji Olga Meglic smo se srečali tudi z letošnjim prvonagrajencem raziskovalne skupnosti za dose- žene uspehe na področju inventi- vnega dela v letu 1979. Francem Toplakom, kije na vprašanje, kaj ga Je pritegnilo k inventivnemu delu. povedal naslednje: »Vsak. ki živi'z delovno orga- nizacijo, njenimi uspehi in teža- vami, mora biti pripravljen na to. da po svojih močeh skuša izbolj- šati obstoječo proizvodnjo, s tem pa tudi njen celotni ekonomski položaj. Poklic, ki sem si ga izbral imam rad in je že sam po sebi del ino- Anton Draškovič: K inventivnemu delu je potrebno pritegniti več de- lavcev iz neposredne proizvodnje foto: JB vatorstva. Izučil .sem se za orod- jarja, za tem pa .še šolo za stro- jnega delovodjo. Nemir in sla po znanju sta me privedla tudi na visoko šolo za organizacijo dela. ki sem Jo končal pred dvema letoma. V delovno organizaciji Olga Meglic sem že deveto leto in tako lahko trdim, da je delovna orga- nizacija v tem obdobju zabeležila velik razvoj. Pri inovacijah, ki sem . jih predlagal nisem bil samo predlagatelj, temveč sem Jih tudi konstituiral ter spremljal njihovo realizacijo. Tudi v bodoče bom še delal na področju inovatorstva. saj imamo v naši organizaciji dokaj dobre pogoje za inventivno delo. Kot inovator pa bi želel še poudariti, da me pri delu ne zanima v prvi vrsti nagrada, temveč korist, ki ga prinaša m celotni kolektiv, kajti, če Je delo dobro opravljeno, pride nagrada sama po sebi«. Je za- ključil Franc Toplak. (Tovariša Toplaka in njegovo inovacijo predstavljamo skupaj z ostalimi prejemniki letošnjih na- grad in priznanj ob dnevu inova- torjev ptujske občine — 30. marcu na strani 4.) Med obiskom v Olgi Meglic pa smo k pogovoru povabili še enega inovatorja in sicer Branka Vaj- da. ki Je prvi inventivni predlog podal pred tremi leti. Čeprav smo ga zmotili sredi dela. Je z veseljem odgovarjal na postavljena vpra- šanj'a. Najprej smo mu postavili običajno vprašanje, kako čuti oziroma kako doživlja inventivno delo. Med drugim Je povedal: »Vsako inventivno delo Je do- brodošlo tako za inovatorja, kot delovno organizacijo. Vendar me moti. da našega dela, zlasti ne- strokovnjaki ne razumejo v pra- vem pomenu. Tako sem pred dnevi slišal, da se zaradi inovato- rjev delavcem norma dviguje, da lahko potem inovatorji dobijo iz- plačano nagrado! Kako napačno Je tako mišljenje, saj morajo biti vsa prizadevanja v delovni orga- nizaciji v tem, da zmanjšujejo porabo materiala in da se dela s pozitivnim rezultatom. Lahko trdim, da sem kot ino- vator dovolj stimuliran za svoje delo, saj pogosto lahko inovator pride do določenega predloga zgolj slučajno. Tako moram po- vedati, da sem se sicer v začetku mojega inventivnega dela srečal z določenimi težavami, da pa je pozneje bilo teh težav vedno manj. Ne morem soglašati z ugoto- vitvijo nekaterih, ki trdijo, »da z inovacijo plačujemo lene možga- ne tehnologov«. Za našo delovno organizacijo Je tudi značilno, da imamo številčno šibek strokovni kader, zato tudi ne moremo re- alizirati vseh inventivnih predlo- gov. Ob tem pa moram povedati, da se v veliki meri vključujem tudi v realizacijo lastnega predloga;" S svojim delom skušam tudi sam prispevati, da bi zanimanje za inventivno delo bilo stalno priso- tno tudi pri mojih sodelavcih, da bi le-ti spoznali prednosti, ki jih prinaša inventivno delo za vse- stranski razvoj,« je zaključil Branko Vajda. Branko Vajda je letos prejel priznanje raziskovalne skupnosti občine Ptuj za inventivne dosežke v letu 1979 in ga predstavljamo med ostalimi nagrajenci. V obratu v Dolanah posvečajo večjo pozornost inventivnemu delu. Foto: JB Prvo stabilizacijsko poročilo V tem mesecu bodo delavci v OZD že razpravljali o podatkih poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Gre za stalno in sprotno obliko preverjanja uresničevanja zastavljenih planskih ciljev za določeno obdobje in aktivnosti, ki smo jih dosledno pričeli uresničevati z obravnavo zaključnega računa 78. Od takrat pa do danes smo bolj ali manj vestno pregle- dovali rezultate tromesečnega polletnega, tričetrtlet- nega in letnega gospodarjenja, pač glede na problematiko določenega okolja. Splošna ocena teh obravnav je več kot zadovoljiva, čeprav je med njimi bilo vrsto takih, ki so sledili stari praksi in zgolj iz tradicije obravnavali kupe nametanih številčnih podatkov, brez ustrezne vsebinske razlage le-teh. Za prvo trimesečje je še kako pomembno, da temeljito analizirano določene poslovne rezultate, ki vplivajo na nadaljnje poslovanje. Zato je tem bolj pomembno, da v informacijah o poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki jih bodo pripravili poslovodni organi in strokovne službe, posebej nave- demo uresničevanje predlogov in sklepov, ki so jih dali delavci ob sprejemu zaključnega računa 79, opredelimo razmere pri ustvarjanju celotnega prihod- ka, dalje strukturo in gibanje porabljenih sred- stev,višino ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, primerjalne kazalce uspešnosti poslovanja s preteklim obdobjem in drugimi OZD ter izvajanje stabiliza- cijske politike, kot tudi dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka s poseb- nim poudarkom na politiko delitve sredstev za osebne dohodke. Informacije o poslovanju v prvih treh mesecih letos morajo biti pripravljene od 15. aprila, takoj zatem pa je potrebno organizirati razpravo v posameznih sindikalnih sredinah, ki se naj zaključi do 20. aprila. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata pa mora izoblikovati stališča do rezultatov prvega periodičnega obračuna do 25. aprila, na zborih delavcev je potrebno periodični obračun sprejeti do 30. aprila. Po končani razpravi je predsednik osnovne organizacije sindikata dolžan sestaviti pismeno poro- čilo in ga do 15. maja posredovati na občinski svet ZSS Ptuj. MG V bodoče več pozornosti povezovanju Do 3 i. marca so vsi občinski odbori sindikata posameznih dejavnosti, ra- zen odbora gradbeništva, imeli volilne skupščine, na katerih so ocenili delo odborov v preteklih dveh letih in ob tej priložnosti sprejeli delovne usmeri- tve za obdobje do leta 1982. Na seji občinskega odbora sindika- ta delavcev prometa in zvez. v katere- ga je vključenih 9 osnovnih organiza- cij sindikata, so posebej temeljito analizirali delo odbora v zadnjih dveh letih in pri tem ugotovili, da je bilo največ naporov vloženih v utrjevanje samoupravne organiziranosti OZD s področja prometa in zvez ter usklaje- vanju normativnih aktov z določili zakona o združenem delu. Poleg tega pa še učinkovitosti gospodarjenja in prizadevanjem za gospodarsko ustali- tev. Precej manj pozornosti pa je (xlbor v minulem obdobju posvetil vprašanju integracijskih procesov v organizacijah prometa in zvez. ki pa mora najti konkretnejšo obliko v delovanju odbora do leta 1982. Odbor je tudi sklenil, da v bodoče utrdi sodelovanje med posameznimi osnov- nimi organizacijami, prav tako pa tudi samoupravno družbeno planiranje in dohodkovne odnose na tem področju. Odbor se je na seji seznanil tudi s problematiko temeljne organizacije za PTT promet v Ptuju, ki pa brez dvoma zahteva celovitejši pristop, zato • bomo o tem vprašanju več zapisali v prihodnji številki Tednika. MG Za določene spremembe v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD V Tedniku smo že dvakrat poro- čali o izvedbi referenduma v DO TGA Kidričevo, na katerem bi se naj delavci odločali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta DO in o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohod- kov. Ker iz opravičljivih vzrokov ni bilo pripravljeno vse potrebno, so pač rok za izvedbo referenduma pomaknili naprej in bodo organi samoupravljanja (DS v TOZD in DS SS) o tem odločali takrat, ko bo vse dobro in tehtno priprav- ljeno, kar je tudi ix)polnoma prav. Seveda bo predtem izveden še en referendum in sicer v torek, 15. aprila 1980. Na njem se bodo delavci DO TGA (in tudi IMPOL- a, kdaj bo tam referendum še nimamo podatkov) odločali o spremembah 40. in 41. člena samoupravnega sporazuma kjer se bo spremenilo to, da bosta v bodoče obe DO v okviru SOZD UNIAL Maribor imeli enako šte- vilo delegatov v DS UNIAL-a, kar dosedaj ni bilo in je delegacija ene strani bila številnejša, zato je lahko prihajalo do preglasovanja. Prav to pa je privedlo do tega, da je oba omenjena člena v samoupr. sporaz. o združitvi v SOZD UNIAL bilo potrebno spremeniti, kar pomeni za bodoče tudi bolj pravično in enakomernejše odloča- nje o pomembnih zadevah za obe delovni organizaciji v okviru SOZD UNIAL Maribor, ki pa bo v tem DS tudi imel enega delegata. Prepričani smo, da bodo delavci za te spremembe tudi glasovali in se tako odločili za enakovreden in demokratičen način razreševanja sedanjih in predstoječih prob- lemov, ki pestijo prav vse nas. Zato se bomo totej 15. aprila 1980 vsi odločili ,,ZA", v našo in družbeno korist! France MESKO DELOVNO OB DNEVU PROSVETNIH DELAVCEV s predavanjem dr. Rudija Lešnika, svetovalca za vzgojo, izobraževanje in znanost pri CK ZKS. — govoril Je o družbenem okolju, šoli in o prostem času — so prosvetni delavci ptujske občine prosla- vili svoj dan. Precejšnjemu številu učiteljev in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Ptuj so se pridružili tudi gostje manborske organizacijske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije in občin Lenart. Ormož ter Slovenska Bistrica. S sobotnega srečanja so poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko in mu Z-aželeli zdravja. V kulturnem programu seje predstavil ženski pevski /bor KPD Alojz Arnuš iz Rogoznice. pretekli četrtek pa so si učitelji ogledali predpremiero komedije Karla Goldonija Zdrahe na vasi v izvedbi ptujskega amaterskega gledališkega an- sambla. N. D. TEDNIK 10.april1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Kvalitetne spremembe v podružbijanju SLO in družbene samozaščite POGOVOR z BORISOM ZNIDARICEM Komisija za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri komiteju OK ZKS Ptuj, ki jo vodi Boris Znidarič, je pripravila oceno o aktivnosti ZK pri razvoju in utrjevanju SLO in DS v ptujski občini po obeh kongresih zveze Icomunistov. O tem pravi Boris Žnidaričj ,,Pristopili smo k ustanavljanju komitejev za SLO in DS v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združene- ga dela. Povdariti moram, da smo aktivirali širok krog aktivistov, ki so veliko prispevali k temu, da smo najprej pojasnili nova izho- dišča za aktivnosti komitejev, da smo presekali nekatera mnenja, da gre zgolj za spremembo imena tega organa, da smo pravzaprav povdarili novo odgovornost komunistov na tem področju. Delo smo nadaljevali s tem, da smo ix)vsod izdelali varnostnopoli- tične ocene in ažurirali nekatere obrambne ter druge načrte v vseh okoljih." Na področju družbene samoza- ščite, predvsem pri varovanju družbene in zasebne lastnine pa je vendar še precej pomanjkljivosti? ,,Nedvomno. Mislim, da daje popolno sliko stanja na tem po- dročju — varovanje družbenega In zasebnega premoženja, stanje varnosti cestnega prometa, varstva ustavne ureditve, ki bi jo moral povdariti na prvem mestu, poročilo Postaje milice Ptuj, ki so ga obravnavali delegati skupščine občine na zadnji seji. Ugotoviti moram, da smo še zmeraj preveč malomarni do nekaterih pojavov v združenem delu in v krajevnih skupnostih, tako glede varovanja, glede strojelomov, delovnih nezgod, požarne varnosti in tako naprej, zaradi česar družbena skupnost precej trpi in utrpi veliko škode." Res je, da smo aktivirali na področju SLO in DS precejšnje število delovnih ljudi in občanov, mislim pa, da smo namenili pre- malo pozornosti usposabljanju izobraževanju teh aktivistov. Kaj menite? ,,Ta trditev je točna. Moram povdariti, da podružbljanje kot najširša akcija usposabljanja - delovnih ljudi in občanov, da sami varujejo pridobitve revolucije, — še zmeraj teče. To je ,,neizpeta pe- sem", če lahko uporabim to prispodobo. Gotovo smo storili veliko, vendar ne vsega, kar bi v tem trenutku lahko in tudi ne vse- ga, kar smo si zastavili s politično akcijo. Na tem področju bo potrebno krepiti odgovornost slehernega občana, potrebno bo širiti krog aktivistov, ne glede na to, da se ljudje že sedaj aktivno vključujejo v te aktivnosti. Po- trebno bo tudi spremeniti nekatere oblike dela komitejev za SLO in DS. Ugotavljamo, da je še zmeraj dosti forumskega dela. Dogovor- jena in sprejeta stališča izvršujemo le v komitejih, pri čemer smo pre- malo prisotni v družbenopolitičnih organizacijah med ljudmi. Sprejeta stali.šča bi morala prodreti v sleherno ix)ro družbenega življe- nja in dela. Boris Znidarič (foto OM) Na področju usposabljanja bo gotovo potrebno pristopiti bolj organizirano. Upoštevati je treba. da smo to odgovornost prenesli na zvezo komunistov pred približno enim letom, da je vrsta sekretarjev OO ZKS bilo in je premo usposobljenih za konkretno delo na tem področju in da bomo tem tovarišem morali nuditi več stro- kovne pomoči." Pa vendar ni zgolj zveza komu- nistov dolžna voditi vse akcije na tem področju? Kohko se vključu- jejo ostale DPO? ,,Gotovo. Zveza komunistov mora delovati na tem področju znotraj ostalih družbenopolitičnih organizacij. Moram reči, da prizadevanja ostalih družbenopolitičnih orga- nizacij so prisotna, vendar včasih premalo koordinirano. Na tem po- dročju se moramo dogovoriti za enotno aktivnost glede na čas in prostor v katerem delujemo." Oceno je pripravila komisija, o njej so razpravljali člani občinske konference ZKS Ptuj in dodali svoja mnenja. Katero vodilno stališče je bilo izoblikovano v razpravi? ,,Predlogov sklepov je bilo več. Osrednja naloga pa je ta: težišče dela na področju podružbljanja SLO in DS naj bo v socialistični zvezi in v sindikatih, pri čemer komunisti ne zmanjšujemo svoje odgovornosti, celo povdarjamo jo, vendar znotraj družbenopolitičnih organizacij." N. D. NOVA ORGANIZIRANOST UPRAVNIH ORGANOV Delegati bodo sprejemali odlok v maju Skupščina SFRJ je v aprilu 1978 sprejela zakon o temeljih sistema državne uprave in o zvez- nem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih, ki določa enot- ne temelje sistema državne uprave. Nanašajo se na položaj, vlogo, organizacijo in na temeljne pravice dolžnosti in odgovornost izvršnih svetov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in upravnih organov, hkrati pa na temeljne p>ravice, obveznosti in odgovornost delav- cev delovnih skupnosti organov državne uprave. Položaj organov državne uprave v družbenopolitičnem sistemu pa opredeljuje še zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Delegati zborov ptujske obči- nske skupščine so 27. decembra 1979 razpravljali o predlogu za izdajo odloka in sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Pluj in strokovnih služb skupščine občine Ptuj. Sedaj je v pripravi besedilo predloga odloka, o njegovem sprejemu pa bodo delegati odločali na sejah v, mesecu maju, saj morajo biti odloki v vseh občinah sprejeti do konca maja. Podpredsednika izvršnega sveta SO Ptuj Franca Kranjca smo povprašali, katera osnovna načela vodijo sestavljalce in predlagatelja odloka ,,Več jih je. Predvsem se morajo upravni organi oblikovati v skladu z obsegom in možnostmi združeva- nja nalog glede na medsebojno povezanost in možnost učinkovite- ga vodenja. Delovno področje po- sameznega upravnega organa mora biti določeno tako, da zagotavlja opravljanje vseh upravnih funkcij iz občinske pristojnosti na Franc Kranjc področju za katerega je organ ustanovljen in da kljub potrebi po nenehnem sodelovanju ne prihaja do podvajanja dela. Organizi- ranost upravnega organa mora zagotoviti uveljavljanje njegove samostojnosti pri delu in odgovor- nosti za stanje na področju njego- vega delovanja. Pomembno je tudi medsebojno sodelovanje upravnih organov, pa ustanavljanje samo- stojne strokovne službe ter ustano- , vitev individualno vodenih uprav- nih organov in kolegijsko vodenih upravnih organov." Koliko pa bo individualno in kolegijsko vodenih upravnih orga- nov? ,,Glede na dosedanje izkušnje se po predlogu odloka ustanavljata dva kolegijsko vodena upravna or- gana in to za družbeno planiranje in gospodarstvo ter za urbanizem, promet, gradbene in komunalne zadeve. Individualno vodeni pa bodo upravni organi za ljudsko obrambo, za notranje zadeve, za občo upravo in proračun, geodet- ska uprava in uprava za družbene prihodke. Kot strokovna služba pa sekretariat občinske skuj^čine in izvršnega sveta." Posamezni upravni organi bodo opravljali delo iz svojih pristojno- sti, kot je to določeno s predpisi. Kako pa bo teklo financiranje? ,,Gotovo v skladu s predpisi s tega področja, povdariti pa moram, da bodo sredstva zagotovljena po delovnih progra- mih posameznega upravnega or- gana. Sredstva bodo dodeljevana kot sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobijo .kot dohodek delovne skupnosti in to kot sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih zagotavljajo za osebni dohodek funkcionarjev in njihovih namest- nikov, sredstva za materialne stroške, za opremo in sredstva za posebne namene. S tako pridobljenimi sredstvi, ki so dohodek delavcev delovne skupnosti upravnega organa, bodo v skladu z določili zakona samoupravno odločali ti delavci." Odlok v tej fazi še ne predvideva ustanovitve posebnih strokovnih služb? ,,Ne, tega ne predvideva za opravila na področju računovod- skih, administrativnih, tehničnih in pomožnih opravil, ker so te službe zaenkrat priključene organu obče uprave. Zanje bo veljalo financi- ranje po samoupravnem sporazu- mu med upravnimi organi in strokovnimi službami in bo izpeljano med prilagajanjem dela upravnih organov predpisom." Kaj naj prinese ta odlok? ,,Predvidevamo, da bo predlog odloka s predlagano vsebino dose- gel namen podružbljanja uprave na eni strani, na drugi pa bi naj v okviru dela upravnih organov prinesel delavcem samoupravno odločanje o delu sredstev, ki jih ustvarjajo s svojim živim in minu- lim delom." Razvoj samoupravljanja in raz- voj delegatskega sistema pogojuje- ta spremembe na področju dela in organiziranosti samoupravnih or- ganov, ki opravljajo svoja dela in naloge za skupščino družbenopoli- tične skupnosti, za združeno delo in za občane. Reorganizacija upravnih organov je torej cilj, ki si ga želimo doseči s skupnimi prizadevanji, da bi zagotovili njihovo zares kvalitetno delovanje. N. D. Aktualne naloge v občini in krajevnih skupnostih Na nedavni seji predsednikov in sekretar- jev krajevnih konferenc SZDL za območje ptujske občine, .so med drugim spregovorili tudi o nekaterih aktualnih nalogah, ki so pred SZDL v občini in krajevnih skupnostih. Tako je v tem času v ospredju spremljanje uresniče- vanja planskih nalog v krajevnih skupnostih ter organiziranje razprav po uličnih in vaških odborih, da bi bili ti plani kar se da v.sklajeni med krajevno skupnostjo. TOZD in .samou- pravnimi interesnimi skupnostmi. Širše druž- benopolitične priprave na sprejemanje plan- skih dokumentov bodo pomenile tudi real- nost zastavljenih nalog in dejan.sko možnost njihove realizacije. Posebno skrb bomo v prihodnje morali nameniti tudi krepitvi stanovanjske samou- prave in akciji za ustanavljanje zborov stano- valcev ter s tem v zvezi večji aktivnosti hišnih svetov. Ravno tako pa večjemu organiziranju potrošnikov. Minila so že tri leta odkar se tega lotevamo, pa žal rezultati še niso takšni kot bi morali biti in kot si jih želimo. Oceniti bomo morali tudi delo poravnalnih svetov ter iJgotoviti kakšno pomoč potrebujejo, da bodo '''hko SVOJO nalogo v prihodnje še uspešneje Opravljali. Predsedniki in sekretarji K K SZDL so bili Opozorjeni še na naloge s pxKiročja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. 1 ako imenovani šolski obrambni dnevi naj ne bodo .samo za učence in učitelje šole. temveč za vse krajane, ki na tem območju živijo. Aktivno se morajo vključiti v akcijo in ne le sodcIoviUi kot gledalci. Nekaj kritike je bilo izrečeno tudi krajev- nim funkccionarjem in vsem ostalim, ki se niso v dovoljni meri vključili v akcijo ob setvi sladkorne pese v kateri smo na območju ptujske občine le delno izpolnili dogovorjene obveznosti. S političnim delom bo tako potrebno začeti že zgodaj v jeseni, spomladi pa naj bodo na delu le še strokovnjaki, ki bodo kmetu svetovali kako naj nalogo izpelje. Danes bomo namreč težko našli kmeta, ki bo pripravljen svoje že obdelane njive še enkrat preorati in jih nameniti za .setev sladkorne pese. To pa pomeni, da smo se v akcijo vključili prepozno in da se to še enkrat ne sme zgoditi. Beseda je tekla še o razpravi v zvezi z osnutkom odloka o novi organiziranosti občinske uprave ter o družbenih potrebah združitve osnovnih šol v ptujski občini. Pri tem morajo v veliki meri pomagali učitelji sami. da bomo lahko dobili resnične predno- sti take nove organiziranosti. Tudi prostovoljnemu delu bomo morali v prihodnje posvečati nekoliko več pozornosti v mestnih krajevnih skupnostih, ker je le tega v zunanjih že tako veliko poleg rednih in izrednih krajevnih samoprispevkov. Vse pre- več se poslužujemo napisanih naročilnic, premalo pa sami in z lastnimi rokami pripo- moremo. da bo akcija učinkovita in poceni. V skladu z našimi stabilizacijskimi prizade- vanji bomo morali organizirati tudi letošnji pohtod po poteh revolucije MOSTJE 80. ki mora vključili še večje število mladih in ostalih krajanov z vseh območij občine. Tako bodo tudi v vsaki krajevni skupnosti posebej poskrbeli za ustrezno obveščenost udeležen- cev na prireditvi v Moslju. ki bo 26. aprila ob II. uri s slavnostnim govorom in krajšim kulturnim programom. Zabavnemu delu pa se bo tokrat potrebno odpovedati, čeprav jedil in tekočih okrepči! za pohodnike ne bo manjkalo. V krajevnih skupnosti so priprave na pohod že stekle, v Ptuju pa bo na predve- čer pohoda še otvoritev razstave s kulturnim programom ter ob 18. uri v narodnem domu pcKlelitev državnih odlikovanj in srebrnih odličij OF slovenskega naroda. Letos bo udeležencem pohoda na voljo tudi prva značka iz skupne serije treh — bronaste, srebrne in zlate. mš PRED VOLILNO SKUPŠČINO OBČINSKEGA SVETA ^ Pomemben napredek v sindikal- nem delovanju 16. aprila bo volilna seja občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri bodo sindikalni delavci ptujske občine ocenili svojo dejavnost v obdobju zadnjih dveh let. Površna ocena le-le kaže, da so sindikati v minulem obdobju dosegli kakovostne rezultate na področju same organizacije sindikalnega delovanja: večji poudarek pa je bil v tem obdobju dan tudi razvoju samoupravljanja v temeljnih organizacijah in uresničevanju zakona o združenem delu. Volilna seja občinskega sveta bo temeljito ocenila tudi problema- tiko gospodarjenja, povezano z uresničevanjem stabilizacijskih in resolucijskih prizadevanj. Poseben poudarek bo namenjen tudi uresni- čc\anju sprejetega dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je na ponedeljkovi seji poleg vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volilno sejo sveta, ocenilo še volilne seje občinskih odborov sindikata delavcev posemez- nih dejavnosti. Pri tem je ugotovilo, da .so bile volilne seje dobro pripravljene in da so na vseh sprejeli konkretne vsebinske usmeritve za bodt)če delovanje. Prav pri vseh pa je prišla do izraza trenutno najbolj pereča in aktualna problematika. V posebni točki je pred.sedstvo razpravljalo tudi o problematiki na stanovanjskem področju in nalogah na področju stanovanjskega gospodarstva v ptujski občini v prihodnjem obdobju. Posebno zanima- nje jc vzbudil predlog, po katerem bo potrebno v bodoče doseči večje angažiranje osebnih sredstev delavcev in občanov za reševanje lastnih stanovanjskih potreb. Tako se predlaga, daje nujno ustvarili pogoje za obvezno udeležbo lastnih sredstev pri pridobivanju stanovanjske pravice za uporabo družbenega stanovanja, kot tudi ob pridobitvi kredita za nakup ali dodelitev stanovanja v osebni lasti. Udeležba pa naj bi predvidoma znašala od 1 do 20 odstotkov od vrednosti pridob- ljenega stanovanja, upoštevaje potrebe in možnosti posameznikov in družin. Na ta način bi v družbi tudi dosegli povečanje mase sredstev za izgradnjo stanovanj. Ta določila pa bo potrebno do konca leta vnesli v vse samoupravne splošne akte. O teh vprašanjih, je predlagalo pred- sedstvo občinskega sveta, pa bo potrebno temeljiteje spregovoriti tudi v osnovnih organizacijah sindikata. Ob koncu seje je bila beseda še o pripravah na razprave o Perio- dičnem obračunu januar — marec 1980 in o nalogah, ki jih je potrebno obra\ navali glede na sprejete usmeritve v letošnjem letu. MG Pestro delo mladih ormoške občine Pri občinski konferenci ZSMS Ormož so v obširnem programu začrtali smernice dela mladih in največji povdarek dali idejnopolitič- nemu izobraževanju mladih in prostovoljnemu delu. Idejnopolilično izobraževanje je seveda trenutno najbolj aktualna naloga, saj je po- trebno mladin.sko organizacijo v tej smeri krepiti in zagotoviti kadre za uveljavljanje Titove ideje o kolektivnem vodstvu. V ta namen bodo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah ustanoviu marksistične krožke, izdelali pa so že tudi program področnih seminar- jev. Tudi pri ormoški OK ZSMS je praksa, da se na rednih posvetih sestajajo predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij in se-dogovar- jajo o aktualnih nalogah ter sprejemajo smernice nadaljnega dela mladine. Po potrebi .sklicujejo tudi problemske konference kjer po- drobneje razpravljajo o problemih, ki jih pri delu mladih ni malo. Seveda precej pozornosti posvečajo tudi usposabljanju mladine na področju SLO in družbene samozaščite. Tako so v teku priprave na ustanavljanje aktivov ZSMS v enotah teritorialne obrambe, sodelujejo pri delu tabornikov in podobno. V letošnjem letu so se mladi v ormoški občini vključili tudi v utrjeva- nje samoupravnih odnosov in v stabilizacijska prizadevanja, seveda na svojstven način. Na področni konferenci mladih delavcev so namreč izdelali program vključevanja mladih v ta družbena gibanja. Sklenili so. da bodo mladi delavci v primeru slabe proizvodnje v svojih delo- vnih organizacijah ali v primeru kakršnihkoli izpadov v proizvodnji pomagali omiliti to stanje s prostovoljnim delom, seveda izven rednega delovnega časa. Vsekakor je ta odločitev mladih vredna pozornosti in pohvale. Tudi sicer že uveljavljene- mu mladinskemu prostovolj- nemu delu dajejo letošnje leto poseben pomen. Poleg udelež- be v zveznih in republiških akcijah bodo organizirali dve lokalni akciji, prvo pri sanaciji osnovne šole v Hardeku, in drugo pri izkopu vodovoda v K S Miklavž. Pričakujejo do- ber odziv tako učencev, dija- kov in študentov. V načrtih za letošnje leto imajo tudi ustanovitev kluba brigadirjev, ki bo združeval sedanje brigadirje, brigadirje veterane in kandidate za le- tošnje mladinske delovne ak- cije. V okviru tega kluba bodo formirali tudi stalno delovno brigado, ki bo priskočila na pomoč v primeru potrebe v občini ali izven nje. Tudi v vseh krajevnih skupnostih bodo poskušali ustanoviti .stal- ne delovne brigade, ki bi delovale pri krajevnih svetih ZSMS. ki predstavljajo zdru- ženje OO na nivoju krajevne skupnosti. Iz Ormoške občine bo odšla letos v Suho krajino mladinska delovna brigada, sestavljena iz brigadirjev bratskih občin SR Slovenije in Hrvatske, v okviru bratskih srečanj. Precej pozornosti so namenili mladim kmetovalcem in ustanovili štiri aktive mladih zadružnikov, ki vključujejo mlade kmetovalce in mladino kmetijskih srednjih šol. Tako bodo skupno s TOZD koope- rantov pri K K izobraževali mlade kmetovalce in jih pripravljali na nove odnosev kmetijstvu in ukrepe, kijih sodobno kmetijstvo zahteva. Trenutno so v teku priprave na sprejem letošnje štafete mladosti, ki bo obiskala Ormož 29. aprila, ko bodo pripravili osrednjo slovesnost v Mestni grabi. Za razliko od prej.šnjih let bcMJo imeli letos eno občinsko štafeto, ki bo obšla vse večje kraje v občini in tako pritegnila k sodelo- vanju mnogo več mladine, kar je tudi njen oSnovni namen .. . JB Predsednik OK ZSMS Ormož Branko Jovanovič 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 10. april 1980 TEDNIK NA OBISKU V TEMBJNJ ORGANIZACIJI JVTNISKI PROMET V PTUJU Odprli bodo novo turistično poslovalnico v TOZD »Potniški promet« v Ptuju so v poslovnem letu 1979 dokaj dobro poslovali, čeprav je potrebno poudariti, da so se twamos- vojili šele pred dvema letoma. Prvo tromesečje so sicer zaključili z minimalno izgubo, ki pa sojo odpravili že v prvem polletju in so jih do konca leta bistveno popravili. Celotni prihodek je do.segel40 milijonov in je v primerjavi z letom 1978 večji za 50 odstotkov. Značilno zoi poslovanje v letu 1979 je, da so jih stalno spremljale težave z gorivom, ker seje le-temu cena večkrat spremenila. Nasproti temu pa se tarifa ali cena prevoza ne spreminja tako hitro in so stalno prisotni zaostanki tudi do treh mesecev, kar pa se potem odraža v doseženem poslovnem rezultatu. Dohodek je v enakem obdobju dosegel 1.2 milijona dinarjev in je bil za 63 odstotkov višji kot v letu 1978. znatno višji pa so bili tudi ostali kaz;ilci uspešnosti gospodarjenja, kot je produktivnost in podobno. Gledano v celoti pa je potrebno poudariti, da so celotna planska predvidevanja izpolnili in si tako zagotovili kakovostno podlago za nadaljnje poslovanje. Ob tem je dodati še, da so bili v celoti izpolnjeni tudi poslovni cilji, tako tudi plan investicij. Ostala pa je še nerealizira- na želja oziroma potreba, ki je stara že več let, to so novi poslovni prostori, ki so nujno potrebni za dobro gospodarjenje. V nadaljevanju našega obiska v TOZD »Potniški promet« smo vodji Egonu Vaudi, postavili vprašanje tudi glede programa dela za letos in o stabilizacijskih prizadevanjih v organizaciji. Povedala je: »Najprej moram poudariti, da za nas ustalitveni ukrepi niso nič novega, saj smo že v lanskem letu ob izkazani minimalni izgubi v prvem tromesečju bili prisiljeni, da sprejmemo ustrezen stabilizacijski program. Tako letos samo .še nadaljujemo z utrjevanjem teh prizade- vanj. V glavnem pa so naša prizadevanja usmerjena v varčevanje z gorivom. Ne samo, da je to naloga in pogoj dobrega poslovanja za našo TOZD, ampak je obenem tudi v korist celotne družbe. Nadaljnja uslalitvena prizadevanja pa smo usmerili v nekatere manj rentabilne proge, nekatere smo morali že v lanskem letu ukiniti, seveda ne tistih linij, ki so v konicah, ko je največ delavcev in učencev, ki bodisi hitijo na delo ali v šolo. bodisi čakajo na povratek domov. To so v glavnem popoldanske in večerne vožnje, ko tudi potnikov ni veliko. Drugi del teh prizadevanj je usmerjenih v povečanje raznih izletov in turističnih potovanj in od tega pričakujemo tudi letos precejšen uspeh, ker smo prepri- čani, da bodo podražitve goriva in omejitve voženj znatno prispe- vale k povečanju povpraševanja po naših uslugah. Tudi pri vzdrževanju vozil so določene rezerve in tudi za to področje že imamo program, ki bi naj prispeval, da bi bili prihranki večji. Prednost ima boljše vzdrže- vanje in stalni pregledi vozil!« Kako pa boste dosegli oziro- ma preverjali dosežke ustalitve- nih prizadevanj? Boste to opra- vljali mesečno, tromesečno ali kako drugače? »Torej najpomembnejšo po- stavko naših ustalitvenih prizade- vanj, to je porabo goriva bomo preverjali mesečno. Da bi bili rezultati čim boljši smo uvedli tudi nagrajevanje voznikov, ki v tem obdobju do.sežejo največji prihranek goriva. Pri ostalih ukrepih pa smo uvedli tromesečno preverjanje.« Kakšen pa je vaš konkreten delovni načrt za leto 1980? »V glavnem si bomo prizadevali za obnovitev voznega parka, zamenjavo dotrajanih avtobusov in pa za razširitev voznega parka. Za letos imamo v načrtu nakup šestih avtobusov, nekaj smo jih že kupili, ostale pa bomo nabavili v drugem polletju. Od teh avtobusov bo večina namenjenih za turistične vožnje, ostali pa za primestne vožnje. Ena osnovnih letošnjih investicij pa je ureditev novega turističnega lokala v Ptuju, v Miklošičevi ulici. Pri tem se zavedamo pomembnosti turistične dejavnosti pri nas. ki jo je nujno raz,širiti ne samo za potrebe naše temeljne organizacije, temveč za pjotrebe občanov. Pri tem mo- ram poudariti, da je Certus kot delovna organizacija nosilec razvoja turizma gostinstva in prevozništva na področju SV Slovenije; pri tem pa moram tudi ugotoviti, da je bilo prav na tem območju najmanj storjenega. Zato smo se odločili, čeprav to ni pobuda, prisotna je že dve leti, da se v Ptuju ta turistična dejavnost tudi razširi; pogoj pa je, da se uredi v središču mesta ustrezna agencija. Osnovne pogoje za njeno ureditev smo že zagotovili tako lahko pričakujemo, da bo poslovalnica odprta že ob občinskem prazniku« Kaj pa bodo občani—turisti in drugi lahko dobili v tej poslovalni- ci*^ »Uvodoma moram povedati, da otvoritev nove poslovalnice ne peval. da znaša skupni prihranek za senčnika 101 in 750 1.264.800 di- narjev. Vlaganja v orodja so zna- šala 110.195 dinarjev, tako da znaša čisti prihranek 1.154.605 dinarjev. Pripravila; MG Stanko Debeljak, predsednik iz- vršilnega odbora raziskovalne skupnosti občine Ptuj Ivan Hostnik Srečko Haladeja Branko Visenjak Radenko Salemovič Branko Vajda Konrad Rižnar Jože Jerovšek Franc Toplak Foto: OM TEDNIK -^0-april 1980 SESTAVKI m KOMENTARJI - 5 Uskladiti potrebe uporabnikov in interese izvajalcev USMERJENO IZOBRAŽEVAN JE v podravski regiji je tako kot za celo Slovenijo značilen razkorak med vpisnimi kapacitetami v prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja in med generacijo, ki letos končuje osemletno Šolanje. Zato bi morali v tem mesecu opraviti temeljito javno razpravo v kateri bi dokončno določili vpisne kapacitete. Te morajo obvezno temeljiti na potrebah združe- nega dela, ki pa se tega očitno premalo zaveda. Dejanskih potreb po posameznih profilih pokli- cev skorajda ni mogoče ugotovifi. Vzrok so slabo pripravljeni kadrovski in štipendijski programi, saj še vedno niso sestavni del plani- ranja v temeljnih in drugih organizacijah združe- nega dela. Člani medobčinskih svetov zveze komunistov in socialistične zveze za podravsko regijo so menili, da bi morali zagotoviti celovito informiranje združenega dela o ciljih usmerjenega izobraževanja. V regiji se bo potrebno dogovoriti za krčenje vpisa v tiste usmeritve, kjer imamo že vtem trenutku preveč usposobljenih kadrov in zagotoviti izobraže- vanje za deficitarne poklice. V kolikor v tem ne bomo uspeli, se bodo Se zmeraj pojavljali viški kadrov predvsem v poklicih, ki mlade pritegne- jo, eno izmed načel usmerjenega izobraževanja pa je tudi — racionalnost. Vprašanje je, koliko smo v posameznih občinah, posebej še v posameznih organizacijah združenega dela, pripravljeni na usmerjeno izobraževanje. Tozdi morajo pripraviti vse potrebno za opravljanje praktičnega dela izobra- ževanja, to pa prinaša precejšnje zahteve. Obstaja bojazen, da nas bo čas prehitel, čeprav se to ne bi smelo zgoditi. Vprašanje je tudi. koliko so na to pripravljeni delegati v svetih šol, v samoupravnih interesnih skupnostih, občin- skih skupščinah. Okrog 50 dopolnil, ki so jih predlagali delegati k zakonu o usmerjenem t/obraževanju je dovolj zgovoren odraz doseda- njega vključevanja vseh zainteresiranih dejav- nikov v obhkovanje sistemskih rešitev. Ce bi se vključili v oblikovanje predloga zakona pravo- časno, bi zakon sprejeli ob postavljenem roku, tako pa se je podaljšal kar za štirinajst dni. Dosti bolj aktivno razpravo je doživela pred- lagana mreža šol v Sloveniji. Tako smo se tudi v podravski regiji šele v tem hipu odločili za teme- ljito razpravo o potrebah združenega dela in o interesih šolnikov, ki so pravzaprav opravili levji delež pri oblikovanju .šolske mreže in pri obliko- vanju učnovzgojnih programov. Časa za usklajevanje je pravzaprav izredno malo, zato pa mora potekati usklajevanje učinkovito in temeljiti na resničnih potrebah. N. D. Za prometne nesreče je kriva preobremenjenost cest prisotnost alkohola in velike hitrosti Pred nedavnim je bila v TOZD Servis Mesokombinata Perutnina Ptuj slovesnost posebne vrste. Šofer Anton Korenjak je izpolnil pogoje za upokojitev, zato je delavce te TOZD povabil .na tova- riško srečanje, na katerem se je poslovil. Tone Korenjak je bil naj- starejši šofer v Perutnini, v 33. letih za volanom pa je prevozil preko 2,000.000 km in kar je še pomembnejše, varno, saj ni imel niti ene težje prometne nesreče. Tone pa ni bil le dober šofer, ampak tudi dober delavec, tovariš, upravljalec, v mlajših letih pa tudi športnik. Za svoje dobro delo in aktivnost izven dela je prejel mnoga priznanja in nagrade. Najbolj pa je ponosen na Red dela s katerim ga je odlikoval pred- sednik Tito. Tudi na tej posiovitveni slovesnosti so ga obdarili sodelavci, še posebej pa šoferji. V imenu delovne organizacije pa mu je izročil spominsko darilo še generalni direktor Perutnine Ivo Toniažič. Vedro razpoloženje smo izko- ristili, da smo s Tonetom pok rami jali o njegovih doživetjih v teh več kot treh desetletjih. „Za- četek je bil težaven" je dejal. Vojna je komaj minila in avto- mobilov praktično ni bilo. Začel sem voziti kamion, ki ga je sodelavec Jambrovič sestavil iz različnih uničenih kamionov. Tudi gume smo uspdi dobiti le stare izrabljene, ki smo jih nenehno krpali in p)odlagali." ,,Tudi sicer smo imeH naporno delo" je nadaljeval Tone. ,,Takrat smo največ odkupovali perjad in jajca, zaboji pa so tehtali tudi do 120 kg. Delovne sile ni bilo, saj se je povsod obnavljala porušena domovina, zato smo bili tudi delavci-nakladalci, blagajniki in „komercialisti". Ko smo se vrnili s Anton Korenjak z odlikovanji in priznanji terena pa smo popoldan in ponoči vozili udarniško še gradbeni material za gradnjo zadružnih domov. Tudi ,,šparali" smo takrat, brez stabilizacijskih programov. Z nakupovalcem sva se pripeljala v Podravino, nato pa vzela dvo kolesa in vozila od kmeta do kmeta ter organizirala odkup. Takšnega garanja si sedanji šoferji ne morejo niti predstavljati" je zaključil sogovornik. Situacija pa se je močno iz- boljšala, kot je dejal tov. Korenjak, po letu 1953, ko so Slovo od sodelavcev Foto: L. Cajnko prigospodarili toliko, da so kupili prva dva nova kamiona. Enega teh je vozil prav on kar 12. let. V tem času se je tudi sicer začela Perutnina hitro razvijati. Na pobudo direktorja, sedanjega generalnega direktorja Ivo Toma- žiča so se začeli preusmerjati iz trgovskega podjetja v visoko specializirano proizvodno podjetje, je povedal Tone. Tudi novih vozil je bilo vedno več pa jih je tudi on več vozil. Največ je prevozil s hladilnikom mercedes, zato je od proizvajalca prejel diamantno značko za prevoženih več kot 500.000 km. Povprašali smo ga tudi, kako je ,,vzdržal" toliko časa v isti delovni organizaciji. Brez zadrege je povedal: ,,Ni bilo težko opaziti, da vodstvo Perutnine vodi pravilno politiko in da so bili vedno tudi re- zultati vidni, zato se nisem ustrašil težav, ki so se občasno pojavljale. V težkih obdobjih so mnogi odšli, a so se kasneje mnogi vračali. Ce sedaj ocenjujem dosežke, lahko rečem, da pred 30 leti takega razvoja nismo mogli slutiti niti v sanjah" Še kaj misli o prepogostih pro- metnih nesrečah smo bili rado- vedni. Odgovor je bil kratek: ,,Za prometne nesreče je kriva preobre- menjenost cest, prisotnost alko- hola in velike hitrosti. Ob koncu je povedal tudi to, da mu po upokojitvi ne bo nič dolgčas, saj bo našel dovolj dela v vinogradu in okrog hiše, česar sedaj ni mogel urejati tako kot bi želel. Bo pa pogrešal tovariše- sodelavce. K njegovim uspehom ob odhodu v pokoj tudi naše iskrene čestitke! L. C. TGA KIDRIČEVO Kakšne so obveznosti slehernega člana ZK prav gotovo ni potrebno posebej povdarjati, saj to mora vedeti vsak član ZK v slehernem okolju kjer živi in deluje. Tako nekako bi lahko dejali tudi za delovno organizacijo TGA Kidričevo, ki je v zadnjem času bila pogosto omenjena tako na straneh nekaterih dnevnih časopisov, v delegatskem gradivu in še kje. Da se nekateri komunisti niso držali statuta in načel kakšen mora biti komunist, so pokazali tudi nekateri dogodki okrog poračuna OD za leto 1979 v DO TGA. Nimam se namena spuščati v to polemiko, ker je to zadeva tega delovnega kolektiva, ampak se želim ustavili na stališčih, ki so jih izvajali in zagovarjali poedini člani Komunist mora biti odločen ZK, ki se niso držali načel po katerih se mora sleherni član dosledno in odgovorno obnašati v sleherni situaciji tudi tako, da zagovarja oz. zastopa stališča sprejeta na skupnem sestanku, kjer je bila večina za določen sklep. Poedinci so pokazali, da ne izpolnjujejo nalog, ki jim jih na- laga statut in pravila delovanja ZKJ oz. ZKS. Ob razpravah o zaključnem računu so namreč v prvem delu dosledno zagovarjali pozitivne rezultate gospodarjenja, pozneje v drugem delu, kjer je bila nakazana razporeditev delitve OD in čistega dohodka pa so se povsem izgubili češ, da .so pač videli, da je precej čistega dohodka in da je pač vladala tudi v drugih TOZD nekaka psihoza glede tega vpraša- nja. Nihče nima namena polemizirati o samoupravnih pravicah delavcev in njihovem odločanju, ampak se v tem primeru opredeljujem le na delovanje in obnašanja nekaterih članov ZK v poedinih TOZD in DO. Na zborih delavcev je bilo vsem temeljito in konkretno nakazano, kakšna je situacija in kako se moramo obnašati glede na zvezno, republiško in na občinsko resolucijo ter na priporočila ZIS in ostalih organov v federaciji, vendar to za nekatere ni pomenilo ničesar in so na vsak način želeli uveljaviti svoj prav s tem, da so poudarjali, da za njih skupščinska resolucija ne pomeni ničesar in da je treba denar, če je bil ustvarjen tudi razdeliti. Seveda so ti bili le v manjšini (lahko bi rekli poedinci), ki so tako jasno in javno to povedali, koliko pa je bilo še takih, ki so tako samo mislili, zato je tudi OO ZKS v tistih TOZD, kjer so člani pred ostalimi tako nastopali prišla v slabo luč, saj si ni moč zahtevati kako naj nastopajo drugi, če se pa člani ZK tako neodgovorno obnašajo. Pozabili so namreč, da mora član ZK biti konkreten, odločen, odkrit in pošten in kot tako vzor vsem ostalim, ne pa kar se je tudi tukaj dokazalo, ko so nečlani imeli mnogo več posluha do sedanjega stanja in so to v celoti tudi razumeli in akcijo, ki so jo pripravile DPO v DO v celoti podprli. Posamezni člani ZK so s tem nečlanom pokazali, da se njim ne gre za izvajanje politike in stališč ZKS in ZKJ, ampak se jim je šlo za kariero in morebitne položaje, ker so pozabili, da ne sme biti razlik in da ZKS in ZKJ ni tista organizacija, ki deli članom ZK delovna mesta po protekciji. To je zmota in to se je za posameznike potrdilo v celoti tudi v tej situaciji. V nekaterih OO ZKS so že sledili ustrezni ukrepi, kajti vedeti je tre- ba, da za člana ZK ni kolebanja in razmišljanja, kajti časi, ko je kdo želel vedriti ali pa se skrivati v senci aktivnosti drugih članov ZK v svoji organizaciji so miniL in je ostala le še tista prava aktivnost, ki jo mora dokazati in dosledno izvajati sleherni član ZKS oz. ZKJ. S taki- mi, ki se ne držijo statuta in s tem tudi kalijo medsebojne odnose, se moramo odkrito ter pošteno pogovoriti kot komunisti in jim tudi povedati kar jim gre oz. kaj je pri njih narobe. Takih pa je tudi v drugih DO nekaj in ne le v TGA Kidričevo! France MESKO Ustanovljena LMDB „Ruda Sever" Gorišnica Mladi, vključeni v devet OO ZSMS in povezani v KS ZSMS Gorišnica. smo v soboto. 5. aprila '980, ustanovili stalno lokalno mladinsko delovno ''rigado z namenom, da bi slehernemu mlademu ^'•oveku omogočili, da .sodeluje na delovni akciji, ^i dela. solidarnosti, družbenega angažiranja, "fatsiva in enolmisti, samoupravljanja, ustvarjal- •^osti na področju idejno-političnega usposabija- ''ja, kulture, telesne kulture, informiranja ter obrambne in zdravstvene vzgoje. LMDB. ki smo jo Poimenovali po Rudu Sevcu, bo pomagala občas- ^ na terenih, kjer bo planirana akcija, na kateri ^ potrebna pomoč mladih. Prva akcija, na kateri ^ sodelovala brigada, bo 19. aprila ob urejanju okolice združenega doma v Gorišnici. 26. aprila pa ^ bomo udeležili pohoda Po poteh revolucije v Mosije. V LMDB se obvezno vključijo predsedniki OO po najmanj pet mladincev iz vsake OO. Trenut- no je e\identiramh 44 brigadirjev, pričakujemo pa, ^ bo sievilo naraslo na 60 danov, saj nekaj OO ZSMS šc ni poslalo vseh prijavnic. Na ustanovnem sestanku smo izvabili tudi vodstvo brigade, ki ga sestavljajo komandant brigade (Janez Horvat), tajnica, predsednik brigadne konference, traser, sanitetni, ekonom, komandirji čel (4 čete) in pred.sedniki komi.sij z.a idejnopolitično usposablja- nje. SLO. kulturo, šport in informiranje. Stroške za drobni inventar (papir, kuverte .. .) l>o financirala krajevna skupnost, brigada pa bo prejela v trajno last tudi republiško. drž.avno m partijsko zastavo. Dogovorili smo se. da bomo sodelovali na udarni- škem dnevu 1. izmene M DA Slovenske gorice 80 ter v p)0|X)ldanskih aktivnostih brigadirjev v Dornavi. Zborno mesto brigade bo pred zadruž- nim domom v Gorišnici. pripadnost k bngadi pa bo kazala majica z natisnjenim imenom brigade, ki sijih bomo kupili brigadirji. Do prve delovne akaje. ko bomo zavihteli kramp« m lopate, smo se raz.šli z gromkim briga- dirskim Z—D—R—A—V—O ! Irena Huniet ANDREJ FEKONJA ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJO IN NJEGOVIH 25 LET (1. nadaljevanje) Začetna razmišljanja o evidentiranju arhivskega gradiva po- membnega za zgodovino Ptuja, so v letu 1957 dobila svojo prvo reali- zacijo v izdelavi regeslov vseh evidentiranih listin, nadalje v nabavi kopij ptujskega mestnega prava iz leta 1376 in urbarja dominikansko — minoritskc zemljiške posesti v Halozah iz leta 1450, kakor tudi posnetke urbarja nemškega viteškega reda za posest okrog Velike Nedelje. Začelo seje tudi s pregledi arhivskega gradiva pomembnega za zgodovino Ptuja, ki se nahaja v avstrijskih arhivih. Tako se je v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu nabavilo 280 mikrofilmskih posnetkov pomembnejših arhivalij. To delo seje nadaljevalo tudi vsa naslednja leta in je obogatilo /birkc in fonde ptujskega arhiva s .samostojnim fotokseroteke. ki ima danes že preko 160(X) naslovov. V letu 1958 seje začelo načrtno proučevati in evidentirati doku- mentacijo ptujskega lokalnega časopisja (Petauer Zeitung 1890—1901, Štajerc 1900—1908). nadalje evidentiranje dokumentacije v ostalem časopisju iz obdobja 1848—1908 (Slovenski gospodar. Novice. Slo- venski narod. Marburger Zeitung. Slovenija. Celjske slovenske novine idr.). Osrednji in poglavitni problem pa je še vedno predstavljalo vpra- šanje prostorov, ki kljub prizadevanju še ni bilo rešeno. Posledica tega je bila. da arhivsko gradivo še vedno ni bilo primerno vskladiščeno. Po- manjkanje arhivskih skladiščnih prostorov se je občutilo že naslednje leto. ko seje prevzelo gradivo mestne občine Ormož iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno z nekaterimi enotami iz 19. stoletja in pa arhiv odseka za upravo narodne imovine ONO Ptuj iz let 1945—1951, ki je bil slučajno odkrit v kletnih prostorov zgradbe v Krempljevi ulici 2. v Ptuju. Prizadevanja arhiva, da bi pridobil še nekaj skladiščnega prostora niso rodila uspeha in vse bolj pereče je postajalo vpra.šanje prevzemanja arhivskih fondov okrajnega sodišča, šolskih 1'stanov ter raznih gospo- darskih in družbenih organizacij. Tudi notranje urejevalno delo je bilo težavno saj je poleg prostorske stiske postajal pereč problem tudi pomanjkanje kadrov. V arhivu sta bila zaposlena le dva strokovna delavca, od katerih je eden delal s polovično delovno obveznostjo, in honorarni čistilec. Velike količine gradiva, ki so začele prihajati v arhiv z obstoječimi kadri ni bilo več moč sprotno urejati. Težava .se je pokazala predvsem pri. že vprejšnjih letih pre- vzetem gradivu KLO— jev, ki se je začelo urejati v letu 1960 in se je nadaljevalo še v letu 1961. Zaradi vse večjega obsega dela je bila izdelana nova sistematizacija delovnih mest. ki jo je potrdil upravni odbor in kije predvideval že za leto 1960 6 zaposlenih. Ob teh prizadevanjih za kadrovsko izpolnitev )e arhivu v letu 1960 uspelo zaposliti le pomo- žnega pisarniškega referenta, kar pa ni predstavljalo vidnejše kadrovske okrepitve, saj je istega leta z^ipustil arhivsko ustanovo dotedanji hono- rarni uslužbenec, kije delal s polovičnim delovnim časom. Celotna površina arhivskih skladišč je znašala le 100 m^. v katerih je bilo 248 m arhivskih polic ter 140 m polic v starih omarah, tako daje bilo na arhivske police moč namestiti skupno 288 m gradiva, kije v letu 1960 obsegalo 2650 uradnih knjig in 2000 fasciklov s približno 600.000 dokumenti. Kljub prostorskim in kadrovskim težavam, ki se tudi v letu 1961 niso izboljšale, pa je arhiv prevzel gradivo Okrajnega sodišča Ptuj, kije bilo zaradi takratnih adaptacijskih del sodnijskega poslopja neurejeno in nepopisano brez ustreznih predajnoprevzemnih dokumentov. Prav tako seje prevzelo gradivo občine Ormož iz let 1946—1958. Pomembno prelomnico za ptujsko arhivsko ustanovo je pomenilo leta 1962. saj seje raz.širilo delovno območje zavoda, tudi na območju občine Ormož, kije prevzela del ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do zavoda. S tem se je spremenilo tudi ime arhiva, ki ni več u.strezalo dejanskemu stanju. Arhiv seje preimenoval v Zgodovinski arhiv v Ptuju in dobil regionalni značaj. Prišlo je tudi do kadrovske dopolnitve s tem. da je bil nastavljen arhivski manipulant, s čimer je Zgodovinski arhi\ v Ptuju štel tri stalno zaposlene delavce. Odprto je še vedno ostalo vprašanje skladiščnih in delovnih prostorov arhiva in so vsa prizade- vanja po pridobitvi vsaj .še dveh sob ostala brez uspeha, kar je imelo za lX)siedico. da je bila uporaba nakopičenega gradiva, ki je z vsakim letom naraščalo, skoraj popolnoma onemogočena. Z razširitvijo delovnega območja arhiva, seje okrepilo tudi druž- beno upravljanje s tem. da sta oba občinska ljudska odbora imenovala nov upravni odbor zavoda, kije pripravil nove samoupravne akte, kot statut, pravilnik, o analitični oceni delovnih mest ter skrbel za načrtno vzgojo kadrov s tem. da sije prizadeval za razpis kadrovskih štipendij. V letu 1963 je tričlanskemu kolektivu uspelo pridobiti novo sode- lavko, ki je prevzela dela arhivskega referenta, kar je omogočilo po- spešeno urejanje arhivskih fondov predvsem starejšega gradiva ptujske mestne občine in obrtne zbornice Ptuj ter fotokopiranje mikrofilmskih posnetkov urbarialnega gradiva za ormo.ško območje iz obdobja okoli leta 1600. Posebna skrb je bila posvečena tudi regislraturncmu gradivu, ki nastaja pri delovnih organizacijah. V evidenco je arhiv zajel 177 ustvarjalcev z območja ptujske m 66 ustvarjalcev gradiva z območja ormoške občine. To je povzročilo, da seje začelo v večji meri prevzemati ogroženo arhivsko gradivo, ki pa ga zaradi pomanjkanja arhivskih skladišč ni bilo mogoče vskladi.ščiti v prostorih zavoda, tako da jc vrsta gradiva začasno ostala v kletnih prostorih ptujskega magistrata, kjer je bilo še nadalje izpda pomeni v letu 1964 sprejeti statut, kar je pomenilo prehod zavoda iz sprva proračunske ustanove v letu 1955. preko finančno samostojnega zavoda z družbenim organom upravljanja v samostojno samoupravno delovno organizacijo na pod- ročju kulture. Količina arhivskega gradiva je proti koncu I964naraslana 500 tekočih metrov, ki seje hranilo in strokovno obdelovalo v 140 m^ arhivskih prostorov. Delo na evidentiranju registratumega gradiva je pokazalo, da bi bilo potrebno takoj prevzeti v arhivska skladišča vsaj 400 tekočih metrov starejšega gradiva, ki seje nahajalo pn ustvarjalcih, tako da bi z že doslej neprimerno vskladiščenimi 150 metri gradiva zavod nujno potreboval vsaj še za 600 tekočih metrov arhivskih skladišč. Tako seje Zgodovinski arhiv v Ptuju ob svoji desetletnici v letu 1965 še vedno nahajal v pjodobnih tež.avah kot ob svoji ustanovitvi. Te težave so se izražale predvsem v nezadostni kadrovski zasedenosti in pa v pomanjkanju arhivskih skladiščnih in delovnih prostorov. Količina arhivskega gradiva seje v desetih letih delovanja zavoda povečala za okrog 100%. saj je od prvotnih 271 tekočih metrov narasla na preko 500 tm. ob tem pa so se skladiščni prostori povečali od prvotnih 100 m'' na vsega 140 m^. Nadaljevanje pnhodnjič 6 - iz nasih krajevnih skupnosti 10. aprili 980- KRAJEVNA SKUPNOST J02E POTRC PTUJ Borci ocenili svoje delo člani in članice krajevne organizacije ZZB NOV Jože Potrč v Ptuju so 5e v četrtek 3. aprila zbrali na letni konferenci. V uvckIu so počastili spomin na tiste, ki so med dvema konferencama za vedno odšli iz njihovih vrst. Za tem so udeležence pozdravili pionirji OŠ Tone Žnidarič in jim izročili cvetje. Nato so skupaj v Klinični center poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu z eno samo veliko željo: Ozdravi nam ljubljeni Tito! Poročilo o delu v tej organizaciji je podal predsednik odbora Cvetko Pantar, ki je uvodoma predstavil organiziranost v krajevnem odboru, ta sedaj šteje 68 članov, od katerih je 46 moških, 22 žensk, poprečna starost članov pa je 65 let, v članstvu ZKS pa je 34 borcev in bork te organizacije. Aktivno se v družbenopolitično delo vključuje 60 odstotkov vseh članov, kar je vsekakor zadovoljivo z oziroma na zdravstveno stanje in starost članov. Borci so vključeni v vse pore družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti. Nekoliko manj uspešni pa so na področju dela z mladimi, temu pa tako borci kot ostali dejavniki v krajevni skupnosti po.svečajo vedno več poozornosti. Gre za ustrezno obliko sodelovanja in delovanja mladih. Kot primer izredno uspele skupne akcije so navedli akcijo Nič nas ne sme presene- titi, kije odlično uspela zlasti zato, ker so se v njeno pripravo in izved- bo vključili vsi krajani, pomemben delež pa so prispevali tudi borci in borke za kar so prejeli posebno priznanje. V nadaljevanju je tovariš Pantar govoril o naši obrambi, varnosti in moči našega samoupravnega socialističnega sistema. Med drugim je poudaril da so naši ljudje zelo dobro dojeli razmere in sprejeli stali.šča ter oceno ZKJ o vlogi, položaju in nalogah na tem področju. Naša obramba in zaščita sta se pokazali kot dobro organizirani, usposobljeni in učinkoviti prav zavoljo tega. ker vsak opravlja svoje obrambne naloge kot redne naloge splošne družbene narave. Aleksander Poznik je z te^ predstavil problematiko in uspehe na področju zdravstvenega varstva borcev v okviru občinske zdravstvene skupnosti. Tudi v razpravi so udeleženci poudarili, daje to pomembno področje dobro urejeno, borci in borke pa lahko te možnosti še bolje izkoristijo. Tako smo pripravili program zdravstvenega varstva borcev, stabilizirli delo ambulante za borce in ustanovili posebno zobno ambulanto, ki deluje od I. aprila. To področje dela bomo predstavili v eni prihodnjih .številk. Po opravljenih kadrovskih spremembah, pri tem velja poudariti, da v tej organizaciji dosledno uresničujejo načelo o kolektivnem delu in odgovornosti, so v razpravi udeleženci govorili o zdravstvenem varstvu, potrebi po podrobnejši evidenci o delu posameznih članov, možnostih .skupnega ogleda zgodovinskih obeležij, o izboljšanju odnosa do članov ZB, potrebi po tesnejšem.sodelovanju z mladimi pri prenosu revolucionarnih tradicij, kar je ena osrednjih nalog borčevske organizacije. Ob koncu so udeleženci sprejeli program dela v krajevni organiza- ciji za letošnje leto. Po tem programu se bodo borci in borke še bolj aktivno vključili v celotno življenje in delo v krajevni skupnosti Jože Potrč. I. kotar 10. APRIL - PRAZNIK KS KIDRIČEVO Praznik slavijo delovno v spomin na velikega revolucionarja, misleca, borca za pravice delavcev in gospodarstvenika Borisa Kidriča po katerem nosi ta kraj ime. praznujejo 10. aprila v KS Kidričevo svoj krajevni praznik. O tem. kako ea bodo letos proslavili je Miro Kovač, predsednik sveta skupščine KS Kidričevo povedal: »Na skupnem sestanku, ki smo ea imeli s predstavniki izvršnega odbora in krajevne konference SZDL, ter predstavniki društev m organizacij v KS Kidričevo, smo sklenili, da bo praznovanje letošnjega krajevnega praznika potekalo skozi ves mesec april. Največji povdarek pa Domo^dali predvsem organizaciji in izvedbi delovnih akcij čiščenja na.šega okolja, ter urejanju naselja. Organizirali pa bomo tudi nekatera športna tekmovanja, predvsem v nogometu, streljanju in v šahu. Razen tega bo nocoj ob 18. uri — na sam prazničen dan — slav- nostna seja sveta skupščine KS Kidričevo. Na tej seji bomo pregledali naše delo od preteklega leta do danes. Najzaslužnejšim krajanom pa bomo podelili tudi bronasta odličja osvobodilne fronte slovenskega naroda. Drugih večjih prireditev v KS ne bo. saj smo menili, da lahko naš praznik (>beležimo predvsem delovno. Razen krajanov smo pritegnili k tej akciji tudi mipovo Zaščito in enoto Pleskarja iz Ptuja, ki imajo prostore na območju krajevnega odbora Kidričevo. Z njihovimi delavci bomo očistili njihovo neposredno bližino in okolico, tako, da bo okolje čistejše in pa seveda tudi bolje urejeno na območju celotne KS Kidričevo.« Sicer pa bodo v KS Kidričevo v letošnjem letu izpolnjevali predv- sem naloge, ki so jih že načrtovali v iztekajočem srednjeročnem obdob- ju 1976—80. Tako bo stekla gradnja prizidka jasli, pričeli in verjetno tudi zaključili pa bodo tudi z gradnjo PTT prostorov na prostoru med pekarno, garažami in cesto proti gradu. Pomembno je. da se bo obsto- ječa centrala z zmogljivostjo 150 priključkov razširila na 400 možnih priključkov in morda še več. Iz sredstev .samoprispevka bodo letos dokončali asfaltiranje cest v Kungoti. zaključili bodo gradnjo trafo postaje v Apačah, ter opravili več manjših del. predvsem pri gramozi- ranju cest in urejanju otroških igrišč. N. Ozmec POBUDA GD ORKUIANE Varujmo okolje Odbor za preventivo in izobraževanje GD Cirkulane je 30. marca izvedel prvi del izobraževanja za vse člane gasilskega društva. Odbor je predlagal program celoletne aktivnosti vsakega posameznika v društvu, prizadevanja za animiranje slehernega občana K S Cirkulane, predvsem v programu izvajanja načela v stabilizacijskem letu, za večjo budnost in izvajanje preventivnih ukrepov, čuvanju in urejevanju okolja. Vsi člani so enoduSno sprejeli predlog kot obvezo, predvsem, ko smo konkretno analizirali stanje in možne nevarnosti slehernega gospodinjstva, v opravičljivi kritiki pa usmerjamo akcijo urejevanja in vrsta okolja. Osrednja letošnja akcija teče po geslu; v vsako hišo gasilni ročni aparat. Štab operative pri društvu sprejema konkretna naročila, predvsem 22radi skupne nabave prek OGZ Ptuj, društvo pa bo poslalo kandidate na usposabljanje, kateri bi s pomočjo gasilskega servisa vršili periodične preglede in servisiranje. Za drugi del akcije — varstvo okolja, kličemo na pomoč komunalne inšpektorje, sanitarne svetovalce, vse družbenopolitične in subjektivne dejavnike v krajevni skupnosti. Smatramo, da ni potrebna širša razlaga pomembnosti akcije, predlagamo za rezerviranje rubrike v časopisu ,,Tednik", kjer bi z fotografijami in prispevki ocenjevali in spodbujali občane, morda tudi odgovorne dejavnike za bolj čisto, lepšo in zdravo okolje. Stanislav Gole V KS GORIŠNICA SE PRIPRAVUAJO NA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA Zavedamo se, da razvoja brez lastnega samoprispevka ne bo v krajevni skupnosti Gorišnica se bodo še v prvi polovici leta odločali o uvedbi novega kraje- vnega samoprispevka. Odločitev za to so .sprejeli že ob koncu pre- teklega leta, zavedajoč se, da bo mogoče določene planske naloge uresničiti le z znatnim prispev- kom krajanov samih. Po drugi strani pa jim letos junija poteče dosedanji samoprispevek. O tem, kako se pripravljajo na uvedbo novega krajevnega sa- moprispevka, smo se pogovarjali z Vladom Fricem. predsednikom krajevne konference socialistične zveze. Med drugim je povedal: »V.sekakor je osnova za nad- aljnje planiranje, analiza doseda- njih dosežkov. Dosedanji refe- rendumski dinarje bil razdeljen v odnosu vaška skupnost do kraje- vne skupnosti v razmerji 70:30 odstotkov. Tako je bilo 70 od- stotkov namenjenih za potrebe vaških skupnosti in 30 dostotkov za potrebe skupnih nalog kraje- vne skupnosti. Sama razdelitev pa je v mnogih vaških skupnostih privedla do problemov, saj niso mogli izvesti nekaterih večjih na- log, kot na primer v vasi Mo- škanjci niso uspeli asfaltirati do- ločenih cest, čeprav so jih imeli v tem srednjeročnem načrtu. Ned- vomno tudi za nadaljnjo srednje- ročno obdobje, za kar bi naj bil predviden novi krajevni samo- prispevek, najbrž ne bo šlo na drugačno delitev ali pa podobno, vendar ocenjujemo, da vaški od- bori že ugotavljajo, da je takšna delitev neustrezna. Sočasno z izzidom našega do- sedanjega samoprispevka sovpa- da tudi čas, v katerem se obHku- jejo novi planski dokumenti in imamo zato v krajevni skupnosti Gorišnica še toliko več dela in tudi težav. Res smo tudi v zaostanku pri pripravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—85, vendar bomo poskušali ta zaostanek s pospešenim delom v prihodnjih mesecih le nad- oknaditi. Že v jeseni preteklega leta je socialistična zveza prek svojih vaških odborov pričela s postop- kom planiranja tako za srednje- ročni plan. kot tudi za namen novega samoprispevka. Na tem področju pa seje zlasti angažirala planska komisija. Danes že lahko trdimo, da smo s planiranjem že tako,daleč, da lahko gremo na va.ške sestanke, kjer se da pove- dati, katere so naloge, koliko so vredne in približno v katerem obdobju, se bodo lahko izvajale, lYeležni del nalog za novo srednjeročno obdobje je takega značaja, daje f>otrebno imeti tudi zunanjega sofinancerja, to so zla- sti komunalna skupnost, požarna skupnost, morda .še izobraževal- na, otroško varstvo in druge. Pri tem pa se sami močno zavedamo, da je vse odvisno od možnosti v širši družbeni skupnosti, tako v občini kot republiki glede na se- danja stabilizacij.ska prizadeva- nja. Poleg tega se že sedaj zaveda- mo, da bodo v nekaterih va.ških skupnostih morali globje seči v žep. kot je to na primer vaška skupnost Zamušani in Gorišnica, zlasti še zaradi ureditve mosta^z Pesnico, morda še v Moškanjcih in Tiborcih glede ureditve ceste do Brezovec, do krajevne sku- pnosti Polenšak. O teh zadevah smo že govorili na posameznih vaških s sestankih, vendar v ožjih okvirih; običajno na vaškem odboru krajevne sa- mouprave in va.škem odboru so- cialistične zveze. V nekaterih va- seh, kot v Forminu pa so o svojih bodočih nalogah že razpravljali na šrišem vaškem sestanku. Skufjščina krajevne skupnosti pa je že sprejela sklep o uvedbi nadaljnjega krajevnega samo- pri.spevka; ustanovili smo tudi komisije za pripravo, za aktivira- nje propagande in drugo, da bi referendum tudi uspel. Zavedamo se, da brez lastnega samoprispevka ni pričakovali tudi širše družbene podpore in s tem .seveda boljšega jutri, tako za sam kraj. še bolj pa za naše mla- de,« je zaključil Vlado Fric. MG Vlado Fric: »Brez lastnega .samoprispevka ni pričakovati širše družbene podpore.« Foto: OM GLASILO KS Krajevna skupnost Zg. Polskava v zadnjem obdobju močno napred- uje na gospodarskem področju pa tudi število prebivalcev narašča. Prizadevajmo si. da bi kar najuspešneje informirali krajane o nalogah, programih razvoja in doseženih rezultatih dela v tej KS. Za ta namen izdajajo posebno Glasilo, katerega zadnja številka je izšla pred nedav- nim in obravnava informacijo o finančnem poslovanju KS v preteklem letu. smeri letošnjega razvoja in poročilo vodovodnega odbora. Glasilo izhaja občasno. Zagotovo pa pred vsemi pomembnejšimi dogodki ali nalogami v krajevni skupnosti. Viktor Horvat O haloških cestah in o mladih Veliko je že bilo napisanega o tem, da so naše ceste slabo vzdrževana, da so le redki kraji, kjer se ne bi soočali s podobnimi problemi. Najbolj pereči problemi cest so še vedno na območju Haloz, kjer so kraji zelo hriboviti, da ne govorimo o življenjskih pogojih ljudi, kjer je še vedno koš edino transportno sredstvo in tudi brenta za nošenje vode. Ob tem si lahko predstavljamo koliko je tukaj potrebna cesta, da vsaj tam živeči lahko pride do svoje domačije ali do druge pomoči npr.: rešilnega avtomobila, zdravniške pomoči, telefona, gasilcev itd. Res da so lansko leto naši funkcionarji ali kakor jih imenujemo krajevni in občinski možje dobro delovali, saj je na njihovo pobudo bil asfaltiran del ceste, ki vodi skozi Podlehnik za Zetale, žal je tudi tu prišlo do ovire. Zmanjkalo je denarja, zato je ostal del ceste med Kozminci in Ravnim nedokončan upajmo, da se bo to uredilo letos. Vse to je bilo zgrajeno s prispevkom lokalne skupnosti za ceste in s samoprispevkom. Ne moremo pa računati, da bi s sasamoprispevkom lahko uredili tudi druge stranske ceste, kot je cesta Zakl—Strajna ali pa v Sedlašku in ostale, ki jih ni malo. Cesta Zakl—Strajna je bila pred leti ob sofinanciranju vaščanov in krajevne skupnosti deloma gramozirana, že po prvih nalivih je voda zdrla gramoz tako, da so sedaj spet klanci, potreben je torej tukaj drobljenec, ki ga je treba dobaviti iz Džurmanec, kar pa precej stane. Sicer je to cesto prevzela samoupravna skupnost za ceste v Ptuju, ki pa še do sedaj ni pokazala nič konkretnega, upajmo, da bo v bodoče pa tudi sami vaščani se dogovarjamo, da bi prispevali nekaj po svojih močeh, saj je tukaj približno sedemdeset dnožin ali celo več ki cesto potrebujemo, upoštevajoč tudi tiste, ki imajo tukaj vikende. Dosti slišimo, da se namenja del sredstev za nerazvite kraje. Vsekakor bi moralo teh sred- stev biti še več, ker je to v splošnem družbenem interesu; tudi v teh krajih živijo matere, ki lahko danes ali jutri dajo sinove, dobre delavce ali vojake, ki tako ali drugače prispevajo svoj delež družbi. Vsakomur bi bili hvaležni, ki bi nam karkoli prispeval za izboljšanje naših krajev. Ce pogle- damo nazaj, mladi od tu bežijo drugam, kjer vidijo boljše življenje, vsaj boljše pogoje. Današnja mlada generacija hitro dorašča in spet se bo zgodilo tisto, kar si najmanj želimo, saj prav tu so potrebni mladi, zdravi ljudje in če jim ne bomo nič ponudili, se bo ponavljalo isto in kaj potem? Se več bo ostarelih ljudi kot jih je danes. Ce danes katerega od njih vprašaš, kako to, da je sam, ti s solznimi očmi odgovori; ,,Vidiš sam, zakaj me vprašuješ, ko pa dobro veš veš kako se lahko tukaj živi!" To se v bodoče ne bi smelo več dogajati, saj so Haloze zelo lepe, treba bo le rešiti nekatere probleme. Na prvem so ceste, nadalje pa bi bil potreben kakšen objekt, tako kot je npr: v Dolanah ali kaj podobnega, da se lahko mladi doma zaposlijo, potem verjetno ne bo več tega beganja iz Haloz. Na to bi morali bolj misliti, sama krajevna skupnost ni toliko močna, zato ji je potrebna širša družbena pomoč. S skupnimi močmi danes rešujemo probleme, tako moramo tudi tega in ni bojazni, da ga ne bi mogli, sami ga res ne moremo. Pred leti seje tukaj še slišala pesem mladih ob spomladanski kopi vino- gradov, to je že zdavnaj izumrlo, oglašajo se le stari pa še to lahko redkokdaj slišimo. Zato potrebujemo in pričakujemo pomoč, da bodo lahko tudi naši še tako zaostaU kraji oživeli, zakaj ne bi mladi ostajali v tistih domo- vih, ki smo jih jim mi zgradili. Res, da bo potrebno več težkih problemov rešiti glede na vse omenjeno, upamo pa da pos- topoma bodo rešeni, če bodo razvitejši kraji prispevali svoj delež za razvoj manj razvitih. Franc Drobnič, Jablovec 10 Program akcije »očistimo in olepšajmo Ptuj" po KS mesta Ptuja TEDNIK aprii^ggo imaSe kmetijstvo - 7 DRUŠTVO KMETUSKM INŽENIRJEV IN TEHNIKOV PTUJ Delo je potrebno še izboljšati v sredo 2. aprila so se v dvorani TOZD Kletarstvo Slovenske go- rice K K Ptuj na ponovljenem občnem zboru zbrali člani druStva kmetijskih inženirjev in tehnikov ptujske občine. Tokrat je bila udeležba veliko boljša in je zbor svoje obveznosti po dvoletnem mandatu izvršnega odbora in ostalih organov društva lahko opravil. O delu v dveh letih ponovnega dela društva je govoril predsednik izvršnega odbora Franc Vraber, ki bo odbor vodil tudi v naslednjih dveh letih. Na predlog iniciativnega od- bora je bik) društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov ponovno ustanovljeno 31. marca 1978. Do ustanovitve je po močnejši želji za delom tega društva pri.šlo po pet- letnem premoru. Saj kmetijce široka in vselej prisotna proble- matika pridelovanja hrane kljub zelo velikim razlikam v dejavnosti med seboj močno povezuje. S stanovskim povezovanjem delav- cev in strokovnjakov, ki jim je skupni cilj pridelati čimveč hrane, moramo doseči, da bomo z vedno novimi strokovno-tehničnimi do- gnanji in stališči prispevali tudi k splošnemu razvoju proizvodnih in družbenih odnosov v skladu z interesi širše družbene skupnosti in ptujske občine. Bolj kot kdajkoli poprej je da- nes kmetijstvu dano ustrezno mesto v naši družbi. Ob spozna- nju, dajc prav kmetijstvo skupaj s turizmom ustvarjalec najčistejše- ga deviznega priliva za našo dr- žavo, je to toliko bolj pomembno. Na dvodnevnem jugoslovanskem posvetovanju o razvoju agroin- dustrije. ki je bilo prec dnevi v Beogradu, .so naslednje petletno obdobje v kmetijstvu imenovali kot prelomno obdobje, v katerem naj bi kmetijstvu z bolj stabilno in večjo proizvodnjo živeža nasto- pilo kot eden poglavitnih deja- vnikov celotne gospodarske usta- litve. Gre za to. da bomo sami zadovoljevali lastne potrebe, da se bomo otresli uvoza osnovnih kmetijskih pridelkov, da bomo z večjim uvozom prispevali k iz- boljšanju plačilne bilance in zavrli /aupščanjc vasi. To so poglavitni cilji novega zelenega načrta, ki predvideva 3.5 do 4 odstotno rast proizvodnje. Takšna rast pa bo seveda možna le ob primerni in- tenzivnosti naložb v kmetijstvu in ob boljši organiziranosti vseh subjektov. Boljšo organiziranost, ki predvsem pomeni večjo pro- duktivnost dela. moramo zagoto- viti od proizvodnje do prometa. Velike rezerve v večji produkti- vnosti dela in izkoriščanju neob- delanih površin, ki se omenjajo za celotno našo državo, veljajo do neke mere tudi za ptujsko občino. Tu ležijo osnovne naloge naše pospeševalne službe ne glede na to pri kom in kako je organizirana. Registracija društva kmetijskih inženirjev in tehnikov je bila opravljena 10. januarja pretekle- ga leta. ob razumevanju Kmetij- ske zemljiške skupnosti pa ima društvo tudi .svoj sedež. Ta je v Krempljev! ulici v Ptuju. V času m^d ustanovitvijo m uradno re- gistracijo je bila v juniju 1978 or- ganizirana razprava o predlogih za izdajo novih kmetijskih zako- nov, ki je bila dobro obiskana, zanimiva in koristna za vse člane društva in ostale udeležence. Delo pa je prav zaživelo šele po registraciji, društvo je .svoje delo praktično opravilo v preteklem letu. Izvršni odborje precejšen del svoje aktivnosti namenil eviden- tiranju in pridobivanju članov. Dogovorjen je bil sistem obve- ščanja in zbiranja članarine, ki poteka prek takoimenovanih po- verjenikov za določeno število članov. Takšen način je zlasti ce- nejši od direktnega obveščanja vseh članov. Rezultat je razme- roma veliko število članov, saj je trenutno evidentiranih prek 150 članov. V preteklem letu so v skladu s sprejetim programom dela opra- vili naslednje akcije: — 16. marca je bilo v Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo predavanje o nizo- zemskem kmetijstvu; — 13. aprila je bilo v domu Franc Kramberger predavanje o novostih v sadjarstvu doma in po svetu. Ob tem so se dogovorili tudi o organiziranju strokovne eks- kurzije, ki .sojo izvedli v maju; —- 12. maja .so izvedli strokovno ekskurzijo v mariborsko in Upni- ško območje, kjer so si ogledali zelo zanimive dosežke na pod- ročju sadjarstva, vinogradništva in ži*\ inoreje; — 7. in 8. septembra so planirali ogled kmetijskega sejma v Riedu. vendar ni bilo dovolj prijav; — 13. oktobra je bilo v Hra- stovcu društveno srečanje s pre- davanjem o sodobnih razmerah v vinogradništvu. Dve leti v delovanju društva je pravgotovo prekratka doba. da bi lahko govorili o uspešnosti ali neuspešnosti delovanja. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je društvo zaživelo in da so doseženi prvi rezultati dela. Člani društva so se vključili v obravnavo aktu- alne kmetijske problematike ob razpravah o novi kmetijski zako- nodaji, s strokovnimi ogledi in predavanji pa so doslej obravna- vali problematiko treh pomemb- nih področij dela v kmetijstvu: živinoreje, sadjarstva in vinogra- dništva. Na prvem sklicu občnega zbo- ra. 14. marca, pa so delo nadalje- vali z dvema trenutno zelo aktu- alnima temama: mesto kmetijstva v sedanji in prihodnji družbe- noekonomski situaciji v občini in problematika pridelovanja sladkorne pese. Poudariti pa velja, da so člani društva v tem času pričeli med seboj spoznavati, go- jiti stanovsko pripadnost in s tcmkrepiti medsebojne in druž- bene odnose, kar je tudi ena od osnovnih nalog društva. Seveda pa je želja, in tako je bilo poudarjeno na občnem zboru, da bi se v delo vključilo še več članov, saj udeležba na predavanjih in strokovnih ogledih še ni takšna, kot je za pričakovati. Z večjim vključevanjem članov bodo re- zultati dela še veliko boljši. V nadaljevanju občnega zbora je Franc Vraber podal tudi pred- log programa dela za letos in smernice za delo v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pro- gram, ki so ga udeleženci potrdili, je naslednji: — nadaljna krepitev splošne družbene dejavnosti z aktivnim vključevanjem v aktualno kme- tijsko in ostalo problematiko; — strokovno in družbenopoli- tično izobraževanje članov. V ta namen bodo prek leta organizirali najmanj tri strokovna predavanja o sodobni tehnologiji in sodobnih dosežkih v različnih dejavnostih kmetijstva in organizirali najmanj eno strokovno ekskurzijo, ki bo zajela čimbolj pestro in aktualno kmetijsko problematiko na pod- ročju SR Slovenije; — vključevanje članov v aktu- alno družbenoekonomsko pro- blematiko v občini. Organizirali bodo predavanje o politiki ure- sničevanja družbenega plana ob- čine Ptuj za leto.1980 in izhodiščih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva v občini za obdobje 1981-1985. — krepitev materialne osnove društva, pridobivanje sredstev v obliki prispevkov in dotacij od združenega dela ter organizacija ene večje družabne prireditve v septembru, ki naj bi postala tra- dicionalna prireditev (predlog je za Kurji bal); — skrb za povečevanje števila članov društva. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bodo dejavnost še okrepili, zlasti na področju izo- braževanja in vključevanja v problematiko konkretnega časa in okolja. Podrobnejše programe dela bodo pripravili za vsako leto posebej. V razpravi, kije sledila, so člani društva obravnavali sedanje kmetijske prostorsko-ureditvene operacije na območju ptujske občine, potrebo po večji udeležbi ob posameznih akcijah, obvešča- nju članov in stanovski odgovor- nosti zlasti ob skupnih družbenih akcijah. V nadaljevanju so člani razrešili dosedanje in izvolili nove organe društva, dogovorili pa so se tudi o pripravi in izvedbi prve letošnje strokovne ekskurzije, ki bo 19. aprila v Savinjsko dolino. L. K. Spomladansko oranje (foto: I. Ciani) V manjših vinogradih še toka in motilca Kljub mnogim oblačnim in hladnim dnem te pomladi je vedno več manjših vinogradov v Halozah, kjer sta že mimo rez trte in kop. Tako je tudi v vino- gradih na območju vinorodnih predelov okrog Cirkulan in Le- skovca. kjer prevzema strojno delo. /lasti v novih in obnovlje- nih vinogradih, večje površine. Pri ročnem obdelovanju vino- gradov JC šc vedno dragocena medsebojna pomoč sorodnikov in soseden. Tako se zbere v tem ali drugem vmogradu 6 do 16 moških in žensk, mlajši med večino priletnih, ki obrnejo v enem dnevu (30 do 60 arov) z moliko gornjo pc)\ršino zemlje, ne glede na to. ali jc nasad v \rstah ali ne. ali |c la na strmini ali na polo/njcšcm bregu, oh istočasnem gniijcnju. ki zahteva \ največ primerih ra/našanje gnoja v koših na hrbtu po gorici, potem pa še raztresanje. Kljub napornemu delu čas hitro mineva ob resnih pogcmi- rih in tudi v šali ob krajšem oddihu, sicer pa delo tiho poteka, zlasti popoldne, ko se na vsakem kopaču vedno bolj opaža utruje- nost, čeprav nikjer ne manjkata okrepčilo in odžcjanje z vinom. ki mu radi dodajajo nekoliko radenske. Ob sobotah so pri kopi v pomoč ludi domači otroci, ki so sicer na delu blizu in daleč, pa tudi prijatelji in znanci, da je delo prej gt)tovo. ali vsaj v enem dnevu opravljeno. Večje zbranih toliko prej se sliši ob koncu dela \ \inogradu ali pri hiši ludi pesem, veselje in smeh. lako je marsikje zlasti v jeseni, ko jc vreme lepše in topleje kot v nc/ancsljivi pomladi. Besedilo in posnetek Jože Vrahl Tudi Mlakarjevi kopači iz Okiča dobro opravljajo svoje delo. IZVOLILI DELEGATE ZA POSLOVNI ODBOR Prejšnji petek so v vseh mlekarskih skupnostih i/vedli volitve novih delegatov v Poslovni odbor za nlekarstvt). ki deluje pri TOZD Mlekarna Kmetijskega kombinata Ptuj. Z območja, kjer je organizator proizvodnje KZ Ptuj. so v odbor izvoljeni: Matevž Peter. Jože Lah. Stanko Pleteršek. Jože Kirbiš. Leopold Ciglar. Janez Kolar. Janez Mohorič. Janko Švarc. Janez Druzovič. Ivan Hrga. Franc Vesenjak. Anton Lenart. Ana Čeh. Silvo Topolovec, Franc Ambrož, Martina Obran, Kristina Toplak. Franc Čuček in Slavko Toplak. 1. k Priprava za sodoben nasad jabolic Alfred Bradač je na ptujski Panorami posnel tale zanimiv motiv. Otroci pravgotovo ne vedo. zakaj podrta drevesa. Na Kmetijskem kombinatu Ptuj so nam povedali, da je to začetek priprav na novi Drevesa padajo na Panorami Foto: Alfred Bradač sodoben nasad jabolk, ki bo na približno desetih hektarjih površine zrasel v prihodnjih dveh. treh letih. Od sedanjih bo ostal samo nasad hrušk, zato se bodo tudi drevesa v ozadju morala umakniti. VISOLE Ali se bo zavrtelo mlinsko kolo? s takšnim vprašanjem se ustavljajo v kraju Visole pri Slovenski Bistrici vsi tisti, ki jih je toplo spomladansko sonce izvabilo v naravo, da bi se zaužili novih moči za naporni delovni teden, ob še dokaj dobro ohranjenem mlinu na vodni pogon, čez njegovo kolo teče prav sedaj šumeč pohorski hudournik, vendar ne doseže osrednjega dela, saj mlin že dolgo spi pravo zimsko spanje. Glede na dokaj dobro ohranjenost mlina pa bi veljalo o njegovi prihodnjosti le razmisliti, saj je eden maloštevilnih, ohranjenih spomenikov kulturne preteklosti, za katero pa ob vse večjih krizah goriv in električne energije, skorajda ne bi mogli reči preteklost. Vračanje k takšnim oblikam pogonske energije danes ne bi smeli zavračati. Ce so že stroški proizvodnje moke preveliki, bi morali razmisliti o njegovi že kar zgodovinski vrednosti kakršnih je na bistriškem Pohorju z vsakim letom manj, zato bi jih veljalo zgodovinsko zaščititi, saj že čez nekaj let ne bo veliko ljudi, ki bi znali delovanje mlina tako živo opisati kot je to mogoče videti v življenjskem okolju. Spomladna razmišljanja ljubiteljev narave nikakor niso odveč. Mogoče pa bi veljalo te obiskovalce in tudi druge ljubitelje naše bogate kulturne preteklosti povprašati, če so pripravljeni in v kakšni obliki prispevati svoj delež, da bi takšne znamenitosti ohranili njihovim potomcem, saj vemo, da so sredstva pri kulturnih skupnostih za takšne namene zelo skromno odmerjena. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ZAČETEK - SETVE SLADKORNE PESE Ponedeljkovo deževno vreme je onemogočilo, da bi na ta dan začeli z letošnjo setvijo sladkorne pese v ptujski občini. S setvijo bi morali pričeti na Hajdini. v Gajevcih in Moškanjcih. Tako pa so morali začetek prestavili za en dan. začeli smo torej v torek. Vodja pridelovanja sladkorne pese pri KZ Ptuj Franc Klaneček nam je povedal, daje kmetovalce potrebno znova opozorili na pripra- vljenost zemljišč. Namreč, nepripravljena zemljišča zaradi številnih premikov pri setvi podražujejo pridelovanje, zmanjšujejo dohodek in podaljšujejo čas setve. Zato bi veljalo zemljo s predsetvenikom pripra- \ili dan prej. OBVESTILO Dravske elektrarne Maribor, obveščajo vse imeresente, zlasti iz Markovec, Šturmovca, Vidma pri Ptuju in Pobrežja, da oddajajo košnjo desne brežine bazena HE Fornnin — Ptuj- skega jezera — ter interesente iz Zagojič, Gorišnice in sosed- njih krajev, da še niso oddale vse košnje na levi strani do- vodnega kanala v Zagojičih ob zemljišču KK Ptuj. Košnja se oddaja brezplačno za pet let. interesenti naj se prijavijo v pisarni krajevne skupnosti ali kra- jevnega urada pri Ptuju ali Gorišnici, nakar bodo pozvani na sklenitev ustrezne pogodbe. Maribor, 7. aprila 1980 Dravske elektrarne Maribor 8-IZ N ASIH KRAJEV 10. aprili 980- Temeljilo sporočan svoji temeljni delegatski bazi, da sen pred štiri- najstimi dnevi v Tedniki napisa prošjo, če hi naji z Mico gdo na prevžitek vzeja. seveda samo do nojine smrti. Za protiuslugo ^en ponuda nojni gruntič. saj ga deca nečejo meti no ne (obdelovati. Doba sen pismo v keren črno na helen piše: Velespoštovani no cenjeni Lujz s preprogo, pardon, soprogo Mico. Jaz .sen teresenl za vojni grunt. Zanimale me .samo kejo sta z Mico stara, kokšni betegi vaji montrajo, če mota kaj dnara za pogrebne stroškeprišparane no tak dale naprej. Cestapriprovlena, da vaji vzemen na prevžitek mi odpišta na naslov Bolenko Podpazduho vič, Vejko mesto, ulica Friškega lufta. Moj odgovor: Matocenjeni Bolenko Podpazduhovič. Vidin, da nesi samo pod pazduhami boleni, pač pa se ti je tudi v možgonih nekaj kole zmešalo. Zanimleš se za nojne betege iz česar sledi, da bi naji rad hitro v krtovo deželo sprava, grunt pa najbrž za parcele za vikende oda. Mija z Mico še ma že enih pori let rintala na zemlji no .se odpoveduvlema tvojemi prevžilki. tebi pa predlagama. da le malo v kokšno norišnico na prevžitek vzemejo. Tebi no vsen podobnin, ki jin ne diši zemlja pač pa samo dnar sporočama. da borna zemljo kmetijski zemljiški skupnosti odala no si zažihrala primerno mesečno rento. Tudi nojina deca se strinjajo s ten no zato od gnešjega dneva več ne sprejeman ponudb za prevžitek! Za norca meti pa se tudi ne pistin. Tej ko o ten, zaj pa si rajši kaj boj veselega pogučimo. Zanimle me, če vas je gdo za 1. april za nos potegna ali pa jajca (seved kurečja) poforba. Namaz Mico je že pred letiforbasjdlila, za 1. april pa sen jo vseeno naforba:: »Joj. poglej naša mačka je store mujceke povrgla«, sen ji reka. Una se je\ začudila: »Kak te store, saj vidiš, da so mlodi no čita mali..« Jaz pa nazaj:] »Kaj ne vidiš, da maja že brke, te pa ne so več mlodi. . .« Te pa srečno! Vaš Lujzek. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO ODPRAVITI NESOGLASJA V soboto 29. marca so se v dvorani prosvetnega doma v Apačah na Dravskem polju sestali na svoji redni letni konferenci člani društva upokojencev Kidričevo. Udeležba na njihovem občnem zboruje bila na začudenje vseh. ki smo bili vabljeni razmeroma slaba, saj seje od skupno 340 članov občnega zbora udeležilo le 77 članov. Ker tudi po skoraj tričeirturnem čakanju ni bilo več članov, so pričeli z zborom. Po vseh opravljenih formalnostih, ki so pač običajne je predsednik DU Ivan ELSNER podal poročilo za obdobje od 1968 do 1980. Kot je poudaril, je bilo največ doseženo prav na področju kulturne in prosvetne dejavnosti, pri čemer je omenil ustanovitev ženskega pevskega zbora, ki je dosedaj že z velikimi uspehi nastopal na raznih prireditvah in pro- .slavah v KS in izven nje pa tudi na republiški reviji pevskih zborov v Člani društva upokojencev v Kidričevem so bili doslej vedno aktivni... Foto: K. Zoreč Krškem, kjer so prejele pevke bronasto plaketo, prav tako pa so na sodelovanju v Celju prejeli priznanje enako pa tudi na nastopu v Ptuju — skratka izreden uspeh za tako mladi pevski zbor. Seveda jih tudi tarejo precejšnje skrbi, saj imajo velike stroške ob raznih gostovanjih, predvsem za vožnjo, honorarji in ostalo, zato iščejo vsemogoče rešitve, da se stroški čimbolj zmanjšajo, ker njihova članarina ne zadostuje, glede dotacij pa se že ve kako je v sedanji situaciji. Glede na njihove aktivnosti jc potrebno v bodoče bolj razmišljati o dobro organiziranih izletih bodisi eno ali večdnevnih v razne kraje znane iz ča.sov NOB. enako tudi ostalih zgodovinskih krajev, ki jih v naši do- movini ne manjka. To velja tudi z.a izlete v .sosednje države kot so Avstrija. Madžarska in Italija, saj je tudi lam mnogo zgodovinskih zanimivosti in krajev, ki imajo pomembno zgodovino za nas Slovence, kot so Gosposvetsko polje na Koroškem, obisk v slovenski Benečiji in Julijski krajini. Benetkah in še in šc. Kot so px)zneje v razpravi povedali nekateri udeleženci, ni krivda v slabem odzivu za izlete v njih samih, ampak predvsem v tem. ker sojih večkrat vodili v ene in iste kraje, če.sar sose naveličali, saj si želijo na zatonu svojega življenja ogledati Se kaj več. Prav tako so taki izleti zelo pomembni in koristni tudi v tem. da se medj seboj bolje spoznavajo. | Prav gotovo pa so najbolj pont)sni na to. da so le uspeli dobili od TCi A- parcelo v izmeri 51 arov in 92 m^. Na njej si bodo sami zgradili dom^ upokojencev, pri čemer bodo sodelovali z lastnim delom in prispevki,; pomagala pa jim bo tudi republiška skupnost in ostali na katere šei računajo, saj menijo, da bo ta dom koristil tudi b(xločim generacijam,i zato bo tudi pomoč od teh dobrodošla. Nikakor ne moremo mimo tega. da ne povemo, da so se v zadnjem času malo razšli, saj je prišlo do nekaterih, čeprav na videz manjših nesoglasij, kar bo treba brez odlašanja takoj odpraviti in nadaljevati u§pešno delo na katerega so bili doslej tako ponosni. K K SZDL in ostale DPO v KS bodo morale imeti več posluha do njih in jim pomagati iz trenutnih nesoglasij, čeprav to morajo storiti predvsem sami v svojem društvu. Glede na dosedanje uspehe v mnogih akcijah upamo, da bodo prešli tudi take prepreke in nadaljevali začrtano pot dobrih akcij, kot sojih izvajali . France Meško KONČANO OBČINSKO TEKMOVANJE KAJ VES O PROMETU? Mladi dokazali znanje v testiranju spretnosti in mestni vožnji če vas je kljub izredni prometni gneči za- nesla v soboto 5. aprila pot v ulice starega Ptuja, potem ste gotovo naleteli na skupino mladih kolesarjev s štartnimi številkami na prsih. To .so bili udeleženci letošnjega občinskega tekmo- vanja Kaj veš o prometu, ki ga je pod pokro- viteljstvom in sodelovanju AMD Ptuj uspešno organiziral svet za preventivo in vzgojo v ces- tnem prometu pri SO Ptuj in komisija za delo z mladino pri tem svetu. Odziv na to tekmovanje je bil izredno dober. Pred osnovno šolo Franca Osojnika v Ptuju, kjer je tekmovanje potekalo, seje zbralo 17 ekip pionirjev iz vseh popolnih o.semletk v ptujski občini, sodelovale so tudi tri ekipe iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja (CSUI). V občinskem merilu pa seje pomerilo tudi 12 ekip pionirjev prometnikov. Vsega je bilo ta dan na kolesih in kolesih z motorjem blizu 300 pionirjev in mladincev, pa seveda njihovih mentorjev in učiteljev, skratka ves dan je bilo zelo živahno. Prizadevanja, da bi bili mladi čim bolje usposobljeni za udeležbo v prometu so vseka- kor rodila svoj uspeh. Le preventivnemu delu z mladimi gre zahvala, daje v zadnjem času v prometnih nesrečah udeleženih vse manj otrok. In če so mentorji, pa seveda svet za preventivo in vzgojo, ter miličniki s tem rešili le eno življenje so storili veliko. Zbrane tekmovalce in mentorje je zjutraj pozdravil Lojze Cene, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj. nato pa .so si vsi tekmovalci na kolesih ogledali progo po mestnih ulicah. Za tem so se v teoretičnem delu pomerili v izpolnjevanju testov o prometu ter v spretnostni vožnji po prometnem poligonu, ki so ga ob šoli lepo uredili. In kakšni so bili rezultati tekmovanja? V osnovnošolski konkurenci so se ekipno najbolje odrezali pionirji OŠ Tone Znidarič. pred OŠ Olge Meglic in OŠ Cirkovce. Ostali vrstni red med OS je sledeč: Franc Osojnik. Ciorišnica. Markovci. Hajdina. Cirkulane. Vi- dem. Ivan Spolenjak. Juršinci. Leskovec, Cirajena Majšperk. Kidričevo. Vitomarci in Trnovska vas. V konkurenci srednjih .šol je dosegla prvo mesto 1. ekipa gimnazije Dušana Kvedra, drugo mesto 11. ekipa gimnazije, tretje pa Ekonomska srednja .šola. V starejši skupini pionirjev je doslega |)rvo mesto ekipa OŠ Tone Znidarič. pred OS Franc Osojnik in Hajdina. V mlajši skupini pionirjev je prvo mesto dosegla ekipa OŠ Tone Znidarič pred OŠ Bratje Reš Destrnik in Cirkovce. V konkurenci posameznikov v mlajši sku- pini pionirjev se je najbolje odrezal Damir Klarič — OS Tone Znidarič. ki bo nastopil tudi na republiškem prvenstvu. Drugi je bil Konrad Lah. tretja pa Danica Slana, oba iz OŠ Tone Znidarič. V konkurenci starjših pionirjev je dosegel največ točk Damjan Velanko — OŠ Tone Znidarič. pred Andrejem Mesaričem — OŠ Olga Meglic in Stanislavom Pernatom — OS Tone Znidarič. V konkurenci posameznikov v srednješolski konkurenci seje najbolje odrezal Oto Težak, pred Alešom Sprahom in Miranom Ribičem. Na republiškem prvenstvu, ki bo v .soboto 19. aprila v Ptuju bo nastopil Aleš Šprah. Prvo- uvr.ščeni Oto Težak je že nastopil na republi- škem tekmovanju. In še vrstni red občinskega srečanja pionirjev prometnikov, ki so se pomerili v orientaciji, vprašanjih iz prve pomoči. NOB. zgodovinski preteklosti mesta Ptuja in vprašanjih na temo spoznavajmo svoj domači kraj: Prvo mesto je dosegla ekipa OŠ Franc 0.sojnik. pred ekipama Hajdine in iz Grajene. Ostali vrstni red je sledeč: Grajena. Ivan Spo- lenjak. Olga Meglic. Destrnik, Tone Znidarič, Ivan Spolenjak — 11. Gorišnica. Majšperk in Markovci. Sobotno občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je bila prav gotovo dobra »generalka« za organizatorja, ki je že dobro pripravljen na izvedbo republiškega tekmovanja na isto temo. To bo v .soboto 19. aprila v Ptuju. M. Ozmec Pri spretnostni vožnji na prometnem poligonu je bilo treba premagati marsikatero oviro. V prostorih OŠ Franc Osojnik so članice ročnodelskega krožka ob tej priložnosti pripravile zelo lepo razstavo raznih ročnih del, ki so jih sami pripravili. Želijo si boljše pogoje dela v osnovni šoli čeprav smo v zadnjem obdobju vložili veliko naporov in denarja za spreminjanje pogojev dela in življenja na naših osnovnih šolah in čeprav se lahko pohvalimo z nekaterimi pomembnimi uspehi v teh prizadevanjih, seveda vsega iz preteklosti še le nismo mogli odpraviti. Leskovška osnovna šolaje bila sicer pred nekaj leti delno adaptirana, pa jo kljub vsemu spremljajo številne težave, ki se začnejo pri oskrbi z zdravo pitno vodo in nadaljujejo vse do kurjave ter tistih borih 9° C v hladnih zimskih dneh. Takrat brez plašča v šoli ni moč zdržati, v teh spomladan- skih dneh pa se že kažejo ]X)sledice prehlada pri učiteljih in učencih. Ravnatelj Franc Golob je sicer dejal, da upa in pričakuje pomoč izobraževalne skupnosti, krajanov v domači krajevni skupnosti in drugih, da bo v .skladu s srednjeročnim programom tudi v leskovško osnovno šolo pritekla zdrava pitna voda, da bodo učenci končno lahko tudi v zimi zadovoljni in ogreti sedli za .šolske klopi. V razreševanje nastalih težav se vedno bolj vključuje tudi krajevna skupnost, kije letos name- nila 60 tisoč dinarjev za sofinanciranje centralnega ogrevanja in to je denar, ki pomeni za to krajevno skupnot kar precejšen delež oziroma velika sredstva, saj imajo nemalo težav s cestami in drugimi komu- nalnimi objekti. Leskovško osnovno šolo obiskuje letos 222 otrok in je število nekoliko v upadanju. Tudi z uspehom, ki JC bil v prvem polletju 90 odstotkov so še kar zado- voljni, ker je v okviru občinskega povprečja. mš 0RM02 Invalidi o svojem delu Društvo invalidov Ormož je 29. marca 1980 imelo občni zbor. V razpravi o poročilih smo se ozrli na prehojeno pot in ocenili delo v pre- teklem štiriletnem mandatnem obdobju. Danes šteje društvo že prek 200 članov, kar pomeni silo, ki jo naša družbenopolitična skup- nost ceni in upošteva. Ves čas delo- vanja smo se zavzemali za uveljavi- tev pravic in upoštevanje naše pozi- tivne invalidske zakonodaje. V pre- teklem obdobju smo mnogim čla- nom nudili pravno pomoč ter skromne materialne prispevke socialno šibkim članom in tistim, ki jim je zmanjkalo sredstev za orto- pedske pripomočke. Uspešno smo organizirali šport- no sekcijo. Naši kegljači se udele- žujejo tudi medobčinskih tekmo- vanj. Naša dosedanja poglavitna dejavnost pa je bilo izletništvo, ki smo ga s posebnim občutkom gojili že od vsega začetka. Največji društveni problem so finančna sredstva, pa tudi z društvenim prostorom nismo zado- voljni. V bodoče bomo več skrbi posvetili organiziranem delovanju poverjeništev po krajevnih skupno- stih in aktivom invalidov v delov- nih organizacijah. Izvolili smo novo vodstvo, ki je obljubilo, da bo poverjene naloge vestno izpolnjevalo in svoje pleme- nito poslanstvo opravljalo v skladu z zakonskimi določili. Poudariti velja, da je naše društvo naletelo na velik posluh pri DPO Ormož in združenem delu, kjer posebej pred- njačijo KK Jeruzalem Ormož, To- varna „J0ZE KERENCiC" in drugi. Na koncu smo poslali pozdravno pismo našemu dragemu maršalu in mu obljubili, da bomo ostali vedno ob strani z njim in mu zaželeli, da čimprej okreva ter se vrne med nas. M. K. Mariborčani razstavljajo v Ptuju v razstavnem paviljonu Duša- na Kvedra v teh dnen gostujejo člani likovne sekcije DKlJD An- gel Besednjak iz Maribora. Dru- štvo je v tem letu proslavilo tudi svoio 60-letnrco. likovna sekcija na deluje organizirano že vrsto Tet kot ena najmočnejših likovnih skupin v Mfariboru v katero je vključenih blizu 30 aktivnih liko- vnikov — amaterjev. Vsako sredo zvečer se zberejo v svojih društvenih prostorih in pod stro- kovnim voastvom člana društva likovnih umetnikov Maribor — slikarja Toša Primožiča ustvarjajo svoja likovna dela. Prav njegova zavzetost je veliko pripomogla k temu. da nastajajo tudi nekatera kvalitetna dela. taka. da sojih ob svoji 60-letnici lahko predstavili občinstvu tudi v mariborskem razstavnem salonu Rotovž. V Ptuju razstiAvljajo dr. Miloš Bičanin. Jožica Cretnik. Tihomila Dobrave. Ivanka Faniger. Ivo (ioisniker. Miran Guzelj. Tone Klančnik. Ivo Klep. Vera Urlep. Bruno Levačič. Angela Marčic. Milan Mikuš. SlavicaOdlak.Tošo Primožič. Branko Pungartnik. _ Jože Šinkovec. Tone Tratnik in Franc Tobias. inš Otvoritvena slovestnost je bila v sredo, 2. aprila. (Foto: M, Ozmec) Obujanje spominov na partizansko bolnišnico Te dni poteka pet let odkar je Univerza iz Maribora prevzela patronat nad eno od pomembnih partizanskih bolnišnic na Pohorju, bolnico Jesen v kraju Planina na bistriškem Pohorju. V tem obdobju se je veliko spremenilo, predvsem v korist obnove bolnice in tudi njene širše okolice. Objekt je v neposredni bližini treh pomembnih zgodovinskih obeležij in v središču pohorskih gozdov. Ta bolnica pa slovi tudi po ugotovitvi, da ni bila nikoli izdana prav zaradi ugodne lege in zaved- nosti pohorskih kmetov. Kot že nekaj let nazaj, bodo tudi letos v okviru SLOVENSKA BISTRICA praznovanj Dneva mladosti obudili spomine na težka trenutke iz časov NOB, še posebno pa vloge, ki jo je takrat imela prav bolnica Jesen, člani Univerze iz Maribora, enako tudi mladi in drugi prebivalci občine Slovenska Bistrica. Svečanost bodo popestrili s kulturnim programom in tudi z že tradicionalnimi srečanji preživelih pohorskih partizanov z mladimi iz mariborske univerze in občine "lovenska Bistrica. Viktor Horvat TEDNIK -lO-april 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Počastitev spomina žrtev v Srečali pri IVIal(olali pred petintridesetimi leti, v zad- njem mesecu trajanja druge svetovne vojne, se je dne 12. aprila 1945 v Srečah pri Makolah zgodil gnusen zločin. Takrat so nemški fašisti po izdajalcih v zgodnjih jutranjih urah napadli partizansko postojanko in prehodno bolnišnico, ki se je nahajala v hiši Ludvika Sagadina. V njej je takrat bilo osem ljudi, od katerih je izku- šeni partizan Zvonko Sagadin — Tine pobegnil, dočim so se: zdrav- nica dr. Rožca Filipič in njen mož pravnik dr. Gojko Sagadin, Tine- tov oče Jože Sagadin—Očka in mlajši brat Miran Sagadin—Jožek, skrili v bunker pod prešo ob hiši. Nemci so prijeli le gospodarja Ludvika in njegovo ženo Marijo Sagadin ter pravnika in novinarja dr. Radeta Lavickega, ki so jih po strahovitem mučenju pozno zvečer istega dne zažgali s hišo vred. Pri tem so umrle v bunkerju tudi ostale žrtve, med njimi še nerojen otrok, ki ga je pričakovala mlada zdravnica. Strašen dogodek je do neke mere lahko pojasnil edini preživeli par- tizan Tine, ki se je tisto usodno noč ustavil v postojanki in tukaj prenočil. Hiša njegovega strica Ludvika se je nahajala na primer- nem mestu blizu gozda, kjer so se lahko prehodno zadrževali ranjeni partizani. Tukaj mimo je vodila pot, po kateri so partizanski kurir- ji prenašali pošto in v tej postojan- ki, kjer je bil na razpolago tudi radio, so obveščevalci dobivali vsa važna sporočila in material, ki je bil potreben tudi za razmnoževanje v partizanski tehniki. Tako ni bilo noči, da ne bi kdo od zaupnih partizanskih borcev in sodelavcev na terenu potrkal na dogovorjeno okno in bil na dogovorjen znak spuščen v hišo. Ko je tiste nesrečne noči proti jutru že tretjič potrkalo, sicer na napačno okno, se je gospodar, očitno preutrujen zanesel samo na odgovor, da so zunaj partizani in že so se v hišo vsuli številni nacisti ter presenetili vse ostale v spanju. Nacisti so takoj po napadu začeli v skupnem prostoru v pritličju zbirati svoje ujetnike. Poleg gospodarja so najprej našli gospo- dinjo Marijo, iz sosednje sobe so pripeljali mlada zakonca Sagadin, s podstrešne sobe Jožeta Sagadina- Očka in dr. Lavickega, iskali so še najmlajšega, komaj šestnajstlet- nega ranjenega partizana Jožeka, ki se je tukaj zdravil. Na podstrešju so odkrili njegovega starejšega brata, dobro oborože- nega partizana Tineta, ki se jim je zdel takoj izmed vseh najbolj nevaren. Iznenaden v spanju, se je Tine znašel brez orožja pred nem- škim komandantom, ki ga je hotel zasliševati. Slaba svetloba petrolej- ke, ki je pošastno risala po stenah sence do zob oboroženih napadal- cev, je omogočila zakoncema Sagadin, da sta izginila in ju niso mogli zaslediti. Zmeda, ki je nas- tala, je dala priliko Tinetu, da je dosegel pod mizno ploščo skrito pištolo in že se je pral njim v krvi zrušil težko ranjeni komandant. Nastala je panika, napadalci so se prerivali v temi proti izhodu, orožje jim je padalo iz rok, ki si ga je sicer lahko prisvojil Tine, toda ni ga poznal in ga ni mogel upora- biti. Na razpolago je bilo zelo malo časa, ki ga je Tine želel izkoristiti, da bi rešil napadene in sebe. Rešilne sekunde so bile prekratke, kajti okrog hiše so takoj začele regljati avtomatske strojnice, ki bi pokosile vse. Zato sta se Očka m Jožek priključila nečaku in bratrancu z ženo v bunker, Tine pa je kljub vsemu poletel skozi točo krogel proti gozdu blizu hiše, se kotalil po grmičasti strmini navzdol, dosegel močvirnato jaso in potok, ki so ga rešili v rahli svetlobi že nastaja- jočega jutra pred zasledovalci. Ves dan je težko ranjen ležal pod kupom šibja blizu samotne hiše in ostal neodkrit ob prihodu nemških vojakov, ki so iskali bandite v okolici Srec. Živ je ostal tudi zve- čer, ko sta ga odvedla neznanca, ki sta se izdajala za partizana, a to nista bila. Uspel se je ločiti od njiju in se skriti na varnem mestu, kjer je dobil tudi medicinsko pomoč. Nacistični vojaki in zvesti sodelavci okupatorja so medtem ves dan divjah v Srečah po Saga- dinovi domačiji. Pijača v Saga- dinovi kleti je .še doprinesla, da so se znašali nad vsem, kar jim je prišlo pod roke. Demolirali so hišo in česar sami niso mogU odnesti, so širokogrudno ponudili pre- bivalcem v okolici, da bi si prido- bili njihove simpatije. Skupina oboroženih vojakov, ki je zjutraj spremljala ranjenega komandanta, katerega so morali na vozičku peljati oba Sagadinova: Marija in Ludvik ter Lavicki, je vse tri povedla p)ozno popoldne nazaj v Sreče. Komandant je namreč medtem podlegel poškodbam, zato pa je ,,vojaško sodišče" v Polj- čanah vse tri ujetnike obsodilo na smrt. Zvečer so jih privezali v hiši za kljuke, po prostoru raztresli slamo, ki so jo polili s petrolejem in vse skupaj zažgali. Dolgo v noč so grozeči zublji razsvetljevali temno nebo, v ognju pa so našli smrt tudi vsi, ki so bih v bunkerju. S tem so fašisti najbrž tudi raču- nali, čeprav so bunker in žrtve v njem odkrili šele naslednji dan, ker se je izpod zoglenelega stopnišča, ki je vodilo iz preše v klet, širil vonj po ožganem mesu. O strahovitem zločinu je bila Mica Sagadin-Zenka, sicer Očkova žena in Tinetova ter Jožekova mati, obveščena naslednjo noč. Takrat se je nahajala na konferenci aktivistov mariborskega okrožja na Pohorju. Znana le po ilegalnem imenu, si je kljub vsemu, da niko- mur brez posebne potrebe niso dovolili odhoda v dolino zaradi terorja, ki so ga izvajali nacisti, pridobila dovoljenje za pohod na makolsko območje. Težko je bilo namreč verjeti sporočilo o smrti moža in obeh sinov, ki ga je želela preveriti. Ko je zvedela, da se je ob napadu rešil le eden, je upala, da je to njen starejši sin Zvonko. Pri partizanskih zaupnikih ga je po upornem iskanju tudi našla, čeprav v težkem stanju, vendar pa na varnem. Kljub temu, da so nacisti še nekaj dni stražili kraj svojega zločina in v Srečah postavljali zasede, ker so vedeli, da tod pelje partizanska kurirska pot, novih žr- tev ni bilo. Zenka se je vseeno podala na kraj nesreče. Nudil se ji je grozljiv prizor ob pogledu na pogorišče, še posebej pa na skupinski grob okupatorjevih žrtev. Pokrit s tako malo prsti, da so se videli deli teles, so mrtvi postajali že žrtve zveri, ki so iskale hrano. Zato je bilo nujno potreb- no izvršiti pokop v globjo jamo. Prekop je organizirala Zenka, izvršili pa so ga ponoči čez nekaj dni njeni partizanski soborci in terenski sodelavci. Grozljivo je bilo prenašati žrtve na skupno mesto, ki so jih fašisti pred poko- pom v plitvo jamo povezali z žico, še bolj hudo pa, ker prvih treh žr- tev, ki so v ognju zoglenele, sploh ni bilo mogoče razpoznati. Tako sta od Sagadinove družine osvoboditev dočakala le Zenka in njen sin Tine, oba sicer prvoborca, ki pa nista imela te sreče, da bi se po štirih letih bojevanja vrnila med svoje najdražje, da bi se vsi skupaj našli doma. Kot mnogi so tudi vsi na Sagadinovem padli za svobodo in boljše življenje naših, tedaj surovo zavojevanih narodov in narodnostnih skupnosti. Počastitev spomina aprilskih žrtev na Sagadinovi domačiji bo v Srečah v soboto 12. aprila 1980 ob pol enajstih dopoldne. dr. Štefka Cobelj SLOVENSKO KPD SAVA IZ FRANKRJRTA Deset let uspešnega dela Jubilej bo 250-člansko društvo proslavljalo prihodnje leto, ko nameravajo organizirati evropsko prvenstvo v kegljanju za vse naše klube v zahodni Evropi, obeležili pa ga bodo tudi z raznimi kultur- nimi manifestacijami. Ptujska ob- čina je s prevzemom pokrovitelj- stva nad društvom, ki v svoje prostore v središču Frankfurta privablja vedno več naših delavcev na začasnem delu v tujini, prispe- vala k utrjevanju vezi med delavci in domovino. Tako koordinacija za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu OK SZDL Ptuj pri- pravlja 24. maja srečanje z zdom- ci, člani društva. Okrog 90 mladih in starejših zdomcev bo v Ptuju predstavilo svoje aktivnosti na športnem in kulturnem področju, ogledali si bodo znamenitosti mesta in okolice ter se srečali na družabnem večeru. Sicer pa je Janko Žemljic, pred- sednik društva, tako predstavil delo članov: ,,Za letos smo pripravili dokaj pester program aktivnosti, med njimi naj povdarim družabna sre- čanja, ki smo jih uvedli pred nedavnim in so vsak mesec. Takrat se pogovorimo o vseh aktualnih dogajanjih na gospodarskem in političnem področju v domovini in vedno več naših članov je, ki priha- jajo na ta srečanja. Naša dejavnost je izredno močna na kulturnem področju, kjer delujejo dramska, literarna in recitatorska sekcija ter pevski zbor. Na športnem področju imamo nekaj lepih uspehov v ekipi kegljačev in v šahovski sekciji. Omeniti moram tudi našo knjižnico, v kateri je okrog 500 knjig, obogatih pa jih bomo še s prispevkom vaše občinske kulturne skupnosti. V naših sekcijah so izredno aktivni učenci slovenskega dopolnilnega pouka, ki sodelujejo na vseh prireditvah. V maju bomo na primer pripravili proslavo dneva mladosti in sprejeli v pionir- sko organizacijo učence slovenske- ga dopolnilnega pouka, pripravili pa bomo še razstavo del naših otrok. Organizirali smo tudi tečaje slovenskega jezika za odrasle in naleteli na presenetljivo velik odziv. Pomembno je tudi sodelovanje z ostalimi slovenskimi oziroma jugoslovanskimi društvi, ki delu- jejo v Zvezni republiki" Nemčiji in v drugih državah. Sedaj pa. razmišljamo o ustanovitvi, lahko bi dejal, podružnice našega društva v enem od bližnjih mest, saj so društveni prostori v Frank- furtu premajhni in preveč oddalje- ni za vse naše delavce, ki žive v okoliških mestih. Tako bi zajeli v svoje dejavnosti vse, ki sedaj nimajo takih možnosti, pa bi želeli sodelovati. Naj še enkrat povdarim, da se člani radi zbirajo v naših prosto- rih. Tam imajo poleg knjižnice, televizije in videorekorderja s kasetnimi posnetki iz domovine na voljo še slovenske časopise, revije in tednike, po njih kar radi segajo. Poleg tega se lahko s člani uprav- nega odbora pogovorijo o morebitnih težavah in če je v naši moči, jim radi pomagamo. Delegacija ptujske občinske konference socialistične zveze vsako leto dvakrat obišče naše rojake člane društva Sava v Frankfurtu, letos pa bodo torej pripravili srečanje v Ptuju. Ob vsakem srečanju se vezi med na- šimi delavci na začasnem delu v tujini in ptujskimi občani krepijo. Janko Žemljic je ob svojem ne- davnem obisku v Ptuju posebej povdaril, da se izredno veselijo svojega obiska v domovini, Ptuj- čani pa obljubljajo, da jim bodo pripravili zares prisrčen sprejem, — in prepričani smo lahko, da ga bodo res. N. D. Z leve: — Jože Vidovič, pred^dnik koordinacije za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini in Janko Žemljic v pogovoru s člani koordinacije, (foto: J. B.) 26. praznik krajevne skupnosti Jutri bodo v .Središču ob Dravi že .šestindvajsetič proslavili praznrk krajevne skupnosti. Tega dne bodo potekale tudi osrednje prireditve v počastitev praznika. Sicer pa so se prireditve pričele že v nedeljo in sicer z začetkom tekmovanja strelskih ekip občine Ormož in raznimi drugimi športnimi srečanji. Danes ob 16. uri bo sprejem gostov iz SR Srbije, ob 19. uri bo slavnostna akademija in ob 20. uri partizanski tabor, ki ga pripravljajo OO ZSMS. Jutri, kot že omenjeno, bodo potekale osrednje slovesnosti. Ob 8.30 bo svečanost pri spomeniku, uro pozneje pa slavnostna seja organov KS. Ob 10 uri bo začetek strelskega tekmovanja ekip ZRVS občine Ormož in ob 13. uri sprejem za krajane, stare nad 70 let. Ves dan pa bo v osnovni šoli razstava kulinarike. ženskih ročnih del ter lovska in čebelarska razstava. JB \DR. VLADIMIRBRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE (2. nadaljevanje) II. Upravna razdelitev v času predvojne Jugoslavije Edina sprememba, kije nastala v obdobju 1900—1921. je preime- novanje soseske Koračice v Sv. Tomaž pri Ormožu. Tako je na novo nastala Kraljevina Slovencev. Srbov in Hrvatov v celoti prevzela Upravno razdelitev v času Avstro-Ogrske. Šele uvedba oktroirane Ustave in monarhofašistične diktature je prinesla bistvene spremembe tudi v upravni razdelitvi, ki je bila opravljena v letih 1933—1934 z (>rganizacijo komasiranih občin. Na območju današnje občine Ormož je bilo formiranih osem komasiranih občin, o katerih nam govorita l^arta 02 in tabela 02. V vseh osmih primerih so bili sedeži občin v l^rajih. kjer je farna cerkev in šola. pa še trgovina in gostilna. Tri občinska središča (Kog. Svetinje. Tomaž) so bila na vinogradni.ških 'slemenih, druga pa v dolinah. Tako po velikosti kot po številu prebi- valstva .so bile med komasiranimi občinami očutne razlike. Najmanjša je bila in je imela tudi najmanj prebivalstva občine Kog 1427 ha in 1W7 prebivalcev. Največja je bila občina Sv. Tomaž pri Ormožu — ^^37 ha m 3727 prebivalcev. K občini Sv. Miklavž sta spadali tudi •katastrski občini Ilovci in Plešivica, ki sta sedaj v občini Ljutomer. ^__ 111. ČAS OKUPACIJE IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA Nemška okupacijska oblast je prevzela osem komasiranih občin in postavila sebi zveste župane in uradnike. Kasneje so iz občine Sv. Tomaž izločili katastrsko občino Vičanci in jo priključili občini Velika Nedelja. Bistveno spremembno pa je pomenila korektura meje proti Hrvatski. Vzdolž Drave so vsodročje marksističnih krož- kov. Pričetek seminarja je bil v petek; 28. marca. Uvodno predavanje za prvo tekmo je pripravil tov. Lev Kreft, član sveta MC pri CK ZKS. Naslov je bil ,.Vloga subjektivnih sil v političnem sistemu". Po uvod- nem predavanju smo prešli na delo v skupinah, kjer je stekla živahna razprava v delu OO ZSMS, o MK kot njenih idejno akcijskih jedrih. Drugi del dela tega dne, se je pričel ob 15. uri s temo ,,Delo in misel Edvarda Kardelja" katero je pripravil sekretar predsedstva CK ZKS tov. Franc Šetinc. V uvodnem predavanju je tov. Šetinc predstavil lik tov. Kardelja skozi njegovo življenje, v drugem delu pa smo spregovorili o konkretnih stvareh. Z delom smo nadaljevali v sobo- to, kjer je bila prva tema ,.Komunisti in mladina"; uvodno predavanje pa je pripravil tov. Goj- ko Stanič, član sveta marksističnih centrov CK ZKS. Tema se je navezovala na uvodni referat tov. Dolanca na 10. seji CK ZKJ in iz 3. konference ZKJ leta 1972, ki je afirmirala aktive mladih komu- nistov. V skupinskem delu smo se pogovarjali o prepadu med generacijami, o zapiranju mladih — mladinskih organizacij, ter o delu mladinskih organizacij na vasi in v mestu. Razgovor je tekel delno v smernicah tez, ki so nam bile dostavljene že pred pričetkom seminarja, tako da smo gradivo lahko predelali in se na teme tudi pripravili. Vsi razgovori pri skupinskem delu so bili zelo živahni, kar se je F»okazalo tudi v četrti temi ,.Trideset let socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji", kjer je imel uvodno predavanje tov. Peter Toš izvršni sekretar P CK ZKS, ki je spregovoril o družbeni ureditvi predvojne Jugoslavije, o graditvi temeljev nove Jugoslavije med NOB, obdobje ljudske demo- kracije, ter o obdobju socialistične samoupravne demokracije. V sa- mem razgovoru smo se predvsem opredelili na delegatski sistem v šolah, torej na povezovanje s samo bazo. Pri tem se je odprlo veliko število vprašanj, ki smo jih zastavili tov. Tošu, ta pa nam jih je tudi skušal razložiti. Vsemu je enkrat konec, tako tudi na.šega seminarja, ki se je končal po plodnem dopoldanskem delu, kjer smo spregovorili o aktualnih nalogah komisij za IPD in centrov MK v pomladnem obdobju tega leta. Tema se je povezovala s problemsko konferenco o idejno- političnem izobraževanju in usposabljanju v ZSMS. Razprava, ki je potekala nam je dala smernice, kako bomo organizirali javno razpravo v OO ZSMS na vseh področjih življenja in dela mladih. Razgovor je potekcil o problematiki idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v ZSMS. Predvsem smo spregovorili o dejavnosti mentorjev v ZSMS in sam problem mentorstva; nadalje idejna, vsebinska, programska, metodična in druga Izhodišča nače- ga idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Seminar smo zaključili s pregledom nad delom vseh dni. Splošna ocena je bila zelo dobra, saj so bila predavanja kvalitetna, pa tudi razprave, ki so potekale so bile zelo živahne, saj smo se vanje vključevali vsi prisotni. TEDNIK 10.apffi1980 DRUŠTVA IN ŠPORT - 11 PROF. ZVONIMIR ŽIVKOVlC-MASTINŠfK COOPER JEV SISTEMI KOT ŠPORTNI TRENING COOPERJEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH (Raziskovalni del, prilagojen za Tednik, predlog za nadaljne raziskave) Avtor si pridržuje pravico ponatisa. 3. nadaljevanje Izpostaviti je potrebno, da se doseganje fizične kondicije prek yzdrzljivosti in zlasti njeno ohranjanje in razvoj, danes vse bolj izena- čujejo z zdravstvenim faktorjem in pri tem zavzemajo visoko mesto na lestvici obvarovanja zdravja. To področje dela pa nudi tudi polje dela 23 športne dosežke in še nedovolj raziskano polje uporabe v učnem procesu, torej v spiskih razmerah. Do tega pridemo prek »tedenske (joze<' in sklopa aktivnosti, ki so programirane z do.seganjem določenih točk za vsaki dan, v tednu dni in tako vsak teden naprej (okrog 30 točk ^ moške in 24 za ženske). Ponujeni programi kažejo na že postavljen način in prilagojeno metodo v izboru aktivnosti, ki pomenijo aktivira- nje in zavzemanje pri branju programa (tabel) in seštevanju ustreznih točk. ki so določene za vsako vajo ali disciplino. Potrebno je malo voljc. tiste začetne, verjetno pa je to najtežje. Lahko pa ta hitro okupira floveka zlasti z ozirom na koristnost in zato. ker to postaja zanimovo. Učenci imajo zlasti radi, da jim pokažemo podatke, s katerimi se nato nied seboj primerjajo, tako je tudi v tem primeru. Omenjeni program je v največji meri preiskušen s pomočjo najsodobnejših sredstev tako na terenu in laboratoriju in to na člove- škem telesu — torej tam, kjer je to pomembno. Vendarle pa ostaja problem! Cooper vam lahko ponudi program, vendar ga namesto vas ne more izvesti! To pa vedno ni lahko, to pričakujemo z boljšo organi- zacijo in kadrom, saj je na takšen način lažje pričeti, kdor pa začne, ta ne odstopa. Ccx)per navaja, da so bili med ljudmi, ki jim je takšen način vadbe pomagal nekateri .sladkorni bolniki, nekateri z ulkusom. bolanimi pljuči, vnetimi sklepi, številni s kardiovaskularnimi stanji, reumaličnimi mrzlicami, visokim krvnim pritiskom. Seveda so od vseh teh oseb zahtevali dovoljenje njihovih zdravnikov. Po tej plati je bilo tako v začetku kot med vadbo potrebna zdravniška kontrola, najbolj zaželjen EKG pri obremenitvi. To je potrebno vedno upoštevati, zlasti po 35 tih letih. Cooper v nadaljevanju navaja, da je imel opravka z drugim tipom ljudi, ki jih je težko definirati, znaki pa so jasni: depri- mirane osebe. O večini teh je predstavil medicinske podrobnosti, izpostavil pa je, daje njihovo stanje po vadbi znatno izboljšano, tako je tudi večina diabetikov lahko zmanjšala ali pa celo prenehala z jema- njem zdravil, izboljšalo se je stanje pri tistih z želodčnim ulkusom. obolela f>ljuča so se izboljšala, v najmanj enem primeru vnetja sklepov ni bilo več. skoraj vsi kardiovaskularni primeri so pokazali izboljšanje. Fizična rehabilitacija pa je bila podrejena psihični, rehabilitaciji] osebnosti. Ta sprememba je bila v izgubi vznemirjenosti in dosega- njem sposobnosti sprostitve. Ti ljudje so imeli več samozaupanja in bolj5o sliko o sebi. Pri težavah in napakah, ki so se pojavili, so ug;otovili, da je pn vseh skupnih imenovalec bilo pomanjanje motivacije. Če pa imate pravo motivacijo (k temu težimo) in če vam je res do tega, da ste v dobri kondiciji (dobri telesni delovni sposobnosti), vam Cooper ponuja program vadbe, ki je primeren vsaki motivaciji za katero se opredelite. Iz tega izhaja tudi vprašanje o uspešni obliki vadbe, glede na vrste in znane načine. Cooper izpostavlja naslednje: 1. Odmor in sprostitev: igranje golfa prek leta. kegljanje v sredo zvečer, sprehod po kosilu in drugo. Za tem se počutite boljše, tako kot po dobrem spanju; 2. Jačanje mišic ali oblikovanje figure: izometrija, gimnastika, dvigovanje uteži in ostale neaerobne vaje; 3. Kardiovaskulamo-pulmonalna vadba: to so vaje, za katere meni. da so učinkovite. In primerne za organe, ki omogočajo življenje. Izpostavlja, da lahko živite tudi brez velikih mišic in lef>e figure, vendar brez zdravega srca ne! Vse te oblike vadbe so učinkovite, vendar vam le ena med njimi podaljšuje življenje. Aerobik zato pome- ni dinamiko gibanja »z zrakom ali kisikom«. Cilj aerobne vadbe je zato usmerjen v izboljšanje tistih organov in sistemov, ki so vključeni v presnovo kisika v telesu: srce, pljuča in krvne žile. Izboljšanje funkcij pomeni boljši izkoristek kisika in tako ustvarja pozitivne učinke in zaščito. Z analizo zraka (zlasti z uporabo tredmila). oziroma ogljikovega dioksida in vsebine kisika, je možno ugotoviti maksimalno potrošnjo kisika pri udeležencih. V skandinavskih deželah je ta vrednost 42 mililitra na kilogram v minuti, in je zadovoljiva potrošnja pri zadovo- ljivi telesni pripravljenosti pri določenem spolu in starostni kategoriji. Cooperjevi programi so zaradi napredka in funkcionalne bogatitve organizma s tem mehanizmom tako prirejeni in planirani, da udeleže- nec vadi do mere. pri kateri 85 odstotkov udeležencev doseže vsaj ta nivo. torej 42 ml/kg/ min potrošnje kisika. Iz spodnje tabele je razvidno, da se povečane zahteve po kisiku za omenjene vendar različne hitrosti povečujejo za sedem. Zato ni bilo težko ugotoviti točkovne vrednosti kot pokazatelje za posamezne discipline, kot je to pri teku in hoji na 1600 m Na primer, hoja na 1600 m v času med 19:59 in 14:30 min prinaša eno točko, ker je poraba kisika za 19:59 min v poprečju 7 ml/kg= min. Enako velja tudi za druge časovne intervale, vendar se prikazana poraba kisika nanaša na najpočasnejši in ne na najihitrejši čas v nekem intervalu. Zato tudi skupni seštevek točk med vadbo zagotavlja ustre- zen nivo obremenitve. Ob tem pa pomeni, da željo po bolj napornem treningu oziroma vadbi zadovoljimo z osvajanjem večjega števila točk. Pomembno je tudi. da je bil osnovni parameter številke sedem za določanje koncepta vadbe, oziroma za vsako f>osamezno vajo ali disciplino, kot osnovo za eno točko — 7 ml/kg/ min kisika. Nadaljevanje prihodnjič jamstvo federacije za hranilne vbge v (jevizah Devizni račun in devizno hranilno knjižico lahko ustanovi v Ljubljanski banki vsak jugoslovanski državljan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji ali ie na začasnem delu v tujini, pa tudi vsak jugoslovanski izseljenec ali izseljenec-povratnik. Postopek ustanovitve deviznega računa ali devizne hranilne knjižice je hiter in preprost. [^|'anilne vloge se glasijo na ime, 'rnetnik pa lahko s pisnim Pooblastilom prenese pravico do Uporabe deviznih sredstev tudi na zakonca, otroke, starše, brate ali sestre Vplačila in nakazila na devizni račun ali devizno hranilno knjižico v konvertibilnih valutah so neomejena, kar velja tudi za izplačila pri vseh enotah temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko na območju SFRJ. Da bi banka pravočasno zagotovila tudi Izplačilo večjega zneska v želeni efektivni valuti, je priporočljivo, da se občan o takem nameravanem dvigu deviz predhodno dogovori z enoto, ki vodi njegovo devizno hranilno vlogo. Devizno hranilno knjižico občan lahko uporablja tudi pri vseh enotah drugih jugoslovanskih bank in dviga prihranke do zneska 250 $ dnevno, preračunano v ustrezno valuto. Ljubljanska banka obračunava obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v devizah, in sicer: pri navadnih vlogah na vpogled po 7,5% obrestni meri, pri vlogah, vezanih na 13 mesecev po 9% obrestni meri ter pri vlogah, vezanih na 24 mesecev in več po 10% obrestni meri. Obresti se obračunavajo od dneva vplačila dalje, pripisujejo pa se letno za vsako vrsto deviz posebej. ljubljanska banka Združena banka, Ljubljana n. sub. o. PRAGERSKCI Poletni šport in rekreacija na trdnejših tleh v krajevni skupnosti Pragersko predstavlja športno rekreativno ži- vljenje, ob njihovem družbenopolitičnem delovanju, eno najpomemb- nejših področij aktivnosti tako mladih, kot starejših krajanov. To se uspešno kaže tudi pri pridobivanju športno rekreativnih objektov in pri vključevanju novih članov v razna društva in organizacije. Ce so še pred nekaj meseci bili odvisni v večini od razvoja tistih športnih aktivnosti, ki so vezane na ugodne vremenske razmere, so se sedaj časi za telesnovzgojne aktivnosti prebivalcev krajevne skupnosti Pragersko obrnili, to so si krajani toliko let tudi želeli. Dobili so težko pričakovan objekt nove telovadnice, kije trenutno ena najsodobnejših v Še letos bodo površine v okolici štrfe prekrite z aJifaltom. občim Slovenska Bistrica. Danes se že praktično potruje, kako nujno ! potreben jim je bil ta objekt Čas namenjen za rekreacijo občanov je kar ; prekratek. To pa je tudi vzrok, da si ob telovadnici želijo tudi večje ^ urejene športne površine. Zelje krajanov, če odsevajo enotnost, dobijo kaj kmalu tudi svojo i trdnejšo osnovo. Tako so sklenili, da bodo že v letošnjem letu, v okviru • dograjene telovadnice, zgradili še razna športna igrišča in jih prevlekli z \ asfaltom. Ob tem je treba poudarili tudi izkoriščenost predvidene ' lokacije z.a špovdariti. da ' bo s takšnimi pridobitvami šport pomembna oblika aktivnosti pri po- , vezovanju ljudi in razvijanju zdravega duha prebivalcev KS Pragersko. ^ Besedilo in slika: Viktor Horvati 12-naSi dopisniki 10. aprili 980- TEDNIK ŽENA, MATI, DELAVKA 8. marec je dan žena. Nič več materinski dan. kot je bil nekoč, ko dekleta in žene brez otrok lega dne niso imele praznika. Danes, ko so vse ženske enakopravne in med ljudmi ni razlik, la dan praznujejo vsa dekleta, žene. matere, babice . . .. vse enako ker so vse enake. Vsaka mali ima skrbi, ki se sučejo okoli doma, otrok .. . Poleg službe pa ležijo skrbi za ostale stvan. na kar moški včasih še pomislijo ne. Skoraj vse matere hodijo v službo, opravljajo približno enako zahtevna in težka dela. kot njihovi možje. Kljub temu pa doma čaka pospravljanje, likanje, pt)mivanje p)osode, in še bi lahko naštevala. Vse to bi lahko opravili tudi možje. Največjih misli, daje ženska samo za kuhinjo, da stoji pred lonci s kuhalnico v roki, skrbi za otroke in je ves dan dobre volje. Žene pa ne mislijo tako. Ce prideta mož in žena enakočasno iz službe, se največkrat zgodi, da mož sede v naslonjač, vzame časopis v roke in počiva, žena pa naj kar kuha. saj je to njeno opravilo. Danes se že veliko ljudi hram po restavracijah, saj drugače ne gre. Po službi, ko komaj čaka, da si odf>očije. naj bi žena kuhala kosilo. Ce poskušaš to niti ne bi bilo kosiio, ampak na pol večerja, ker bi bilo že pozno popoldan. Kaj ima po vsem tem žena za čas za razvedrilo in počitek. Danes so v naši domovini in še drugod po svetu ženske enako- pravne. Imajo veliko pravico, možnosti sodelovanja na raznih priredi- tvah, dovoljen vstop v vse ustanove in urade. Včasih vsega tega niso smele. Bile so kakor inirezanc od sveta, neseznanjene z dogajanjem okoli sebe. primorane skrbeti za otroke in gospodinjstvo. Ponekod v svetu je še danes odnos do žensk enakopraven. Možje dobivajo večjo plačo od žensk, pa čeprav za enako delo. Vem. da bo nekoč po svetu toliko, kolje že nekaj časa pri nas. Ženske bodo imele iste pravice in dolžnosti kol moški. Zato še enkrat živel 8. marec, dan žena, saj si ga res zaslužijo vse žene svela. Blanka Šnepf. 6/b, OŠ Olga Meglic. Ptuj NE SAMO V LETU OTROKA LETNI ČASI Medtem ko mi brezbrižno raz- metavamo hrano, se nekateri lju- dje v svetu borijo za vsak košček hrane. Takrat, ko se mi smejemo. se drugje otroci morda jokajo in umirajo zaradi lakote. Tam di- vjajo vojne, nasilje. V šoli se večkrat pogovarjamo o lačnih otrocih, o njihovem trplje- nju in bedi. I.ani. v letu otroka, smo večkrat zbirali denar v znak solidarnosti. A ne samo v letu otroka, vedno mi>ramo prepreče- vati lakoto, pomagali drugim! Letos smo zvedeli, da bomo za naše lačne vrstnike zbirali vseh vrst papir. Razredi smo kar tek- movali med seboj. Vsi bi radi lačnim otrokom dali največ. Vsak dan smo na oglasni deski objavili rezultat zbiranja papirja. Vsi smo se veselili, ker smo vedeli, da smo tudi mi pomagali nerazvitim na- rodom sveta. Zdaj veste'' Ne samo v letu otroka, vedno moramo misliti na milijone otrok, ki umirajo v bedi. Janja Pičerko, OŠ Bratov Štrafela Markovci Janezek Je v šolo hodil, zimo je na poli .srečal. Ko zvonec v šoli je zazvonil. ve.\ srečen domov se je odpravil, snežaku je napravil. Prišla cveločaje pomlad, ki imel jo jc rad. cvetice je nabiral, da ves dom je dišal. 1'rišle so počitnice, ki so v poletju najdaljše. Kopal v mlakužah seje in je zapel. da je v počitnicah najlepše. Jesen je prišla, šolska vratu so se odprla, novih številk se je začel učiti, nazohal seje grozdja dobrega, in gohc je nabiral. Tomaž Murko. 4. razred. OŠ Lovrenc na Dr p. MOJ PRIJATELJ Moj prijatelj je Mitja Žuran. ki jc od mene starejši tri mesece. Mitja je v šoli zelo priden. Do mene in do drugih .sošolcev je to- variški. Včasih je tudi šaljiv, se rad smeji, kar mi je zelo všeč. Če rad bere? Ne vem! Mitja je do mene pravičen in prijazen, če potrebu- jem njegovo pomoč, mi pomaga. Mitja je velik, močan in živa- hen. Ima mtxlrc oči in svetle lase. Rad ga imam zato. ker sva .so- šolca in soseda. Doma se igrava pred blokom, ob nedeljah pa greva v kino z njegovo sestro Va- njo. Ko si je lansko zimo zlomil nogo. mi je bilo hudo. Obiskal sem ga v bolnišnici. Tomaž Bezjak. 3/b. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj KAJ DELA MOJA MAMA Imam oba starša zaposlena. Mamica je v zobni ambulanti, očka pa na železnici. Mamica je v zobni ambulanti zobozdravnica. En teden dela zjutraj, drugi teden pa popoldan. Je na otroškem oddelku. Mami- čino delo je težko. Večkrat mi je žal. ker mora trikrat na mesec in eno soboto in nedeljo spati na deknnem meslu. da pregleda ve- černe paciente. Večkrat pridem k mamici ali pa grem zvečer po njo. Morala je hoditi zelo dolgo v šolo. da seje izučila za ta poklic. Več- krat mamici pomagam delati amalgame. Zelo rada bi. da bi se mi želja uresničila in bi poslala zdravnica. Ukvarjala se bom s športom. Igrala bom tenis. Simona Ratajc. 4/c. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj O SEBI Neprijetno je pisati o sebi, kajti priznati je treba vrline in hibe, ki jih ima sleherni človek. Pravijo, da sem luč sveta zagledala za zidovi ptujske bolnišnice, in to v zgodnjih jutranjih urah, ko še vsi zemljani mirno spijo Ze moj vstop v življe- nje je povedal, da bom v marsika- teri uri vznemirjala svoje okolje. Rodila sem se kot tretji, do danes zadnji otrok, ki je zelo osre- čil svoje starše, ki so si za dvema dečkoma srčno želeli deklico. Pos- tala sem njun ljubljenček in to starejšima bratoma ni bilo prav nič všeč. Prva težava se je začela z mojim imenom. Dolgo so se posvetovali in se končno odločili, da bom Sonja Ko sem shodila, sem postala zelo živahen in nagajiv otročiček. Svoj nosek sem vtaknila vsepovsod tja, kjer sem bila najmanj zaželena. Zelo rada sem ,,risala" s svin- čnikom in barvniki. Na stenah, vratih, oknih, vsepovsod so se poznali sledovi mojih ,,umetnin". Spominjam se, da sem nekoč porisala bratov nov šolski zvezek. Oba sva pretakala solze, bral od strahu, kaj bo naslednji dan v šoh, jaz pa, ker me je brat pošteno nabunkal. Cez nekaj let se mi je izpolnila največja želja: prestopila sem šol- ski prag. Nezaupljivo sem se ogledovala po prostorih, sošolcih in tovarišici. Kmalu sem se z njimi spoprijateljila in dan za dnem veselega obraza prihajala v šolo. Ko sem spoznala prve črke in jih že vezala v besede, sem začela segati po knjigah. Najprej drob- nih, potem pa že debelejših. Knjiga je postala moja najljubša prijateljica, ki sem ji zvesta Se danes Pozneje se ji je pridružilo veselje do glasbe. Mama me večkrat pogleduje z očitajočimi pogledi, kadar po hiši od- meva melodija, jaz pa sedim pri knjigi in se pogrezam v njeno vse- bino. Jaz pa ji hitim dopove- dovati: ,,Mama, to je najlepši in najbogatejši svet!" Sonja Kelec, 8. a 0§ Franc Belšak Gorišnica NOČ V noči tihi luna .se srehri. kot cvet žari. v noč hiti. V noči tihi veter zašumi. kot preplašena ptica. ki v noč hiti. V noči tihi morje zašumi. kot človek, ki v valove strmi. a nazaj ga kličejo poti V noči tihi vse tako dehti, vse lako šumi. vse se spremeni. Marjanca Arbeiter. O.Š Maksa Bračiča. Cirkulan^ POZABILI SO Najdražje, kar imam je MATI. Kolikokrat spregovorim to čudovi- to besedo, pa se ob njej, tako malo pomudim. Koliko ljubezni, skrbi, veselja in žalosti se skriva za temi Irkami, pa nimam časa, da bi ob njih razmišljala. Le ob 8. marcu posvečam tej besedi malce več pozornosti. Bil je 7. marec. Lepo sončno jutro. ,,Jutri je 8. marec, praznik ludi moje mamice. Kupiti ji moram nageljček. Še sreča, da imam v žepu dvajset dinarjev," sem razmišljala na poti v šolo. Polno misli mi je rojilo po glavi. Bolj ko sem se približevala Gorišnici, bolj sem postajala nemirna. ,,Prvo uro pišemo zemljepisno kontrolko," sem se spomnila in že začela v duhu ponavljati snov. Pouka je bilo konec. Učenci so se spustili proti trgovini in poteg- nili s sabo tudi mene. V samopostrežni je bil naval, ki me je zelo vznemiril. Hodila sem od police do police in strmela v lepo zvita darila. Pocukala me je sošolka Marta, rekoč: ,,Poglej, Marinka, ta vaza bi bila pravšnje darilo za tvojo mamo. Kupi jo!" ,,In te rdeče rože, ali niso čudo- vite!" se je navdu.ševala Marta. Njena navdušenost me je silno motila, zato sem molčala in želela, da bi odšla. Najbrž je začutila mojo nejevoljnost. Izgubila se je med kupovalci. Hodila sem po trgovini gor in dol in zagledala otroka z vrečko čipsa v roki. Poeedile so se mi sline. Brž sem poiskala polico, s katere me je vabil čips. Roka me ni ubogala, in sem kar segla po treh vrečkah. Ostalo mi je sicer nekaj denarja, toda premalo tudi za skromen nageljček. Domov sem se vrnila brez darila. Tudi sestra je prišla praznih rok. Obe sva prezrli mamin praz- nik. Prihajale so sosede in se hvalile, kaj vse so jim prinesli njihovi otroci. Mama se je samo smehljala in ni hotela pokazati, kako je prizadeta, ker so njeni otroci pozabili nanjo. Preteklo je leto, toda spomin ni zbledel. Mama je letos dobila darila, v njenih temnih očeh pa se je v smehljaju zrcalila trpka bole- čina: ,,Lani pa so pozabili." Marinka Horvat, 7. b OŠ Franc Belšak Gorišnica NA VRTU Vrtičkar dela na vrtu. S .samo- kolnico je pripeljal gnoj. Ko bo pognoji lx) začel lopalalLZ vrvico bo urejal gredice. Naredil bo zelenjavne in c\etlične gredice. Posejal bosolalt). špinačo in razne vrste cvetic. Za gnoj bo imel plevel. S škropilnico bo pt>- škropil gredice. Če bosoncedobro sijalo, bo dobra letina. Aleš Jamnik. 2/b. OŠ Olge Meglic. Ptuj PUSTITE GA Pustile človeka, na zelena polja, na trate, na bele ceste. Pustile ga. naj dela kar hoče, m videli boste, kako se bo .spremenil Toda ko pride čas, takrat ga lahko obsodite. v njegovih očeh ne ho več življenja, in na ustnicah ne smehljaja. Marjanca Arbeiter. OŠ .Maksa Bračiča. Cirkulane NABIRANJE ZVONČKOV V soboto sva se s sestro JožiJ odpravili po zvončke na Ptujsj goro. Ko sva se peljali, sva jj zagledali vse polno. Hitro svajj začeli nabirati. Našli sva tudi n, kaj noric in nekaj žafranov. Vs; kih sva nabrali šopek, a ne veli] ker v vazi ovenijo. Doma sem jih postavila v va^ Enega v kuhinjo drugega v pre( sobo in tretjega v sobo. Zdaj p, vsod diši. To je bilo prvo nabiran zvončkov v letošnjem letu. Zej rada grem po zvončke. Metka Dolenc. 3/raž OŠ Lovrei VSE LEPO, VSE TEŽKO Ml POMAGA.^ NOSITI, O MATI | Sedim na postelji, z rokami si objemam kolena. Sama v sol vanjo počasi lega mrak. V temačnem prostoru dela medlo svetlol lučka na steni nad /glavnikom. Pod njo ležijo nepopisani listi, h gramofonu se vrti moja priljubljena pesem, ob kalen se znova in zno\ predajam razmišljanju. Ob lent)bnih zvokih Rolhnig Stonesov prem šljujem o svoji mami. nekaj moram napisali o njej. Toda to je težko, s je vedno težko pisali o tistem, ki ga imaš rad O materi bi lahko vedr povedala toliko lepega, toda sedaj, ko moram nekaj napisati, j najdem prvih besed. Slišim njen glas, pogovarja se z očetom in .scsir, Poskušam si predstavljati njen obraz. Na njem se poznajo skrbi, katerimi sc je lxidla skozi vsa leta. odkar sta si z očetom ustvaril družino, odkar imata sestro in mene. Pravijo, da ji največje skil povzročam jaz. toda takšna sem — živa, željna zabave, pravo nasprot moji sestri. Čeprav ne želim tolikokrat nasprotovali materinim nač' lom. vseeno ne morem iz svoje kože — o vsaki stvari imam svo mnenje. Kljub mnogim nasprotjim med nama je mama vendar prija na in ljubezniva, s toplo ljubeznijo mi {X)maga prebroditi mnoj drobne težave, kijih ima vsak osmošolec, pomaga mi najti samo seb Še najbolj mi je potrebna sedaj, ko se odločam za svoj poklic. N vsiljuje mi svojega mnenja pa vendar mi pomaga, da bi se prav odlof la. saj vem. da si želi, da bi mi bilo v življenju vedno dobro. Nenadoma me iz razmišljanja zdrami materin klic: vNataši prid)!*! Leno se spravim s postelje in grem v dnevno sobo. Mali n pomoli lep bel pulover: »Obleci si ga. mislim, da ne bo preveHk, Pravkar ga je dokončala, z veliko vnemo ga je pletla zame vsak da pozno v noč. čeprav jo vedno boli roka. Zahvalim seji ter jo nežji poljubim na utrujeno lice. Hvaležna sem ji za ta pulover in tudi za vs ostalo, kar mi daje, predvsem pa za nesebčno materinsko ljubezen. Nataša Pulko. 8/i OŠ Olga Meglic, Pli TGA Kidričevo, 22. februarja 1980: Marjan Aubelj, Majšperk 13; Štefan Vogrinec, Popovci 17; Jože Tomanič. Kungota 68; Milan Škrabelj, Majšperk 43; Stanko Kokot, Zg. Hajdina 37; Franc Kajsesberger, Kidričevo 9; Slavko Petrovič, Vareja 6; Ivan Matoc, Kidričevo 13; Slavko Zoreč, Kidri- čevo 62; Anton Kožar, Kidričevo 9; Franc Tomažič, Trgovišče 1; Gabriel Škraba, Zg. Hajdina 171; .Alojz Rozman, Kidričevo 9; Jože Turk, Gerečja vas 33; Peter Bombek, Maribor; Zvonko Klaj- derič, .Abramičeva 9; Miran Kelenc. Cunkovci 12; Avgust Topolovec, Lovrenc 100; Franc Drevenšek, Kidričevo 13/a; Anton Zafošnik, Apače 20; Elizabeta Milošič, Kidričevo 10; Vida Res- nik, Šikole 79; Miran Pešl. Ciril- Vletodov dr. 7; Jože Murata, Kidričevo 2; Štefanija Ostroško, Pobrežje 103/a; Štefka Letonja, Kidričevo 32; Vinko Rep, Kidri- čevo 39; Franc Serdinšek, Zupečja >'as 21; Stanislav Beranič, Zupečja vas 4; Jože Perkovič, Starošinci 28; Stanko Kores, Zg. Jablane 5/a; Zdravko Jernejšek, Ptujska gora 30; Stanko Zajšek, Ptujska gora 3; Ivan Jus, Njiverce n. h.; Anton Serdinšek, Apače 137; Dušan Ko- vačič, Kidričevo 13: Franc Smolinger, Lovrenc 81;Alojz Mlakar, Trubarjeva 13; Marjan Polanec, Kidričevo 4; Jože Svagan, Majšperk n. h.; Ivan Hvaleč. Kajuhova 1; Stanko Rihtarič, Župečja vas 9; Jože Galun, Stogovci 12; Anton Vido- vič, Lovrenc 93; Jurček Lamot, Trnovci 1; Vinko Klasinc, Meža- nova 15; Stanko Kurbos, Kajuho- va 1; Franc Plohi, Zamu.šani 8; Franc Turk, Kajuhova 3; Anton Sok, Moškanjci 73; Ivan Mazera, Vodova 4; Franc Zlaus, Kidričevo 62; Slavko Princi, Kidričevo 13; Andrej Gornik, Potrčeva 50; Aleksander Teodorovič, Potrčeva 44; Stanko Frčeč, Apače 108; Alojz Lah, Cvetkovci 4; Jože Kramberger, Lovrenc 27; Marjan Belšak Spuhlja 16/a; Kristina Galun, Njiverce 11; Anton Zele- nik, Vitarovci 36; Ivan Potočnik Linhartova 5; Danilo Majcen, Gerečja vas 48; Alojz Gajser, Stanečka vas 12; Alojz Bednik, Majšperk 7; Vlado Grobelšek, Preša 6; Dragica Stumberger, Kidričevo 15; Stane Trstenjak, Kidričevo 20; Franc Selinšek, Kidričevo 5; Matjaž Cenčič, Cesta NOV 2; Franc Mlakar, Lancova vas 2; Albert Frčeč, Apače 246; Ferdo Valenko Strafelova 16; Lovrenc, 27. marca 1980: Štefan Beranič. Zupečja vas 54; Slavko Peršuh, Pleterje 57; Katica Gajšt, Pleterje 67; Katica Rihtarič, Lovrenc 70; Marija Peršiii Pleterje 40; Marija Drevenšel, Pleterje 41; Angela EJelca, Pleteii 53; Maks Beranič, Krempljeva k Anton Kramberger, Lovrenc 2T Roman Tomanič, Lovrenc 22 Marija Vnuk, Pleterje 12; Matild Beranič, Pleterje 21; Silvo Vidovič Lovrenc 93; Anica Klajnšek Župečja vas 37; Francka Kidrič Zupeča vas 1/c; Matilda Peršuh Pleterje 48; Darko Predikaka Lovrenc 63/a; Janez Kozoderc Lovrenc 20. Posamezni krvodajalci v marcu 1980; Matilda Veselic, Cesta OM Ptuj 9; Stanko Kolar. Apače 88; Franc Petek, Slovenja vas 47; Stanko Kokol, Slovenja vas 54; Jana Venta, Cvetkovci 52; Stanko Prt šiček, Apače 150; Zvonko Marčii!. Majšperk 94; Ivan Kirbiš, Vareji 4; Miran Lešnik Ciril-Metodov dr 19; Anton Rojko, Mestni vrh 22 Milan Žižek, Mestni vrh 22; Radd Majcenovič Peršonova 47; Stanko Doliška, Selška 22; Liza Preloj Sobetinci 15; Alojz Jakomini Vodova 4; Janez Cernivec, Haj dina; Ivan Pavlinič, Hardek 23; Ivanka Laura, Prvomajska ^ Mirko Mernik, Kidričevo 13; Veti Fridl, Sp. Hajdina 72/a; Ludvil Kokol, Prešernova 5; Frart Korpar, Hrastovec 48; Mirke Cvetko, Zavrč 9; Drago Hanzl, herlova 1; Franc Pišek, Stari loi 31; Vinko Toš, Vitomarci 45; Janez Zebec, Gregorčičev dr. 5 Rozalija Solina, Stojnci 70; Ivar Pernat, Vrazov trg 2; Mila^ Topolovec, Aškerčeva 8; Borii Jovanovič, Poštna I/a; Brankf Berghaus, Dornavska 14; Oskai Sturm, Rajčeva 7; Andžel' Maračič, Draženska 19; Srečkf Letonja, Dolena 48; Franc Vihat Videm 40. Elektrokovinar Ptuj in Maribor,* marcu 1980: Dušan Simonič, Vintarov"? 44/a; Anton Pinterič, Turnišče 5' Anton Cernivec, Vodnikova - Anica Krajnc, Polenšak 27; Ma]^ Vake, Marib. 57 Rače; JožiC Osenjak, Draženci 77; Sonj> Erlač, Zabovci lOI; Nad> Hriberšek, Apače 185; FraO' Bezjak, P!acarovci 6; Jože Em^ šič, Brunšvig 36; Otmar Kose'' Ipavčeva 17; Cilka Sturm, Rajčcv« 7. Polenšak, I. april 1980: , Franc Kovačec, Slomi 1; Adc* Janžekovič, Prerad 40; AloJ* Kvas, Polenšak 1; Janez Kovače^ Slomi 1; Anton Mernik. Slomi Zlatko Hojnik, Bratislavci ^ Janez Kokol. Hlaponci 38; Ang^ Petek. P Brezova 1; Elizab«|' Segula, Hlaponci 45./a; Kekec PolenSak 57; Jože Plol>^ Brezovci 6; Branko StebjJ Lasongovci I/a; Anka Plo'''' Bratislavci 62; KUNGOTA Problem gasilstva in še kaj! o marljivih va.ščanih Kungole na Dravskem polju smo v TEDNIKU že večkrat poročali, zato naj tokrat povemo, da imajo največjo željo v tem. da bi čimprej obnovili svojo prosvetno dvorano. Nameravali so celo spremeniti namenska sredstva, ki se nabirajo po samoprispevku, vendar to zaenkrat ni šlo laki> kol so dobronamerno mislili. Vsa priz.adevanja in njihove akcije so usmerjene v popravilo oziroma ureditev dvorane, poleg tega pa jih tare še en žgoč problem, ki pa ga sami kljub veliki volji in prizadevanjem ne btxlo mogli rešili. To je problematika ga.silstva. Tudi o tem sm.o poročali, da nimajo niti vodovoda, zato ni hidrantov, ni ludi studencev z vodo. še manj pa kakšna cisterna v kateri bi bila ob vsakem času na razpolago vtnJa za gasilska vozila v primeru požara, ki bi lahko imel tragične posledice za to vas. predvsem še v primeru vetra, ki bi pihal v smeri hiš. ki so ena ob drugi . Martin Kisciak je sporožil to zelo aktualno vprašanje in pri tem j ptndaril. da v kolikor .se v Kungoti formira gasilska desetina, mora bitij spremenjen tudi statut GD Gerečja vas pod katero spada ludi vasi Kungota. Predlagalje.dase statut GDGerečjavasdopolnistem.daima j GD \ Kungoti operativno enoto, katera bi naj imela svoj odbor, ali j ptxl(xlbor G D Kungota. Le-ta bi naj imel oziroma štel od 3 do 7 članov, j Predsednik odbora operativne enote bi bil član upravnega odbora, gasilskega društva Gerečja vas. poveljnik operativne enote pa bi bil drugi • podpoveljnik gasilskega društva. V statut bi se naj vneslo tudi to. da ta , operativna enota deluje samostojno s financiranjem gasilske opreme, s strokovno organizacijo tečajev ali pa se udeležujejo na sedežu G D Gerečja vas. Za samofinanciranje operativne enote v kraju Kungota na (Gasilci IGD TGA Kidričevo na svoji vaji v Kungoti. Posnetek: K. Zoreč Dravskem po^u bi naj imela ta enota nastavljene kartice pri blagajniku gasilskega društva v Gerečji vasi. Operativna enota ima pravico do samostojnih prireditev v dvorani prosvetnega doma v Kungoti. Sredstva namenjena iz krajevne skupnosti Kidričevo se smejo uporabili le z.a opremo gasiLskega društva Gerečja vas — operativne enote v Kungoti. Prav lako pa ima gasilska enota pravico do samostojnih poučnih akcij. Izgleda torej, da so po tej poti in v tej .smeri v Kungoti krenili resno in odgovorno, .saj velja omeniti še to. daje prav vas Kungota. ki je zelo strnjena, edina vas v KS Kidričevo, ki nima vodovoda in je tako v zelo težkem in nehvaležnem položaju nasproti drugim va.s€m in naselju Kidričevo I in II. kar pomeni, da bo potrebno več odgovornosti do rešitve tega problema lako od K S. občinskih forumov in seveda tudi krajanov samih, ki so p« priptav^eni v tej akciji sodelovati, saj gre za njihovo in družbeno premoženje. France Meško kSDNIK -10.aprfl1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Občinsko dvoransko prvenstvo v rokometu y četrtek. 3. aprila je bilo v ^rtni dvorani Mladika občinsko fvenstvo v rokt)metu za mlajše > ijonirj«-'- dan prej pa za mlajše l! (jonirkc. V obeh kategorijah je (f^eli'valo po šest ekip, ki so bile f Pri mlajših pionirkah je OŠ rkfafic Osojnik premagala ekipo if)§Tone Znidarič z 8:5 in osvojila Uvo mesto. Končni vrstni red je Mednji: I. Franc Osojnik, 2. fr(,ne Znidarič. 3. Markovci. 4. piga Meglic. 5. Dornava. 6. Cir- )i^iil;ine. h V kategoriji mlajših pionirjev \l v finalu osnovna šola Tone I ^tiidaiič premagala vrstnike z OŠ j Prane Osojnik s 14:4. Vrstni red: I. J fone Znidarič. 2. Franc Osojnik, II3 Dornava, 4. Cirkulane, 5. Maj- 1 jperk. 5. Cirkovce. 11^ SKL - VZHOD Drava-Zlatorog 64:71(36:34) t[)ra\a: Marčir ?, Bedrač 2, Cobelj i f Bcranič. 10, Filipič 8, Dobrijevič 14 Musič20; ii Klubski slalom na Rogli v soboto, 5. aprila 1980 smo člani smučarske sekcije pri Klubu mladih Ptuj priredili klubski slalom 80. Tekmovanja, se je udeležilo 45 lekmovalcev in tekmovalk. Tek- 1 movali smopo pravilih Fl S. Progista Hiili postavljeni več ali manj tekoče, imeli sta tudi pasti, to je posebne ioiiibinacije vratic, kjer so mnogi fevoriti morali predčasno odnehati. ' Prvi tek, ženske; 1. Nataša Iknuplež 35,20; 2. Darja Lukman 17,92; 3. Nevenka Sajber 39,72; 4. Marjetka Zlahtič 43,30; 5. Liljana Korvat 55,58. ; Moški: I.MatjažVraber31,40;2. bran Krajnc 31,78; 3. Andrej Vra- ber 32,23; 4. Marjan Gajzer 32,76; 5. brane Komel 32,95; 6. VladoKokol 53,04; 7. Janko Stergar 33,80; 8. Matjaž Kekec 34,64; 9. .Marjan Bezjak 35,40; 10. Boris Rogina35,89 Itd... Dmgi tek, ženske: 1. Nevenka ^Jber38,65;LiljanaHorvatl,01,66; M(^ki: 1. Matjaž Vraber 39,38; 2. ^larjan Gajzer 30,36; 3. Zoran •trajne 31,86; 4. Matjaž Kdec32,98; 5. Andrej Vraber33,26; 6 Marjan Bezjak 33,36; 7. Milko •^osi 33,69; 8. Peter Starki 33,71; 9. •Robert Ceh 34,73; 10. Mitja Letonja 35,S8itd... Končni rezultati, ženske: 1. f^«venka Sajber 1,18,37; 2. Liljana Horvat 1,57,24. Moški: 1. Matjaž Vraber 1,00,78; 2. Marjan Gajzer '•03,12; 3. Zoran Krajnc 1,03,64; 4. Andrej Vraber 1,05,49; 5. Matjaž *^^kec 1.07,62; 6. Marjan Bezjak 1-08,76; 7. Peter Starki 1,10,61; 8. ^'"Iko Kosi 1,11,68; 9. Robert Ceh .'•'3,22; 10. Mitja Letonja 1,13,28 Itd. Prvouvrščenim smo podelili diplome, nagradili smo tudi "ajtnlajšega in najstarejšega tekmovalca, pa tudi tisti, ki so "korali najprej odnehati, niso ostaU Praznih rok. tekmovanju smo prosto ^"^"fali na smučiščih Rogle, kjer je ^"^ga še dovolj (80 cm) in ga do maja Sotovo ne bo zmanjkalo. Dnevna ■^arta za žičnico stane 100 din, čepa "Jjate smučarsk o izkaznico, pa samo "J din. • .^b koncu lahko zapišemo, da sta y^ na Rogli s tekmovanjem lepo Jj^la. Upamo, da nas bo prihodnje ^'°več na startu. Smučarska sekcija pri Klubu mladih Ptuj SEMINAR ZA UČITELJE TELESNE VZGOJE C)d 27. do 29. marca je bil v Mariboru seminar za učitelje telesne v/gojc za srednje usmerjeno izo- braževanje. Vodila sta ga Vladimir Pocajl in Ljubo Novak, izptujskeijbčinenasoscga udeležili Roman Pra\diC, Tatjana Sirec. Slavko Cimerman m Zvo- niniir Zivkovič Osnova tridnevnega seminarja so bih ni)vi programi in vsebina učnih programov ter nove zahteve, ki si) pred učitelji telesne vzgoje. Osnova za analizo in razpravo je bila izvedba testov in testiranje učencev, tako pn raziskavah kot spremljanju ra/voja mortološko-motoričnih spo- st)bnosti. Pn tem udu so sodelovali učenci (irad- benega šolskega centra v Mariboru. Z ozirom na številna opravila in naloge so izpo- stavili nalogo šol. ki morajo biii bolj jasno usme- rjene, ker brez lega ni pričakovati uspešnosti dela, ki ponuja sodoben koncept učnega programa, l/vedba Ic-tega je odvisna tako od strokovnega dela učiteljev, zavzetosti šol in učencev, katerim ta program po- meni široke ustvarjalne možnosti. Ob tem so pozvali vsa uredništva, da več sodelujejt) prj spremljaniu lakoimcnovanega šolskega športa. Časopis Delo ima stalno rubriko s tega področja, več pa bi lahko pri tem naredili ostali, kot so Večer ali Tednik. Uredništva bi morala spoznati pomembnost tega. saj na ta način spodbujamo, da šolski šport ne bo ob strani in ločen od ostalega dela. Ob tem je potrebno izpostavili delo v šolskih športnih društvih, ki bodo v Dodoče bolj bazirala na samoupravnih osnovah, katerih nosilci bt)do ob pomoči mentorjev in učite- ljev zlasti mladi. Tako šolski šport postaja tudi no- silec družbenih in samoupravnih usmeritev. Za ptujsko občino in Tednik je pomemben tudi zaključek seminarja, da se usmeri delo na tako- imeno\ancm aerobnem programu (po Cooperje- vem sistemu) in usmerijo raziskave. Ici .so pri tem potrebne. Za to pa je nujno imeti kadre in ustrezne Ix)goje. ki bi omogočili uvedbo in mesto tega v učni program šol. K temu je prispeval tudi Tednik z objavljanjem nadaljevanj Cooperjev sistem kot športni trening — Cooperjev sistem v šol^skih raz- merah, kijih pripravlja profesor ZvonimirZivkovič. Ob tem velja tudi omeniti, da testiranja in pred- loženi karton morfološko-motoričnih sposobnosti (na sliki I. ki bodo izvajani vsako leto. še ni zaključen in popolnoma definiran. Njegova osnova je preve- rjeni korak naprej in pomemben moment pn nad- aljncm delu. Njegovih 11 parametrov so osnova za ustvarianjc profila telesnega razvoja in motoričnih sposobnt)sti učencev, na tej osnovi pa je narejen diagram. Vendar, ker ta del vsebu)c statično in di- namično osnovo zaključno s tekom na 600 m. se obseg in rizumevanje objektivnosti testa nanaša v glavnem na principe taicoimenovanega neaerob- ncga dela Nadaljevanja v ledniku in raziskave kazcjo na potreht) spremljanja parametrov, ki so ziisnovani na kardiovaskularno-pulmonalnih po- kazateljih kol sožitja vadbe in zdravstvenega učinka Karton za testiranje in diagram telesnega razvoja in motoričnih sposobnosti. s pomočjo Cooperjevega sistema. Vendar ne gre t)bstoječi test odvajati od teh zahtev sodobnega pristopa in časa v katerem živimo. Do te uvedbe pa JC potrebno pripraviti kader in izvesti ustrezne raz- iskave, ki bi precizirale delo v šolskih razmerah. Do takrat pa bomo tako učitelji kot tudi Tednik imeli veliko dela pri spremljanju in iskanju pravih mo- žnosti za to izvedbo, kije predložena in joje sprejela (iospodarsko upravna šola Jože Lacko. Pri boljšem ugotavljanju dejstev in z.agotavljanju pobojev pa irna veliko vlogo odločitev in zavzetost sole kot delovne organizacije kot tudi telesnokulturna sku- pn*'^'- ZvonimirZivkovič Ludvik Kotar II. ZRL SEVER - Članice-VELENJE- PP DRAVA 1P5 (4:4) PTUJČANKE ZASLUŽILE TOČKO Igralke rokometne ekipe Pf-" Drava so v soboto zvečer gostovale v Rdeči dvorani v Velenju. V štajerskem derbiju so se pomerile z domačo ekipo Velenje. V izenačenem in borbenem srečanju so Ptujčanke v zadnjih minutah izgubile, po prikazani igri in borbenosti pa .so si pravgolovo zaslužile točko. Kljub porazu pa smo z nastopom ptujske vrste v Velenju lahko zadovoljni, saj igra v prvih dveh kolih kaže, da PP Drave ne ka/e odpisali. PP Dra\a: Sitscnfrai. Černc 4. Ivančič 2. Vršič. Kelenc. Vičar 1. Novak. CJalun. Lcpej. Mumlek 1. Kmetec 1. Farič; Srečanje sta vodila Budimir (Bjelovar) in Miškulin (Zagreb). V SOBOTO OB 19. Uflfi PP Drava-Slavonija 01 v Ptuj prihaja ekipa, neposredni tekmec v boju za obstanek v drugoligašici konkurenci. Oboji potrebujejo točke, z ozirom na prika- zano igro v prvih dveh kolih pa jih domačinke ne bi smele izpustiti. I. kotar SNL: TRIGLAV-DRAVA 2« (1:0) Poraz v Kranju Nogometaši pete selekcije NK Drava .so gostovali pri dosedaj /adnjcuvrščcni ekipi, ki pa jih jc zasluženo premagala. Ptujčanom se pravgt>tovo pozna odsotnost neivanju. na drugi strani pa tudi dokaz, da nogomet sodi med najbolj popularne športe v ptujski občini. Turnir je pač turnir in ra- /umljivojc. da ena izmed dvanajstih ekipzmaga in sc tako uvrsti v finalni del lckmo\anja. Zalojc bila temu primerna borbenost, kajti cilj vsake ekipe jc bilo sodelovanje v finalnem turnirju, ki bo okrog 25. maja v Ptuju." Na turnirju so sodelovale naslednje osnovne organizacije ZSMS: Dolcna. Mcdvcdce. Videm. Ptujska gora. Cirkulane. Sturmovci. Tržeč, Majšperk. Žclale in Podlchnik. Nekatere OO ZSMS so nastopile z dvema ekipama in sicer Videm. Žctalc. Dosc/cni SI) bili naslednji rezultati-prvi krog: Šuirmovci: Žeiale I. ekipa4:5 po kazenskih strelih. Videm 1: Videm 11 8:0. Dolena:Medvedcc 2:4. po kazenskih strelih. Ptujska gora:Žetale 11 0:2. Tr/cc:Podichnik 0:2. Cirkulanc:MajSperk 1:0. Drugi krog tekmovanja: Videm:Žetale II 0:1. Žetale L : Medvedce 1:2. Podlchnik:Cirkulanc 1:0. Tretji krog: Podlehnik:Medvedce 3:1. po kazenskih strelih. \ finale sta se uvrstili ekipi Podlehnika in Žetale II. Po enakovredni Igri \ obeh delih seje tekma končala z neodločenim izidom. Nato .seje pristopilo k izvajanju kazenskih strelov. Pri teh pa so bili boljši Žetalčani in se 7 zmago 3:1 uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Za ekipo Žetale II so nastopili naslednji igralci: Vodušek. Pulko, Jus, Sirec, Železnik, Kodnč in Hohnec. Srečanje so vodili naslednji sodniki Slavko Peinkiher, Danilo Klajnšek in tov. Jemejšek. Za območje Dravskega po^a in Hakiz v soboto 12. aprila bo kvalifikacijsko srečanje v malem nogometu za območje Dravskega polja v Kidričevem ob 8. uri zjutraj. Ekipe, ki so prijavljene in tiste, ki tega še niso storile imajo možnost udeležiti se nogometnega turnirja. Predstavniki vseh ekip naj bodo najkasneje do 8. ure m 30 minut na prizorišču zaradi žrebanja. Zelo lepo bi bilo. če bi s sabo prinesti tudi seznam moštva, ki bo zastopalo določeno OO ZSMS.' Pravico nastopa imajo samo ekif>e z območja Dravskega polja. Prav tako bo kvalifikacijsko srečanje v rokometu za območje Haloz] \ Majšperku v soboto 12. aprila ob osmi uri in trideset minut. Tudi tukajj imajo pravico nastopa samo ekipe z območja Haloz. Torej mladinci.; dobimo se v Kidričevem in Majšperku na malem nogometu in roko- metu. Udeležite se tekmovanja v čim večjem številu, saj tekmovanje; obstaja in poteka zaradi mladine, torej nas samih! Danilo Klajnšek; 14-za razvedrilo 10. april 1980- XEDNI| f EDNIK -10-april 1980 OGLASI iN OBJAVE - 15 Kurirčkova pošta v ptujski občini Tradicionalna in najmasovnejša akcija pionirjev v okviru aktivnosti za razvijanje in obujanje revolucionarnin tradicij nob — kurirCkova poŠta, je v letošnjem letu posvečena 88. rojstnemu dnevu tovariša TITA, 35. obletnici osvoboditve in krepit- vi splošnega ljudskega odpora ter družbene samozaščue. Bistvena zahteva slehernega pioriirja kurirja — nosilca kurirčkove torbice je, da v tej akciji varno in brez zastojev prenese zaupno sporočilo do naslednje javke. Zaupno sporočilo pa je čestitka slovenskih pionirjev tovarišu TITU za rojstni dan. Od pionirjev ormoške občine so kurirčkovo torbico sprejeli ptujski vrstniki v ponedeljek, 7. aprila dopoldne na mostu pri Forminu. Pionirji osnovne šole Franca Belšaka iz Gorišnice so torbo varno prenesli v šolske prostore, kjer je bila za tem krajša slovesnost. Številnim pionirjem je o dogodkih med NOB na tem območju govoril borec in nekdanji aktivist Franc Obran iz Moškanjc, zbrane pa je pozdravil tudi predstavnik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Po tem, ko so prebrali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu TITU, so pionirji pripravili še bogat kulturni spored. Podobne slovesnosti so se zvrsti- le povsod, kjer so sprejeli kurirčko- vo pošto. Ta je za tem krenila v Markovci, Zavrč in Cirkulane, ter isto popoldne še v Leskovec, Rodni vrh in Gruškovje do Podlehnika, kjer je prenočila. V torek, 8. aprila je nadaljevala pot do Zetal, skozi Stoperce in Naraplje do Majšperka in Ptujske gore. Isto popoldne je kurirčkova pošta nadaljevala pot proti Lovren- cu, Cirkovcam in Kidričevemu. Proti večeru je prispela v Hajdino. Videm in Sela. Prenočila je v OS Ivana Spolenjaka v Ptuju. Včeraj so si kurirčkovo torbico izročali pionirji ptujskih osnovnih šol. Pričeli so v OS Tone Žnidarič, ter nadaljevali do OS Olge Meglic, Ljudevita Pivka in Franca Osojnika. Za tem je kurirčkova pošta krenila proti Slovenskim goricam. Najprej do OŠ Grajena ter dalje proti Destrniku, Trnovski vasi, Vitomarceni, Polenšaku, Dornavi in Juršincem, kjer je bil popoldne miting, zvečer pa ie kurirčkova pošta zadnjič prenočila na območju ptujske občine. Danes dopoldne so kurirčkovo torbico Juršinski pionirji na Gomili predali vrstnikom iz občine Gornja Radgona. Povsod, kjer je bil sprejem kurirčkove pošte je bilo Slovesno. Borci so obujali spomine na NOB, pionirji pa so pripravljali kulturne programe, skratka, tudi letos je kurirčkova pošta dosegla svoj namen. __________M._Oimec Ob sprejemu kurirčkove pošte v 0§ Franca Belšaka v Gorišnki. ČRNA KRONIKA v tednu od 31. marca, do vključno 7. aprila so miličniki postaje mili- ce Ptuj in oddelkov posredovali v šestih, preteino laijih prometnih ne- srečah in v dveh požarih. V prometnih nesrečah je bilo 7 oseb laije poškodovanih, na vozilih pa je nastalo za okoli 97.700. — din materialne škode. V dveh požarih v Čermožišah in v Ptuju pa je nastalo za okoli 280.400 din materialne škode. Požar v nedograjenem bloku B/8 v ponedeijeK, 7, aprila ob 8. uri je nastal požar v kletnih prostorih še nedograjenega stanovanjskega bloka B 8v Krajgerjevi ulici v Ptuju. Požar je nastal zaradi neprevidnega avtogenega rezanja železa. Delavcu je namreč padel žareč kos železa skozi špranjo v kletne prostore na stiroporno embalažo bojlerja. Embalaža se je vnela in v trenutku Je bilo v plamenih vseh 48 bojlerjev, ki so čakali v kleti na montažo v bloku. Kljub hitri intervenciji ptujskih gasilcev je požar uničil vseh 48 bojlerjev, kar znaša okoli 110.400. — din. Razen tega je na objektu nastalo za okoli 30.000 din materialne škode. —om Kljub sodobni gasilski opremi so se zaradi gostega dima gasilci težko prebili do žarišča požara. POMEMBEN DOGODEK ZA ORMOŠKO GOSPODARSTVO Včeraj so predstavniki ormoškega Ograda in Gradisa iz Maribora podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Za ormoško gospodarstvo je to uspeh, predvsem pa je sporazum pomemben za Ograd, saj so se v tej delovni organizaciji v zadnjem času ubadali s precejšnjimi problemi, predvsem okrog investicije pri dokončni izgradnji nove opekarne v Ormožu. S priključitvijo k veliki družini Gradisa, se nedvomno tudi delovnim ljudem v Ogradu obeta svetlejša prihodnost. JB Volodja in Alenka Peer med svo- jimi prijatelji na magistratu v Ptuju Foto: M. Ozmec VOLODJA PEER PRED MATIČARJEM v soboto je bil na magistratu v Ptuju med mladoporočenci tudi znani mariborski gledališki igra- lec VOLODJA PEER. Skupaj z zaročenko, prikupno Alenko Tušak sta z dvojnim DA pred matičarjem, pooblaščenim dele- gatom občinske skupščine in pred pričami dala slovesno obljubo, da bosta živela kot zakonca v med- sebojni ljubezni, spoštovanju in zaupanju, kolje to zapisano med dolžnosimL\L7rfikonu fl y,akonski. Svečana prisega sodnice in namestnika javnega tožilca v navzočnosti predsednika SO Ptuj Cvetka Dopliharja in pred- stavnikov občinskih družbeno- političnih organizacij ter drugih gostov sta 20. marca svečano pri- segla Biserka Toplek. sodnica te- meljnega sodišča Maribor, diplo- mirana pravnica z opravljenim pravo.sodnim izpitom iz Njiverc in Stanislav Klemenčič. namestnik javnega tožilca Temeljnega ja- vnega tožilstva v Mariboru, di- plomirani pravnik s pravo.sodnim izpitom iz Apač. Biserka Toplek med podpisova - njem bescHlila prisege Foto: KOSI Zlati par Angela i in Franc Verdenik 1 Malokdaj se zgodi, da bi zlatojx)ročenca ob iijuni slovesni ra/glg, silvi spremljalo tolilo otrok, kolje v soboto, 5. aprila spremlialo zlatega ateka in mamo FRANCA IN ANGELO VERDENIK iz Lešja ^ p^ Majšperku. V zakonu se lima je rodilo 12 otrok, od tega sta bila dvakrat dvojčka Tudi zadnja dva Marjana in Marjan, rojena leta 1953 sta bila dvojčka Ob njunem krstu je bilo.se posebno slovesno, saj jima je bil boter, seved.i po svojem odposlancu — tovariš TITO. Vseh dvanajst otrok je živih m zdravih in vseh dvanajst je pospremilo očeta in mater na magistrat, kjer sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stisnila roki in sj nadela prstana. Franc ie bil rojen 17. februarja 1910, Angela pa je od njega mlajša natanko 2 leti, en mesec in 10 dni. Sebe in svmo številno družino sta preživljala z delom svojih rok. Franc seje leta 1936 zaposlil v Tovarni volnenih izdelkov v " Majšperku in je v tem kolektivu ludi dočakal upokojitev. Angela pa je vse življenje doma gospodinjila in vzgajala otroke. Potem pa je pomagala vzgajati ludi vnuke, kar 23 jih že ima, zlaloporočenca pa razveseljuje že ludi pravnuk. Franc in Angela Verdenik med svojimi otroki, vnuki, sosedi in prijatelji ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc Še skupni posnetek z vsemi dvanajstimi otroki Foto: Langerholc RODILE SO: Katarina Jaušovec. Ptujska 12. Ormož — Majo: Slavica Cvetko, Lahonci 2 — dečka; Marija Han- žekovič. Gajševci 11. Ljutomer — Ingrid; Olga Vičar. Bratislavci 47 — dečka: Marija Jurgec, Stano- vno 5 — Tomaža; Danica Žunko. Cankarjeva 6 — Liljano; Ea- tima Lilič, Krčevina62 — Almira; Dušica Kmetec. Rogozniška 21 — Boštjana: Ana Kosi, M. Brebro- vnik 24— Krešimira; Marija Hren, Ciorca 13 — Andreja; Jo- žica Arnuš. Vinlarovci 9 — Ja- smino; Silva Šlamberger, Skorba 7 — Patricijo; Silva Simonič. Gomilce 7 — dečka; Angela Hanžel. Novinci 29 — dečka: Ju- stina Šprah. Kraigherjeva 23 — Mojco; Marija Junger. Pobrežje 169 — dečka: Breda Klasinc, Cirkovce 70 — Natana; Silva Gregorec, Majski vrh 18 —dečka; Marta Cebek, (irajena 19 —Na- tašo: Olga K raj nc, K idričevo 15 — dečka: Nada Krajnc, Osojniko- va 9 — Dorotejo; Anica Mlakar, Ul. J. Lacka 12 — dečka: Marija Kelenc. Zamušani 54 /a — deč- ka: Mira Vidovič. Volmerjeva 7 — Špelo; Milena Plajnšek, Zi- herlova ploščad 6 — Matejo; Ivanka Kornik. Kicar 42/a — dečka: Marija Caf. Ul. V. Vlaho- viča. Maribor — Zvonko; Slavica Matjašič, Juršinci 32 — dečka; Terezija Glaser, Starošince 30 — Simono: Stanka Pucko. Podleh- nik 6/b — Andreja, POROKE: Boris Rojic. Potrčeva 57 in Bi- serka Toplak. Ul. B. Kraigherja 26; Danilo Skok, Ul. heroja Lacka 4 in Marija Čoh. Ul. heroja Lacka 4: Franc Lešnik. Miklavž na Dr. polju. Na Gomili 15 in Zlatka Vindiš. Velika Varnica 48; Anton Jus. Skoke 46/a in Marta Zakel- šek. Skoke 47/a: Franc Krajnc, Skorišnjak 3 in Rozika Bubn[ar, Skorišnjak 3; Vsevolod Peer, Šo- ber 57, Kamnica in Alenka Tu.šak, Šober 57, Kamnica; UMRLI SO: Anton Zelenko. Kvedrova 5. roj. 1925. umri 30. marca 1980; Alojzij Obran. Na postajo 17, roj. 1908. umri 30. marca 1980; Franc Frangež. Cirkovce 69. roj. 1921. umrl 1. aprila 1980; Apolonija Kolarič. Dom upokojencev Mure- tinci. roj. 1900. umrla 2. aprila 1980; Ludvik Turin. Murnova 3 — Vičava roj. 1924, umrl 6. aprila 1980. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost FIADIO-TEDNIK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- SEK, tehnični urednik STEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 in 771-226. Celoletna na- ročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.