QpyicE
Naša raz

0 »e sto
►
r
LETO V.-št. 51
V KOČEVJU, DNE 17. DECEMBRA 1960
Cena 15 din
—....... g SEJE ObLO KOČEVJE
Ob jubileju
22. decembra 1941 je bila v mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Tej slavni brigadi, ki je bila kvas novih partizanskih kadrov, so sledile nove brigade, divizije, korpusi, armade. Naša ljudska armada je rasla v težkih okoliščinah in se kalila v številnih bojih in juriših s sovražnikom. Bila je številne boje od Slovenske Benečije tja do južnih meja naše dežele. Kdo ni slišal za junake iz bitk v Sutjeski, herojski XIV. diviziji? Številni so darovali življenja za najdragocenejše — za svobodo.
▼
l
OBRTNI
CENTER
Težko priborjeni svobodi so sledila težka leta obnove in socialistične izgradnje. Tu so bili na čelu bivši partizani, tu so bili pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki so prispevali častni delež za izgradnjo naše domovine.
Naša armada je nova v vsem pomenu besede. Sodobno oborožena in prevejana z duhom slavne tradicije NOV in poje pripravljena, da brani
jo vezana z ljudstvom. Vedno jjj svobodne ljudi pred napadom sovražnika.
22. december je praznik naše ljudske armade. Pripadniki JLA in mi vsi se spomnimo ob prazniku, kako je rasla in se kalila naša armada, spomnimo se vsega, kar so prispevali pripadniki JLA za obnovo in razvoj socialistične domovine.
Letos praznujemo obletnico ustanovitve JLA v znamenju 15. obletnice, obletnice osvoboditve in v pripravah za proslavo 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov.
Ob prazniku naše armade pošiljamo vsem njenim pripadnikom čestitke in zahvalo za vse, kar so storili, da so nam priborili in ohranili to, kar imamo: srečno, svobodno in ponosno socialistično Jugoslavijo.
naše Armade
Misel o združevanju majhnih obrtnih podjetij ni nova. V zadnjem času se je začel ta problem hitreje reševati tudi v kočevski občini.
Na zadnji seji ObLO Kočevje so o tem posebej razpravljali. Ustanovili so obrtni center, ki so se mu priključila obrtna podjetja Mizar in Steklarstvo iz Kočevja. Kolektiv "Tapetništva« se za priključitev še ni popolnoma odločil. Odborniki so tudi temu kolektivu priporočili naj se priključi obrtnemu centru.
Kakšni so bili razlogi za ustanovitev novega združenega podjetja?
Prednosti takšnega podjetja so predvsem v večji proizvodni zmogljivosti. Obrti se med seboj izpopolnjujejo. Podjetje' ima isto poslovno mesto, boljšo organizacijo dela, večjo finančno zmogljivost in podobno.
Vsa tri podjetja še vedno poslujejo v skrajno neprimernih prostorih. Pri »Mizarju« so prostori že zdavnaj pretesni. Luč gori v delavnicah po ves dan. Podjetje je pred velikim problemom. Urediti morajo nove delavnice, ali pa odpustiti 20 delavcev, je poročal na seji njihov zastopnik.
Tudi pri »Steklarstvu« ni bolje. Povsod šipe in okvirji. Prostora nimajo, niti za silo.
»Tapetništvo« zagovarja samostojno poslovanje tudi vnaprej iz več razlogov. Trdijo, da bodo imeli v treh letih dovolj sredstev za postavitev oz. ureditev nove delavnice. Uredili bodo tudi obsto-
ječe prostore na Ljubljanski cesti in prostore v hlevih Veterinarske postaje. Njihovo podjetje je visoko rentabilno. Tudi naročil imajo dovolj. Tako je poročal upravnik podjetja.
Odborniki so v razpravi poudarili, da kolektivu »Tapetništva« ni odrekati napredka, ki so ga dosegli. Tudi proizvodnjo so dvignili. Vendar pa so prišli do zaključka, da je podjetje ustvarilo močne sklade predvsem na račun pavšalne obdavčitve.
Prostori, ki jih ima podjetje pri gimnaziji niso primerni. Sola »Jožeta Šeška« rabi več prostora za gibanje otrok zaradi tega se bo hlev kjer je delavnica odstranil. Prostori pri Veterinarski postaji niso namenjeni v ta namen. Čevljarstvo dela v nemogočih pogojih zato mu je prostor kjer je sedaj skladišče tapetništva nujno potreben. Skupno z »Mizarstvom« bo tudi ta panoga lahko dosegla lep gospodarski napredek.
Osvojen je bil predlog Sveta za gospodarstvo Obč. Kočevje. Obrtni center bo uredil prostore v bivši tovarni Horak. Za adaptacijo bo center pridobil 2100 kvadratnih metrov prostora za delavnice. Celotna ureditev bo predvidoma stala 65 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo tu uredila svoje drllvnice tudi druga obrtna podjetja. Za to mora v prvi vrsti skrbeti ObLO. Ta skrb je v zadnjem času podvojena. Prav je, da tudi kolektiv »Tapetništva« razmisli o tem.
:
95.000 ton
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KOČA POPOVIČ PRED VARNOSTNIM SVETOM
Potrebni so hitri
iugoslowanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je govori? na seji Varnostnega sveta.
»Dobil sem od svoje vlade izrecen nalog, naj zahtevam takojšen sestanek Generalne skupščine.« Koča Popovič je dejal med drugim tudi naslednje:
V torek 13. t. m. sc je v ured-| jamski obrat Rudnika rjavega ništvu rezko oglasil telefonski premoga v Kočevju izpolnil plan zvonec.	za letošnje leto.«
»Tovariš! Danes ob 7. uri je Čestitali smo jim k velikemu
uspehu. Plan so izpolnili 18 dni
____________________________________ pred rokom.
Povedali so nam, da so letos nakopali v jamskem obratu 95.000 ton premoga ali 6333 vagonov. V jami dela 190 rudarjev. Vsak je nakopal letos 500 ton premoga.
Storilnost so povečali letos za 10 odstotkov. K temu je največ pripomogla delna rcorganizac. dela in nagrajevanje po učinku. Iz jame pa prihajajo nove tone premoga namenjene planu prihodnjega leta.
!
Po dolgotrajnem deževju je snežilo. Sneg je pobelil hribe in doline čeprav »uradno« zima še ni nastopila
Reorganizacija
KOMUNALNE BANKE
Komunalna banka Ljubljana je bila 30. novembra t. 1. kot banka okraja Ljubljana ukinjena. V dosedanjem poslovanju je zajemala celotno področje ljubljanskega okraja. Zakaj je bilo potrebno ukiniti Komunalno banko Ljubljana kot okrajno banko, vam bomo povedali v naslednjih vrsticah:
Naš politično družbeni razvoj zadnjih let, ki vedno bolj postavlja v ospredje komuno kot osnovno celico družbeno-gospodarskega dogajanja določenega področja, je našel svoj odraz deloma tudi v sedanji obliki bančne organizacije, Komunalna banka je v času delovanja pri svojih poslovnih enotah stalno razvijala in uveljavljala elemente družbenega upravljanja. Osrednji Upravni odbor banke je imel v glavnem samo določene posle usmerjevalnega značaja. UO oziroma kreditni odbori podružnic so tekom svojega obstoja pokazali
veliko iniciativnost na vseh področjih bančnega poslovanja, kakor tudi spremljali gospodarsko problematiko svojih področij in skrbeli za tesno sodelovanje med ObLO in banko.
Z ukinitvijo okrajne komunalne banke se sedaj ustanavljajo občinske komunalne banke. Na nove banke se prenesejo dosedanji posli okrajne komunalne banke, ki bodo brez prekinitve nadaljevale z rednim poslovanjem. Novo ustanovljene obč. Komunalne banke obdržijo vsa svoja osnovna sredstva, prevzamejo pa ustrezni del še neporavnanih obveznosti za osnovna sredstva in inventar.
Ustanovitev občinskih Komunalnih bank moramo le pozdraviti kot zelo pomembno pridobitev. V teh dneh so bile seje Občinskih ljudskih odborov v Kočevju in Ribnici, kjer so razpravljali in sklepali o ustanovitvi Občinske komunalne banke.

J gh UII bJC
um
KAIRO. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se mudi na uradnem obisku v Združeni arabski republiki. Podpredsednik Kardelj se je sestal s predsednikom ZAR Naserjem. — Razgovor je bil posvečen izmenjavi mnenj o mednarodnem položaju in perečih svetovnih problemih in drugih vprašanjih. Kairski tisk obširno poroča o obisku jugoslovanskega gosta in namenu njegovega obiska. Edvard Kardelj bo potoval v več krajev na egiptovskem področju ZAR, v nedeljo pa se bo vrnil v Kairo.
I. Položaj v Kongu se je zelo številna dejstva, popolni nered in poslabšal. Opaziti je elemente dr- nezakonitost. Kot glavni činitelji žavljanske vojne. Intervencija in take nezakonitosti nastopajo raz-vmešavanjc s strani, ki predstav- lični oboroženi oddelki in privat-1 jata osnovni vzrok nastale hude ne »armije«, ki jih organizirajo,
krize, sta se okrepili. To zaostru' je kritični notranji položaj v Kongu, otežuje normalizacijo razmer, rahlja obstoj republike Kongo in
opremljajo in finansirajo belgijski posredovalci in drugi tuji kolonialistični krogi. Neposredni cilj takšne akcije je bil že na začet-
resno kali mir v Afriki in s tem ku likvidacija svobodno izvoljene varnost na vsem svetu.	[vlade, ki ni bila všeč kolonialnim
2- S takšnim razvojem je naj- krogom, ki hočejo na vsak način resneje ogrožena avtoriteta naše uvesti in vsiliti nove oblike kolo-
organizacije, pa tudi zaradi očitnega neuspeha njenih pooblaščenih organov, ki naj bi uresničili sklepe Sveta in Generalne skupščine. Zato smatramo, da imata
nialne odvisnosti. Udarili so po osnovnih izvirih ustanovne oblasti v Kongu in z brezobzirno silo »odstranili« znane vodje kongo-škega ljudstva, izbrane predstav-
zdaj Varnostni svet in OZN zelo nike tega ljudstva.
veliko odgovornost za usodo republike Kongo, za mir in varnost v Afriki in na svetu sploh.
Zaradi tega hkrati s številnimi drugimi deželami zahtevamo, da takoj osvobodijo aretirane vodje
V Kongu vladata, za to pričajo, kongoškega političnega življenja deželi.
in da se jim spet omogoči njihova zakonita funkcija in s tem normalno delo ustavnih organov.
Dovolj imamo prič, ki kažejo, da so Mobutu, njegovi privatni oddelki ter »Svet komisarjev« pa tudi drugi poverjeniki podobne vrste v posameznih pokrajinah, temelji tuje intervencije.
Jugoslovanska vlada se nikakor ne strinja z zdajšnjo politiko in prakso OZN in se bo še naprej trudila pri iskanju konstruktivnih rešitev v Kongu v okviru OZN, ki naj ustavi negativni razvoj v tej deželi in ji pokaže pravo smer. To pa lahko dosežemo samo s takojšnjo odstranitvijo vseh inter-vencionistov in posledic njihovih dosedanjih akcij ter s ponovno uspostavitvijo ustavnosti v tej
in odločni ukrepi
SREČNO!
Nov delovni čas
Vskladitev delovnega časa Obč. LO ter njegovih zavodov in ustanov je bila nujno potrebna. ObLO je uvedel razen dopoldanskega delovnega časa tudi uradovanje ob sredah v času od 14. do 18. ure. To bo v veliko pomoč zaposlenim, ki so morali zaradi ureditve uradnih zadev zapuščati delovno mesto med službenim časom.
WASHINGTON. - Novi ameriški predsednik John Kennedy je imenoval za novega ministra za zunanje zadeve ZDA Dena Ruska. Imenoval je tudi nekatere ministre za druge pomembne ministrske resore.
TOKIO. — Na Japonskem se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo ubitih 6, ranjenih pa nad 50 ljudi. Nesreča se je pripetila, ko se je potniški avtobus zaletel v vlak.
ALŽIR. — Obisk predsednika de Gaulla v Alžiriji so spremljale demonstracije in krvoprelitje. Svobodoljubni Alžirci so demonstrirali za alžirsko Alžirijo, francoske čete in policija pa je streljala v množico. Koliko je bilo ubitih Al-žircev v večdnevnih demonstracijah nj znano, gotovo pa jih je več sto (v Alžiru in Oranu), ranjenih pa nad 2000. V krogih začasne alžirske vlade poudarjajo, da je imelo alžirsko ljudstvo v teh dneh svoj referendum.
VIENTIAN. - Stanje v Laosu se spreminja iz dneva v dan. — Predsednik vlade Suvana Pume je prenesel vso oblast na vojsko, sam pa se je umaknil v Kombodžo. Sef četrte vlade, ki so jo zadnje dni imenovali v Laosu, je Kinim Polsen, laoška ljudska skupščina, ki se je preselila v mesto Savanaket, sedež glavnega štaba uporniškega generala Nosavana, pa ne priznava te vlade ter ji je odvzela pooblastila. Vsa stvar je zelo nejasna.
MOSKVA. - Sovjetski časopisi so objavili poziv narodom vsega sveta, sprejet na novembrskem posvetovanju predstavnikov enainosemdeset komunističnih in delavskih partij v Moskvi. Apel pravi med drugim, da socializmu ni potrebna vojna ter da se zgodovinski boj med starim in novim sistemom, med socializmom in ka-pitalizmotn. ne sme biti rešen s svetovno vojno, temveč z miroljubnim tekmovanjem.
KAIRO. — V Kairu in drugih prestolnicah afriških dežel proučujejo plan ganskega predsednika Nkrumaha o ustanovitvi Afri-[ škega vrhovnega poveljstva.
NEW YORK. - V večini severnoameriških državah so dobili nov sneg. Pritisnil je tudi mraz. Snežni meteži so povzročili zastoj v letalskem in cestnem prometu., Poledica in sneg na cestah sta povzročila več prometnih nesreč, v I katerih se je ubilo 15 ljudi.
Ribnica, nedelja, 11. decembra.
Danes je bil v Ribnici plenum Občinskega zbora Zveze borcev NOV. Uvodoma so razpravljali o bližnjih občnih zborih krajevnih organizacij ZB. Sklenili so, da bodo krajevne organizacije zaključile z zbori do konca januarja prihodnjega leta. Na občnih zborih se bodo člani pogovorili tudi o
Obravnavali so tudi zdravstvene in druge probleme borcev in aktivistov. Podrobno so pregledali vse aktualne primere, ki so v postopku, ali pa bodo za izredno upokojitev, za določitev priznavalnine in tako dalje. Glede tega je Obč. odbor ZB že veliko storil. Udeleženci plenuma so bili seznanjeni tudi s pismom Izvršnega
proslav, ki bodo drugo leto v počastitev 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tako je predvideno, da bi na Dan vstaje — 22. julija, odkrili spomenik padlim borcem pri mostu v bližini ribniškega gradu. 4. julija — na Dan borca, bo predvidoma partizanski tek, ki naj bi se začel v Grčaricah, končal pa v Sodra-
NALOGE ZB
eventualni združitvi manjših organizacij v večjo organizacijo. Na plenumu so bili mnenja, naj bi zavzemale organizacije ZB ista območja kot krajevne organizacije SZDL.
Dalj časa so razpravljali o sekciji internirancev. Tu čaka še veliko dela. Anketo, ki je zajela nekatere bivše internirance, bo treba razširiti na vse bivše internirance in zapornike, ki so trpeli pod peto fašistov in nacistov. Sistematično bo treba pretresti vsakega, ki je bil zaprt v taboriščih, zaporih itd. Napraviti bo treba točen popis vseh internirancev in vse škode, ki je bila prizadejana tem ljudem med vojno. Plenum je sprejel sklep, da bo občni zbor sekcije internirancev izvršen do 3L januarja 1961.
Potem so bili seznanjeni z navodili, kakšen kriterij je treba zavzeti v predlogih za odlikovanja in kakšna odlikovanja se lahko dodelijo zaslužnim borcem in aktivistom v času NOB. Odlikovanja bodo podelili prihodnje leto, ko bomo slavili 20. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov.
sveta LRS, kjer je analizirana problematika bivših borcev.
Sklenili so, da se bo uvedla v prihodnjem letu kartoteka o zdravstvenem stanju vseh starih borcev in aktivistov ter da bodo vsi stari borci zdravstveno pregledani.
Govorili so tudi o dodeljevanju kreditov za gradnjo oziroma dograditve stanovanj bivših borcev. Na žalost razpolaga Glavni odbor ZB NOV s premajhnimi sredstvi, da bi bilo mogoče ugoditi vsem prošnjam za dodelitev kreditov. Letos so dobili kredit le štirje bivši borci v občini Ribnica. Vsekakor bo morala biti ta oblika pomoči drugo leto večja, ker živijo nekateri bivši borci v slabih prostorih. Prioriteto pri dodeljevanju kreditov iz stanovanjskega sklada ObLO naj bi imeli člani Zveze borcev.
Stari borci in aktivisti bi lahko najbolje razlagali otrokom v šoli o velikih dogodkih v NOV. Udeleževali naj bi se tudi šolskih izletov v kraje, znane po slavnih dogodkih NOB.
Sprejeli so tudi okvirni program
žici. Na Travni gori pa bo predvidoma veliko partizansko zborovanje. Ta program pa je le okviren in bo še vrsto drugih prireditev, kar pa bo določeno kasneje.
Na kraju so se pogovorili tudi o prekopu posmrtnih ostankov padlih borcev na Travni gori.
r. -
Nad 1000 članov LMS
V soboto je bila sektorska konferenca ObK LMS Kočevje, kjer so predstavniki aktivov in komisij pri ObK LMS pregledali in kritično ocenili delo mladine v občini Kočevje v zadnjih štirih mesecih, obenem pa nabrali precej gradiva za občinsko letno konferenco, ki bo konec tega meseca.
Predsednik ObK LMS tov. Kocjančič Franci je v svojem referatu kritično orisal potek letnih konferenc po aktivih. V kočevski občini je bilo precej mladine neorganizirane, v zadnjih štirih mesecih, ko so prišli v vodstvo ObK LMS Kočevje nekateri sposobni mladinci, se je to precej popravilo, saj šteje organizacija LM v naši občini sedaj že preko 1000 članov. Vodstva v podjetjih bi morala posvetiti več pozornosti
Koristen sklep
Gasilci v Fari so zborovali
11. decembra je bil v Fari gasilski občni zbor. Zbralo se je okrog 60 ljudi ter gostje iz Občinske gasilske zveze Kočevje. Poročila funkcionarjev in razprava so pokazali, da so bili gasilci zelo delavni. Društvo šteje 36 članov. Imajo gasilskega podčastnika, dva strojnika in dva sanitejca.
Gasilci so bili med letom marljivi. Imeli so pet suhih in prav toliko mokrih vaj, kjer so sodelovali člani in pionirji. V vaseh Pirče, Petrina in Slavski lazi primanjkuje vode za gašenje v primeru požara, zato bodo morali nabaviti hidrante oz. zgraditi bazen v Slavskem lazu. Pregledali so vsa gospodarska poslopja in opozorili gospodarje na neredno-sti.
Uspešno so intervenirali pri požarih tako v Slovenskem Kuželju in Fari. Primanjkujejo jim še cevi, pa tudi oprema še ni zadovoljiva. Potrebno- bo tudi motorno vozilo za prevoz brizgalne in gasilcev na kraj požara. Območje je zelo obsežno in zajema vso Kolp-sko dolino.
Opravili so 357 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 17.800 dv
orodja in za gradnjo gasilskega doma. Finančno jih je podprla tudi KZ Fara, Občinska gasilska zveza pa jim je dala nekaj cevi in gasilskih oblek.
Upravni in nadzorni odbor sta se 13 krat sestala na sejo. Vsi člani so bili delavni; tiste, ki so se pri delu posebno izkazali, je Občinska gasilska zveza pohvalila in odlikovala.
Gasilci sodelujejo v vseh društvih in političnih organizacijah. V novem letu želimo veliko uspehov in čim manj požarov.
V. M.
V Stari cerkvi so mnogo govorili o tem, ali naj zaprejo gostilno »Pod lipo« ali ne. Nekateri so bili mnenja, da je konkurenca potrebna. V Stari cerkvi sta namreč dve gostilni.
Gostilna »Pod lipo« je v redni likvidaciji, vaščani Stare cerkve in okoliških vasi pa resno razpravljajo, kako bodo prostorno zgradbo najbolj koristno uporabili.
Na seji krajevnega odbora so sklenili, da bodo stavbo preuredili v obrat družbene prehrane, v zgornjih prostorih pa uredili otroški vrtec. Vendar tudi tu ni šlo popolnoma gladko. Slišali so se glasovi, da v Stari cerkvi in okolici sploh ni staršev, ki bi dali otroke v varstvo otroški ustanovi.
delu mladincev pri delavskem upravljanju v podjetju.
Pri vsem izobraževalnem programu mladine ne smemo pozabiti, da mladina potrebuje tudi kulturne prireditve in zabavo. Kulturno-prosvetna komisija bo organizirala več oblik tega izživljanja, vendar je glavna ovira za uspešno delovanje te komisije predvsem pomanjkanje prostora. Komisija je že organizirala plesne vaje ter mladinski ples in odprla klubsko sobo s pomočjo TVD Partizana. V najkrajšem času bo začel s svojim delom Mladinski oder pod pokroviteljstvom Svobode Kočevje.
Tudi šport je med mladino zelo
priljubljen in ne sme biti aktiva, ki se ne bi bavil vsaj z eno športno panogo; tako bi bil sposoben tekmovati v določeni disciplini na raznih tekmovanjih, ki jih bo organizirala športna komisija (tekmovanje med delavskimi aktivi za pokal ITAS).
Se večje naloge, kot jih je imela v preteklem letu, pa bo imela letos komisija za delovne akcije, kajti v Kočevju naj bi bilo središče južne cone za delovne akcije v okraju Ljubljana.
Iz diskusije predstavnikov aktivov je bilo razvidno, da so nova vodstva začela s pospešenim in načrtnim delom.
-vi
Vzgojna vprašanja
Vendar tisti, ki jim je za napredek kraja niso odnehali. Anketa po vaseh je dala presenetljiv rezultat. Več kot 30 prijav za varstvo otrok v vrtcu so dobili, čeprav bo to prva ustanova te vrste na vasi v kočevski občini.
Za obrat družbene prehrane je zainteresirano tudi KGP Kočevje. V začetku bo poslovala le šolska kuhinja. V polletju, ko je prav v Stari cerkvi mnogo sezonskih delavcev pa bodo obrat razširili tudi na ostale.
Na sestanku predstavnikov vseh organizacij in zastopnikov ObLO Kočevje so se o zadevi podrobneje pogovorili. Tudi komisija za preureditev je že pričela z delom.
Novo imenovanja
Občinski ljudski odbor je na zadnji seji imenoval za direktorja Komunalne banke v Kočevju Rudija Rauha. Za direktorja obrtnega centra pa Jožeta Tomšiča.
PRIKLJUČITEV PODJETJA »PROMET«
Podjetje za promet z odpadki »Promet« v Kočevju se bo priključilo ljubljanskemu podjetju »Odpad«. Glavni razlog priključitve je Pravilnik o poslovanju narjev pri gradnji gasilskega stol- podjetij za promet z odpadki. Za pa. Manjka jim še finančnih sred- I ureditev trgovine po tem poslov-stev, da bi svoj dom dogradili. Or- niku potrebujejo 30 milijonov din. ganizirali so tudi štiri veselice, iz- Poslovalnica ostane še naprej v kupiček pa uporabili za nabavo I Kočevju.
Mladina dela
Pri Občinskem komiteju LMS Kočevje je po večmesečnem premoru začela aktivno delati kulturno prosvetna sekcija. Sestavili so obširen program in ga tudi že začeli izpolnjevati.
Že od septembra naprej je v gimnazijski dvorani vsako nedeljo mladinski ples. Plesa se udeležuje veliko mladine iz delavskih, kmečkih aktivov ter gimnazije. Imajo dobrega plesnega učitelja.
Sekcija je ustanovila mladinski oder. To je nekako mladinsko gledališče v okviru »Svobode«. Mladina, ki tu sodeluje, je že začela s študijem sodobne drame »Včeraj popoldne«. Tudi pri tem delu se zbližuje mladina raznih aktivov.
Sekcija prireja vsak četrtek kulturen večer v Stari cerkvi. Podobni večeri so tudi v Dolgi vasi.
Letos nam je s pomočjo TVD Partizan uspelo urediti klubsko sobo. Ta je od 11. decembra redno odprta vsak dan od 16. do 19. ure Mladinci imajo na razpolago dnevno časopisje, revije, šah, radio, televizor in magnetofon.
Za novo leto nameravamo prirediti v Seškovem domu mladinski ples. Pomagali bomo tudi pri organizaciji novoletne zabave za
ostalo prebivalstvo.
Pri svojem delu naletimo tudi na težave. Velik problem je dvorana za mladinski ples. Dvorana za komitejem bi bila nemara v ta namen najbolj primerna. Učenci šole »Jože Šeško« želijo, da bi v gimnazijski dvorani gledali v nedeljo popoldne televizijski program. Upajmo, da se bo ta problem s pomočjo organizacij ugodno rešil.
Duvi
Občnemu zboru sindikata znanstvenih in prosvetnih delavcev za podružnici Šeškove in Bračičeve šole, ki je bil v soboto 10. dec. v Kočevju, so prisostvovali tudi predstavniki občine in drugi go-. st j e. Predsednik sindikata Janez Jamnik je v svojem poročilu govoril o formiranju novih sindikatov, o važnosti srečanja prosvetnih delavcev s kolegi v Gabru, strokovnih aktivih, plačah učiteljstva, delu šolskih odborov, o ideo-loško-političnem delu in drugem.
Strokovni aktivi so prestali prvo fazo enoletnega dela. Največ uspehov je dosegel aktiv razrednikov V. razredov. Letos so aktivi drugače formirani, dejavnost pa ostane ista. V VIII. razredih so ustanovili mladinske aktive, katerim je treba nuditi vso pomoč. Tudi šolskim zadrugam in pionirskim organizacijam je treba nuditi vso skrb.
Šolske odbore bo treba zainteresirati, da se bodo v večji meri
zanimali tudi za vzgojno delo. Učni uspehi ob prvih orientacijskih konferencah so namreč pokazali, da so uspehi dokaj slabi. Potrebno bo tesnejše sodelovanje s starši.
V razpravi so precej govorili • plačah učiteljstva. Honorarne ure za prosvetne delavce bi morali že s 1. aprilom zvišati. V drugih občinah tako že plačujejo, v občini Kočevje pa kaže, da bodo to uvedli šele z januarjem 1961.
Nova šola zahteva nazorni pouk, ta pa terja nova učila. Sedanje stanje na šolah ne more zadovoljiti reformiranim šolam. Že v preteklem šolskem letu so bili proračuni prenizki. V Kočevju je zelo aktualno pomanjkanje šolskih prostorov.
Govorili so tudi o pomanjkanju stanovanj, štipendijah in drugem. Na kraju so izvolili nova vodstva sindikalnih podružnic Osnovne šole Mirko Bračič in Jože Šeško.
OBOLELOST BORCEV NAD POVPREČJEM!
Naša ljudska oblast je izdala več ukrepov v skrbi za bivše borce in ostale udeležence narodno osvobodilne vojne. Problemi udeležencev revolucije se obravnavajo v okviru možnosti družbe. Posebno v zadnjih letih se ta skrb družbe odraža tudi v popolnejših zakonitih predpisih, v katerih so določene posebne pravice za udeležence NOV. Zakonska določila so odraz realnih potreb, kar bistveno vpliva na uspešno reševanje teh problemov in posebno v zadnjem času ugodno spreminja socialno stanje udeležencev ljudske revolucije.
V naši republiki uživa invalidsko varstvo 11.484 osebnih vojaških in mirovnih invalidov (od tega 4520 iz I. svetovne vojne), ki imajo pravico na osebno invalidnino v letnem znesku 560 milijonov dinarjev. Razen tega prejema
Kolpa je v vsakem času po svoje lepa. Lepi so tudi kraji ob reki. Na fotografiji: motiv ob Kolpi
Z nam pisefa
SEJA ObLO RIBNICA
Ribnica, 14. decembra. Danes je bila v Ribnici skupna seja Obč. zbora in Zbora proizvajalcev. Obravnavali so aktualna vprašanja borcev v zvezi s pismom IS o vprašanju borcev narodnoosvobodilne vojne. Nadalje o organizaciji bančništva v občini Ribnica. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o razširjenem zdravstvenem Sprejeli
1000 osebnih vojaških invalidov invalidski dodatek v letnem znesku 82 milijonov dinarjev.
Poleg teh imamo še nad 23.06* družinskih invalidskih upokojencev. Za vsakega v NOV padlega družinskega člana prejema družina invalidnino v znesku 1290 din mesečno. Skupen znesek znaša 280 milijonov din. Precejšen znesek (170 milijonov din) se izplačuje kot invalidski dodatek 2736 družinskim invalidskim upravičencem. Za zdravstveno varstvo, medicinsko in poklicno rehabilitacijo itd. osebnih vojaških vojnih invalidov in družinskih invalidskih upravičencev, se letno troši 202 milijona din.
V	Sloveniji je še 5456 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Veliko število (3401) otrok padlih borcev prejema poseben invalidski dodatek. Družba skrbi za njihovo šolanje in jim sploH posveča veliko skrb.
V	Sloveniji je 63.761 ali 58 odstotkov celotnega članstva ZB aktivnih soc. zavarovancev. Nov zakon o pokojninskem zavarovanju daje posebne ugodnosti zavaro-vancem-udeležencem NOV, posebno pa tistim, ki so stopili v NOV pred 9. okt. 1943, in udeležencem španske državljanske vojne.
Čeprav izpopolnjena zakonodaja uspešno rešuje probleme udeležencev revolucije, še vedno ostajajo nekatera vprašanja invalidov in borcev nerešena in jih tudi v okviru zakonskih predpisov ne be
Novembra smo imeli na Gori pri Sodražici letno konferenco krajevne organizacije SZDL. Udeležba ni bila najboljša, vendar pa je konferenca vseeno lepo potekala. Člani so povedali kakšne so njihove želje, kaj je potrebno v njihovem kraju, obenem pa so zastavili nekaj vprašanj, na katera je odgovoril predsednik Obč.
Občni zbor KZ Ribnica
11. decembra je bil v Ribnici izreden občni zbor kmetijske zadruge Ribnica. Udeležba je bila dobra. Na zboru so razpravljali in sprejeli sklep o pridružitvi KZ Jurjeviča in KZ Dolenja vas ter področje Ortneka in Velikih Poljan h ribniški zadrugi. V Dolenji vasi in Jurjeviči bodo zadružne izpostave. V Dolenji vasi ne bodo kmetje nič prikrajšani pri odkupu lesa in drugih proizvodov, ker bo odkup tudi za naprej v tem kraju.
S pridružitvijo Jurjeviče in Do-
lenje vasi ter ortneškega predela h KZ Ribnica, so dani ribniški zadrugi vsi pogoji za povečanje njene vloge pri nalogah, ki jih ima na tem področju. Močna zadruga bo lahko uspešnejše reševala številna vprašanja, s katerimi se srečuje v vsakodnevnem delu. Izboljšal se bo tudi kadrovski sestav v zadrugi.
Na zboru so razpravljali in sprejeli petletni perspektivni načrt razvoja zadruge.
odbora SZDL Ribnica France Debeljak.
Dogovorili smo se, da bomo ustanovili nekatere sekcije. Tako smo doslej ustanovili že tri sekcije: za kulturno življenje, kmetijstvo in politično sekcijo. Prvi dve sta že začeli z delom. Ni dolgo tega, kar smo poslušali predavanje s področja živinoreje in hkrati gledali tudi film. Predavala sta tovariša Benčina in Zobec.
Mnogo ljudi pritegne v našo majhno in skromno »dvoranico« potujoči kino iz Ribnice. Doslej smo gledali priljubljeni slovenski film »Kekec«, ki je žel veliko odobravanje, posebno med najmlajšimi, in še en film. Prebivalci Gore smo veseli, da se Delavska univerza iz Ribnice žrtvuje tudi za nas, ki nismo bili doslej deležni večjega lČUlt.urnega razvedrila, razen, če smo si ga pripravili sami. Srečni bomo, če bomo slišali še kaj kmetijskih predavanj in prav tako političnih. S tem pa ne mislimo, da se bomo poslej obračali za pomoč le drugam, tudi sami
zavarovanju. Sprejeli so spremembo odloka o prispevkih inve- 1 mogoče reševati. Zato je treba pri stitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč ter odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih. Na dnevnem redu so bile tudi personalne spremembe ter garancijske izjave, prošnje, pritožbe in potrditve.
Tehnični pouk
V Kočevju je bilo posvetovanje o tehnični vzgoji mladine. Udeležili so se ga predstavniki podjetij, šol in organizacij občine Kočevje in Ribnica. Vsem osemletkam so potrebne delavnice za tehnični pouk. Te naj bodo modernejše urejene. Izrabljena oprema in prav takšno orodje, ki ga dobijo šole od nekaterih podjetij bo le malo 1 problematiko borcev, pripomoglo k tehnični vzgoji mla-
reševanju takih vprašanj doseči večjo angažiranje družbenih organov, političnih organizacij, ljudskih odborov in gospodarskih organizacij.
Zelo velikega pomena je poklicno usposabljanje invalidov in borcev. Pri tem je bilo že velike storjenega in tudi uspehi so lepi. Vendar bo treba pri tem še nadalje vlagati veliko truda, da pride čim več borcev do ustrezne izobrazbe in kvalifikacije.
Zdravstvena služba ugotavlja, da je obolelost borcev nad povprečjem ostalega prebivalstva. Pri velikem številu borcev je to stanje posledica vojnih naporov, internacije in zaporov. Zdravstvena služba bo udeležencem NOV posvetila posebno skrb.
Naj omenimo še stanovanjsko Se vedn*
imamo' borce in invalide, ki s*
brez stanovanja ali pa imajo slaba in neprimerna stanovanja (v
dine.
Brez urejene delavnice se tehnični pouk ne more uspešno pre- Sloveniji okrog 3000). Povedati je davati. Nižji razredi osnovnih šol treba, da se je v zadnjem času za-naj imajo tehnični pouk v klu- j čela odločnejša akcija za reševa-bomo zbrali vse sile, da bomo živ- bih.	| nje stanovanjskih problemov bor-
ljenje na Gori čimbolj razgibali. |	-ar i cev.
Kaj je z domom telesne kulture?
Tako se sprašujejo oni, ki jim je jasno, da je mlademu rodu tak dom prepotreben, tako se sprašujejo oni, ki za tako potrebo še niso popolnoma prepričani, in ona manjšina, ki gleda na to iz starega zornega kota in smatra, da tak dom v Kočevju ni prvenstvena potreba, vsaj za enkrat ne. Da bi bili pravilno seznanjeni o tem, je prav, da si potek te velike naloge podrobneje ogledamo.
Zdrava mladina je največja dobrina vsakega naroda. Družba je dolžna skrbeti za telesni razvoj mladine ravno tako, kot za njen duševni razvoj. Podedovana miselnost daje nehote slednji prednost, dočim je telesna vzgoja tako v šolah in izven v naši občini zapostavljena in pod povprečjem v primerjavi z ostalimi kraji. Sole nimajo telovadnic in tako telovadba odpade, v letnem času pa je zelo okrnjena in enostranska. Temu primerno je tudi zdravje in telesni razvoj naše doraščajoče mladine, o čemer bi vedeli več povedati zdravniki. Ker tudi TVD Partizan zaradi pomanjkanja prostorov in sodobnega telovadnega in športnega orodja ne more zajeti veliko mladine in starejših, je odbor društva smelo pokrenil gradnjo novega doma.
Ker se je kasneje pokazala nujna potreba po splošnem domu v Kočevju, kjer bi se lahko shajala mladina in kjer naj bi imele vse šole v mestu skupno telovadnico, je postala gradnja doma splošna družbena naloga mesta Kočevje. Zaradi tega je Občinski ljudski odbor imenoval svoj iniciativni odbor za gradnjo doma, katerega naloga je skrb za dokončanje gradnje. Celotno delo iniciativnega odbora je bilo do sedaj v tem, da je Poskrbel za vse glavne načrte, ki so bili minuli teden na revizijski komisiji OLO Ljubljana dokončno sprejeti in potrjeni. Reviziji načrtov so prisostvovali tov. Hren Vinko kot predsednik iniciativnega odbora in ing. Honzak Milenko kot sekretar iniciativnega odbora in Arko Andrej kot zastopnik
TVD Partizana. Tako so sedaj vse administrativne formalnosti v zvezi gradnje doma končane in bi sedaj lahko pristopili k nabiranju sredstev in materiala za gradnjo, k organizaciji prostovoljnega dela in pomoči podjetij, kakor so to že obljubila, tako da bi bil dom prihodnje leto pod streho. Vsa razpoložljiva sredstva bi se morala usmerjati v to gradnjo, ker bo vsaka cepitev sredstev telesno-vzgojnerau pokretu in potrebam samo škodovala. Dokončajmo prvo ta objekt, v katerem bo lahko na stotine mladine gojilo vrsto športnih panog, tekmovalnih in
razvedrilnih. To bo objekt, katerega otvoritev bo lahko soupadala s proslava 20. obletnice prvega Zbora slovenskih odposlancev v Kočevju. To bo velik dar mladini. S tem ji bo omogočeno nadaljevanje borbene tradicije svojih staršev za boljšo bodočnost in rast socialistične domovine.
Poleg tega bo pridobilo društveno življenje v tem domu splošen razmah. Razbitost sedanjega društvenega življenja se bo utrdila. Konec bo potikanja po raznih sobicah in gostinskih lokalih. V domu bo prostora za vsa društva in organizacije.
Kdaj bo pod streho?
Balinarski klub
TVD Partizan Kočevje je ustanovil balinarsko sekcijo. Že sindikalno tekmovanje v balinanju je pokazalo, da je nujno začeti z organiziranim balinanjem v športnem smislu in pričeti tekmovanja 7 ostalimi kraji.
Z zastopnikom balinarske zveze Slovenije, ki se je udeležil sestanka, smo uredili vse potrebno, da bomo do spomladi organizirali to sekcijo, da bo zaživela čim bo to dopuščalo vreme.
Društvo je s tem začelo akcijo, da bodo tudi starejši člani prišli do športnega izživljanja, po drugi strani je pa to šport, ki ne potrebuje velikih investicij. Vsa igrišča si lahko uredijo in vzdržujejo igralci s pomočjo društva.
Balinarji so sklenili, da bodo čez zimo gojili balinanje na ledu; tako bodo nabirali kondicijo za letno balinanje. To je zdrav razgibalni in razvedrilni šport.
Gibanje prebivalstva
KOČEVJE
Poročila sta se Poje Filip, strojevodja iz Salke vasi 34, star 23 let in Zupan Boženka, delavka iz Stare cerkve 3, stara 18 let.
Rodile so: Rantaša Ana, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska cesta 20 — deklico Anico, Soba Stanislava, delavka iz Stare cerkve 27 — deklico Stanko in Sabi jak Marija, delavka iz Koprivnika 22 ~~ deklico Marico.
Umrl je Mohar Anton, upokojenec iz Konca vasi 5, star 83 let.
DOLENJA VAS
Rodila je Gnidica Nežka, gospodinja iz Dolenje vasi 76 — deklico Darjo.
SODRAŽICA
Poročili so se: Starič Franc, delavec iz Ljubljane, Rožna dolina, ?*-ar32 let in Pirc Ivana, delavka >z Zimaric 51, stara 27 let, Debeljak Janez, pleskar iz Ljubljane, Predjamska 53, star 23 let in Mihelič Marija, delavka iz Jelovca 9, stara 21 let.
Rodili sta: Petrič Angela, gospodinja iz Vintarjev 3 — dečka Franca in Zabukovec Marija, gospodinja iz Zamosteca 31 — deklico Stanislavo.
Umrli so: Vesel Pavla, preužit-karica iz Sodražice 110, stara 80 let, Pšenica Frančiška, preužitka-Jica iz Sodražice 85, stara 83 let, Lavrič Jože, upokojenec iz Sodražice 77, star 76 let, Mestek Alojz, kmet iz Zamosteca 45, star 71 let *n Arko Andrej, kmet iz Sodražice 20, star 84 let.
RIBNICA
Umrli so: Oblak Ana, roj. Ri-§ler, gospodinja iz Maršičev 3, stara 33 let, Dejak Anton, kmet
Otavic 19, star 75 let in Turk Ana, roj. Dejak, gospodinja iz Do-_enJih Lazov 20, stara 51 let.
Jsdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik JANEZ MERHAR. -redništvo in uprava v Kočevju, Ljub-lanska cesta 14-a, telefon uredništva ln bprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za Inozemstvo 1000 din ozl-£°ma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun ”>0-713/1-265 pri Komunalni banki v Ljubljani, podružnica za Kočevje
KOSTEL
Umrla sta: Bauer Marija, gospodinja iz Štajerja 3, stara 84 let, v ljubljanski bolnišnici pa je umrl Piršič Jurij, kmetovalec iz Novih sel 6, star 73 let.
LOŠKI POTOK
Umrla je Mohar Frančiška iz Malega loga 13, stara 53 let.
IKBIBMQOi
JADRAN, Kočevje: od 16. do 18. decembra ameriški barvni cine-mascopski film »Velika dežela«, 19. decembra amer. film »Zaznamovan«, od 20. do 22. dec. franc, barvni vistavision film »Kvartopirec«, od 23. do 25. dec. ameriški barvni cinemascopski film »Helena Trojanska«. SVOBODA, Rudnik: 17. in 18. dec. ameriški barvni film »Smrt na cesti«, 24. in 25. decembra ameriški barvni film »Madjari ma-ningstar«.
RIBNICA: 17. in 18. dec. ameriški film »Dvanajst jeznih mož«, 24. in 25. decembra francoski barv. cinemascopski film »Vrnem se v Kandar«.
DOBREPOLJE: 17. in 18. decembra franc, cinemascopski film »On, ki mora umreti«, 21. dec. ruski film »Čelkaš«, 24. in 25. dec. jugoslovanpko-italij. barvni cinemascopski film »Nevihta«.
PONIKVE: 22. dec. ruski film »Celkaš«.
LOŠKI POTOK: 18. dec. francoski film »Čarovnica iz Salerna«, 25. decembra češki barvni film »Nocoj nastopamo«.
VELIKE LASCE: 17. in 18. dec. sovjetski film »Človek se je rodil«, 24. in 25. decembra sovj. film »Aleksa Dundič«. KOČEVSKA REKA: 17. in 18. dec. indijski film »Avara«, 21. dec. italijanski barvni film »Fant za vse«, 24. in 25. decembra ameriški barvni film »Divja leta«. PREDGRAD: 17. in 18. decembra ameriški barvni film »Zvezda je rojena«, 21. dec. ob 10.30 uri matineja mladinskega filma, 24. in 25. decembra francoski film »Čarovnice iz Salerna«. OSILNICA: 18. dec. ruski film »Noč in megla«, 24. decembra italijanski film »Žena dneva«. SODRAŽICA: 17. in 18. decembra
amer. cinemascopski film »Obtožujem«, 24. in 25. decembra jugoslovanski film »Kota 905«. BROD NA KOLPI: 17. in 18. dec. italijanski film »Motna voda«, 24. in 25. decembra italijanski film »Običajno neznani lopovi«.
ČESTITKE
Dragi mami in očetu Novak iz Ljubljane, Šmartinska cesta 143, toplo čestitata za njun življenjski praznik In 30-letnico poroke, sinova Gusti in Janko z družinama. * * *
Dobremu in skrbnemu možu Ivanu Roberju iz Ribnice želi vse najboljše za rojstni dan, god in obletnico poroke žena Malči. Prav tako tudi sinu Jankotu za god.
* * *
Mimi Hoover, Lorain, Ohio, USA, želijo srečno ter uspehov polno novo leto 1961, predvsem pa zdravja in zadovoljstva.
Marija ter družina Peterlin — Hudi konec — Slovenija.
* * *
Dobremu in skrbnemu možu in očku Ignacu Križmanu želijo še mnogo zdravih let žena Pepca, hčerki Milka in Jožica, mama, sestra Zinka in bratje z družinami.
VOŠČILO
Dragi teti, stricu in Tonyju Debelakovim iz Canade ter Mery z možem, vse najboljše v novem letu želijo: Gusti, Anica in Nevi Novak iz Kočevja. Voščilu se pridružujejo tudi ostali domači.
Mariji Poje in njeni mami, ki žive v Broklynu, želi vesele praznike in srečno novo leto prijateljica Anica Turk iz Kočevja.
IZGUBLJENO
5. decembra sem od Kočevja do Stalcarjev izgubil dve knjigi (vsebina — dramatska dela). Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi v trafiko pred cerkvijo, Kočevje.
SLUŽBA
Nudim službo ženski za varstvo otroka v dopoldanskem času. Plača po dogovoru. Naslov na upravi »Novic«.
PREKLIC
Preklicujem besede katere sepi govoril o Levstek Jožetu iz Gorenjih ložin št. 4, ker so bile neresnične.
Že tretjič bo v Ribnici velik na-i hodnega pokala tega tekmovanja mizno teniški turnir za prehodni s tremi ekipami. Mladina gre na pokal garnizona Ribnica v poča- ta tekmovanja z velikim veseljem, stitev dneva JLA. Na tem turnir-1 ker pride tako v stik s pripadniki ju sodelujejo vsa bližnja partizan-1 JLA, ki burno spremljajo vse tek-
Turnir v počastitev Dneva JLA
ska društva in pripadniki JLA ribniškega garnizona. V obeh predhodnih tekmovanjih je bil zmagovalec Partizan Kočevje.
Komanda garnizona Ribnica je tudi za letos razpisala turnir, ki bo v nedeljo 18. XII. v domu JLA v Ribnici. TVD Partizan Kočevje se bo udeležil kot branilec pre-
mo van j e in vzpodbujajo tekmovalce. Vsi tekmovalci so tudi gostje garnizona. Tekmovalcem je v veselje in veliko doživetje skupno kosilo v vojašnici z vsemi pripadniki JLA.
Mladim tekmovalcem iz Kočevja želimo tudi v tem letu veliko uspeha.
Drugačni pogoji in delo
Delavska univerza Kočevje
ŠTUDIJ ZA PROSVETNE DELAVCE v Kočevju je v ponedeljek, 19. decembra ob 18. url na šoli »M. Bračič«. Tema: Vera Voš-njak: Naše vzgojne naloge z idejnega vidika.
SOLA ZA STARŠE Rudnik v ponedeljek, 19. dec. ob 18. uri v Domu rudarjev. Prof. Zdravko Noiman: Pred izbiro poklica.
SOLA ZA STARŠE KOČEVJE v torek, 20. decembra ob 19.30 uri v šoli »M. Bračič«. Tema: Milica Bartenjev: Otrok ni kriv (o najpogostejših vzgojnih težavah).
Ponovno naprošamo vse gospodarske organizacije, da nam nepreklicno do 22. decembra pošljejo seznam kandidatov, ki bi obiskovali tečaj za prekvalifikacijo (zidarji, tesarji, kovinarji). Če prijav do tega dne ne bo, tečaja ne bomo organizirali.
.. .....................................................................................IBM.......................IIHMIIII mmm IIII ^
V nedeljo je bil v prostorih Gimnazije redni letni občni zbor odreda Svobodnih gozdov Kočevje. Delo odreda je bilo v tekočem letu, kljub temu, da se je boril s finančnimi težavami in s problemom prostora, zelo uspešno. Organiziran je bil letni tabor v Kuž-lju, kjer je taborilo okoli 20 članov, več tabornikov je pomagalo pri izgradnji vodovoda Oberh— Jasmca. Poživeli pa so tudi brigadirsko življenje s programom ob tabornem ognju. Vzporedno z delovanjem odreda je zelo uspešno delala GS, ki je naredila tudi več obhodov.
Za delovanje taborniške organizacije v Kočevju so se pogoji zadnji čas popolnoma spremenili. Začelo je primanjkovati vodniške-
ga kadra, to pa zato, ker so se morali člani, ki so imeli nalogo, da skrbijo za delo vodov, ukvarjati z drugimi nalogami, katere bi morali izvrševati nekateri starejši člani, pa tega niso storili. Zato bo naša prva naloga v letošnjem letu, vzgojiti dober vodniški kader. Da bi se prebivalci Kočevja nekoliko bolj seznanili z delovanjem taborniške organizacije, v Sloveniji, zlasti Kočevju, nameravamo organizirati razstavo, v kateri bomo prikazali razvoj taborniške organizacije. V programu imamo več akcij (pohod po partizanskih poteh preko Roga, letni tabor itd.), ki pa jih bo možno realizirati le tedaj, če bomo imeli za to potreben kader in zadosti denarnih sredstev. -vi
Načrti kegljačev
Ne bi mislil, da je v Kočevju toliko pristašev kegljaškega športa. Razumljivo je, da se za to panogo navdušujejo predvsem starejši ljudje, ki jim drugi športi ne ležijo več. Se pred ustanovnim občnim zborom se je vpisalo v kegljaški klub 110 članov. Razprava na občnem zboru, ki je bil v torek zvečer pa da slutiti v prihodnje nad 200 članov. Največ so člani razpravljali o gradnji kegljišča, ki bo zgrajeno po mednarodnih predpisih. Kegljišče bo zgrajeno v Gaju in z veznim traktom priključeno že obstoječi restavraciji, Kegljišče bo ob sodelovanju
članov pri prostovoljnem delu predvidoma stalo 5 milijonov din. Vsak član bo obvezno napravil 20 prostovoljnih del. ur.
Na sestanku je bila pojasnjena tudi prioriteta gradnje Telovadnega doma. Člani prioriteto razumejo. Soglasno so sklenili, da se z gradnjo kegljišča čimprej začne. Obljubili so vso pomoč.
Predsednik okrajne kegljaške zveze tov. Likovnik (svetovni rekorder) je poudaril, da je tudi telesna vzgoja starejših članov zelo važna. Nad sto navdušenih članov pa je že sedaj garancija za uspeh kegljaškega kluba.
Dedek Mraz v Kočevski Reki
Pred kratkim je bila v Kulturnem domu v Kočevski Reki razširjena seja upravnega odbora DPD »Svoboda«. Razpravljali so o pripravah na praznovanje novoletne jelke in sivestrovanja.
Praznovanje bo trajalo letos tri dni. Prvi dan praznovanja bo otroška prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Za to prireditev je že sedaj veliko zanimanje in se je že sedaj prijavilo veliko interesentov iz vrst šolske mladine. Drugi dan bo na sporedu lutkovna predstava »Baterija ing. Lisca« tretji dan pa bo na programu prireditev z dedkom Mrazom in obdarovanje otrok. Otroke bodo obdarovali v treh skupinah: predšolske otroke od drugega leta starosti naprej, učence od I. do IV. razreda ter od V. do VIII. razreda.
PREKLIC
Podpisana Kozina Fanika iz Hrovače št. 16, preklicujem besede, katere sem izrekla o Klasnič Ani iz Ribnice št. 232, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše mame in stare mame
IVANE 2UK iz Kočevja
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, poklonili vence in jo spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Jožetu Maroltu in Zofiji Baričič za vso njuno skrb ob času bolezni pokojnice ter sosedom in znancem.
Žalujoči družini Štampar in Kočevar.
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični' izgubi, kj nas je zadela s smrtjo žene in mamice
ANIKE OBLAK iz Maršičev
se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Oražmu iz Ribnice za njegovo humano zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Stojanu Novaku in tovarišu Lovšinu za ganljive besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru za petje žalostink, šolski mladini, ter vsem tistim, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož France z družino
Pogovorili so se o vsem in določili ljudi za izvedbo obdaritve. Za pokrovitelja prireditve so izvolili direktorja posestva »Snežnik«.
Silvestrovanje bo v prostorih Kulturnega doma v Kočevski Reki, prav tako tudi v Borovcu in Štalcerjih. Če bo potrebno, bodo na razpolago tudi avtobusi za prevoz v Kočevsko Reko.
Govorili so tudi o klubu v Kočevski Reki. Ta bo začel z delom takoj v začetku prihodnjega leta.
n-
Zanimivosti
•	USODA OBRAMBNEGA OROŽJA
V	avstralskem mestu Darwin* so se leta 1941 pripravljali na obrambo proti morebitnemu japonskemu napadu. Na obali so zgradili vrsto utrdb s topovi. Vse t* orožje so nedavno prodali za staro železo; kupila ga je neka Japonska topilnica.
•	SLOVENSKA RIBA -REKORDERKA
Za najtežjo postrv, ki so jo kdaj koli ujeli, velja po vsem svetu tista, ki jo je ribič potegnil iz Velikega jezera v ZDA in je tehtala 15 kilogramov.
Leta 1928 pa so v Soči ujeli 2t kilogramov težko postrv. V gostišču »Skrt« v Mostu na Soči še sedaj visi na steni slika v sporni* na redki ribiški plen. Potemtakem je torej rekorderka soška postrv in ne postrv iz Velikega jezera.
•	ATOMSKI AVTOMOBIL
V	kratkem se bo na cestah pojavil atomski avtomobil, ki bo veljal nekaj sto tisoč dolarjev. To je te dni sporočil neki član ameriške komisije za atomsko energijo. Po njegovih besedah bo nove vozilo prihodnosti še najbolj podobno tanku.
•	ZASOVRAŽIL JE SIR
Ni dolgo tega, ko je v Nišu neld meščan plačal za kilogram navadnega sira 200.000 dinarjev. Kake je do tega prišlo?
Stevan Žarkovič, nameščenec i* Niša, je odšel na trg, da bi si kupil sira. Ker pa je slučajno pozabil denar doma, je ponudil prodajalcu srečko državne loterije. Prodajalec je na to pristal. Naslednjega dne je Stevan na svojo nesrečo zvedel, da je njegova srečka dobila pri žrebanju 200.000 din. Sosedje trdijo, da je Stevan prenehal jesti sir in ga je celo zasovražil, čeprav mu je bil doslej najljubša jed.
od tu in tam
v
RAZPIS
Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev in uslužbencev pri Splošno gradbenem podjetju »ZIDAR« Kočevje
RAZPISUJE
delovno mesto REFERENTA ZA HIGIENSKO TEHNIČNO ZAŠČITO PRI DELU
Pogoji: Popolna srednja šola. Prednost imajo kandidati, ki so že delali kot referenti HTZ, oziroma, da imajo vpogled v gradbeništvo. Na to delovno mesto sprejmemo tudi kandidata s honorarno zaposlitvijo.
Plača po Tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Nastop službe takoj.
Prošnje z življenjepisom naj kandidati pošljejo v tajništvo podjetja do 31. januarja 1961.
SGP »ZIDAR« Kočevje
Tomc Franc, Slovenska vas št. 6.1 in ostalo sorodstvo.
KORISTNIKE POTROŠNIŠKIH POSOJIL
OBVEŠČAMO
da ne bomo od 20. decembra 1960 do 15. januarja 1961 odobravali potrošniških kreditov, bomo pa sprejemali vplačila rednih obrokov oz. izvrševali likvidacijo dokončnih plačil ali posojil. Prav tako bomo dajali informacije o stanju posojila vplačanih obrokov ipd.
Začasna ustavitev je potrebna zaradi zaključnega računa podjetja za leto 1960.
OD 15. JANUARJA 1961 DALJE BOMO S POTROŠNIŠKIMI POSOJILI SPET OBIČAJNO POSLOVALI.
Vsem cenjenim kupcem se priporočamo tudi v. bodoče.
TRGOPROMET KOČEVJE
.lili
rib. h krajev'
Ali je to DOSTOJNO?
Tovariš Mihael Žagar iz Drage nam je poslal pismo, v katerem se huduje zaradi nedostojnega obnašanja mladine, ki se vozi v šolo s kočevskim vlakom. Med drugim piše takole:
Pred dnevi sem se peljal z dijaškim vlakom iz Kočevja v smeri proti Žlebiču. Vagon je bil poln šolarjev. Že takoj v začetku vožnje so odpirali in tleskali z vrati, da je bilo joj. Opozoril sem jih, naj dajo mir. Beseda ni nič zalegla, nasprotno, postali so še bolj nagajivi. Eden izmed njih je nalašč odprl okno, čeprav v vagonu
ni bilo kurjeno in je bil zunaj mraz. Opozoril sem ga, naj okno zapre. Ubogal je. Potem pa je stopil k oknu drugi in ga spet odprl. Popadla me je jeza in še posebej, ko me je hotel eden izmed dijakov zafrkavati. Vprašal sem ali so dijaki ali divjaki? Eden izmed njih je odgovoril, da so divjaki, potem pa vzel aktovko in odšel v drugi vagon.
Veliko sem potoval po svetu, vendar kaj takega še nisem doživel. Čudim se, da imajo mladi tako neodgovoren čut do starejših ljudi. To jim gotovo ni v čast.
Mladina v Kočevski Reki
3. decembra je bil v Kočevski Reki sestanek aktiva LMS. Aktiv šteje 17 članov. Na sestanku so govorili o političnem seminarju, ki se bo začel v tem mesecu, zaključil pa v marcu prihodnjega leta. Seminar organizira izobraževalna sekcija DPD »Svoboda« Kočevska Reka. Za seminar imajo doslej 9 prijavljencev.
Poleg drugega so na tem sestanku izvolili mladinca, ki se bo udeležil seminarja za vodstvo kmečkih mladinskih aktivov. Seminar bo organiziral Okrajni komite LMS Ljubljana. Izvolili so tudi novega sekretarja aktiva.
80-letnica Franje Fricove
Vzgoja duševno zaostalih otrok v občini
Viniški igralci v Predgradu
Dramska skupina prosvetnega društva »Oton Zupančič« iz Vinice je 4. decembra gostovala z igro »Bele vrtnice« v Predgradu. Številni gledalci, ki so napolnili dvorano zadružnega doma, so bili zadovoljni s kulturnim užitkom, ki so jim ga nudili z doživeto igro viniški igralci.
Občni zbori gasilcev
Minulo nedeljo so bili na področju Občinske gasilske zveze Kočevje prvi občni zbori gasilskih društev, in sicer v Podpreski,
Travi, Osilnici in Fari. Udeležba na zborih je pokazala, da se gasilci zavedajo nalog, ki jih imajo kot člani gasilskega društva.
Kljub objektivnim težavam so gasilci v omenjenih krajih dosegli	v) ■■■
£en iukCej učiteljice
Gasilci v Osilnici so začeli z	B (f	~	9
gradnjo gasilskega doma, ki bo
predvidoma dograjen prihodnje I 18. novembra je preteklo 80 let, j njene najboljše prijateljice. Pogo-leto. V dragarskem koncu se na-| odkar se je v Hudem koncu na vor z njo je še danes prijeten.
Malo je žena v Ribniški dolini, ki ne bi poznali učiteljice ročnih del Franje Fricove. 15. decembra je minilo 80 let odkar se je rodila.
Učila je mnogo generacij in vlivala v srca deklet ljubezen do ženskega ročnega dela in gospodinjstva. Poučevala je vrsto let na nekdanji meščanski in dekliški osnovni šoli v Ribnici.
Že mali, drobni prstki učenk v prvih razredih, so se pod njenim vodstvom urili v raznih ročnih spretnostih, potem pa vsa leta, v vseh razredih osnovne in meščanske šole. Kaj so se dekleta naučila v šoli, so pokazale razstave ob koncu šole. Iz njih je bilo spo-
znati trud učiteljice Franje Fricove ter spretnost in pridnost njenih učenk.
Njeno delo v šolah se je kmalu poznalo tudi v naših vaseh. V ribniške domove se je vselila domačnost. Povsod so se belili vezani prti na mizah. Na oknih in vrtovih pa se je širilo cvetje, ki so ga dekleta vzgojile v šoli.
Tovarišica Fricova je bila vestna in pridna in nam je zato še danes lahko za vzgled.
Ob njenem jubileju ji vse njene nekdanje učenke in sodelavke na šoli iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
K.
Kakor drugje, imamo tudi v Kočevju nekaj otroik, čigar duševni razvoj je počasnejši kot pri normalnih otrocih. Duševna zaostalost teh otrok izhaja iz okvare možgan, vnetja možgan in možganske mrene, podedovan j e po starših, nepravilnega delovanja žleze ščitnice, alkoholizma v družini in drugih vzrokov. Duševna nerazvitost se pokaže že v zgodnji otroški dobi: telesni in duševni razvoj gre počasi, noben predmet ne vzbudi v otroku zanimanja, vse gre mimo njega brez vtisov. Telesno so taki otroci nespretni, pozno začnejo govoriti, ne znajo se igrati in so do igrač brezbrižni.
Pravilna vzgoja takih otrok v predšolski dobi je odločilna za njihovo nadaljnje življenje. Vsi starši pa ne zasledujejo razvoja svojih otrok. Opazijo sicer, da se otrok počasneje razvija, pozno govori in hodi, da je zelo nemiren, da je pozabljiv itd. Drugi starši spet tožijo, kako je njihov otrok miren, boječ v družbi in podobno. Vsi pa se tolažijo, da bo vse to prešlo, ko bo prišel otrok v osnovno šolo. Toda prav v osnovni šoli se pokaže duševna nerazvitost oz. zaostalost v polni meri, ker terja šola od učenca več, kot je sposoben napraviti.
Pedagogi v šolah spoznajo take otroke predvsem po temle: nekateri popolnoma mimo ždijo v klopi, tiho, plaho in neodločno odgo-
varjajo na vprašanja, ali pa sploh ne dajejo nobenega odgovora. Pri vsakem delu so skrajno počasni in tako vedno bolj zaostajajo za ostalimi učenci. Ko občutijo zasmeh učencev onemijo in ne pokažejo nobenega truda več. Razred ponavljajo, a tudi v prihodnjem letu niso boljši. Večje preglavice povzročajo učenci, ki zato, ker ne morejo slediti pouku, niti za trenutek ne mirujejo: gugajo se po stolih, nagajajo sošolcem, se sprehajajo po učilnici, čečkajo in trgajo zvezke in knjige in podobno. S takimi otroci nastanejo velike težave, posebno še če jih odrasli ne razumejo in ne znajo z njimi ravnati. Otroci postanejo utrujeni, živčni, brez volje, zasovražili bodo šolo in součence. izostajali iz šole in se potepali. Šolanje navadno končajo v tretjem razredu in odidejo v življenje brez sposobnosti za samostojno preživljanje.
Kako usposobiti tudi te otroke za življenje? V osnovni šoli je to nemogoče. Duševno zaostali otroci naj bi obiskovali posebno, pomožno šolo, ki dela po posebnem učnem načrtu. Ta vsebuje sicer iste predmete kot učni načrt za osnovno šolo. toda vsebina teh predmetov osvajajo učenci v obliki in obsegu, ki je dosegljiv.
V Kočevju bi morali resno razpravljati o ustanovitvi take šole, ki bi izoblikovala mlade ljudi, da
bodo enakopravni člani naše družbe in tako kos nalogam, s katerimi se bodo srečavali, ko bodo odrasli šolskim klopem.
meravata gasilsko društvo Draga' Slemenih rodila Rezka Cvar, uči-
in Novi kot združiti s PGD Pod-preska, če bodo s tem soglasni člani omenjenih društev.
V decembru in januarju prihodnjega leta bodo izvršeni občni zbori v vseh gasilskih in industrijskih društvih v občini.
D. V.
teljica in zaslužna prosvetna delavka. Njen oče je bil še v službi na nekdanjem gradu nad Ortnekom. Prav rada pripoveduje, kako je bilo tiste dni.
Njeno prvo službeno mesto je
Bila je zavedna Slovenka. Zato je tudi med NOB takoj spoznala, kje je njeno mesto. Čeprav je bilo zelo nevarno, je že v jeseni 1941 sprejela in skrila v svoji hiši izčrpanega partizana, ki se je rešil na Veliki gori. Materinsko je skr-
V Polomu želijo elektriko
Pred kratkim je bila v Polomu konferenca Socialistične zveze. Iz poročil funkcionarjev odbora je razvidno, da so skoraj vsi odrasli prebivalci člani SZDL (od 55 volivcev je 50 članov). Na konferenci so dalj časa razpravljali o komunalnih vprašanjih, posebno pa o elektrifikaciji vasi. Mimo vasi gre elektrovod, ki dovaja elektriko Suhi krajini, v Polomu pa še nimajo elektrike, čeprav jim je bila obljubljena že pred 10 leti. Potrebna je tudi telefonska zveza s Kočevjem. Ljudje želijo, da bi jim priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi za napeljavo elek-
trike in telefona, sami pa bodo sodelovali s prostovoljnim delom.
H.
V JAMO l£ PADEL
Pred dnevi je Jurij Švigelj iz Radenc s sosedom sekal na koše-nici bukev. Nesreča je hotela, da je spodrsnil in omahnil v 12 m globoko jamo, ki je bila poleg. Sosed je šel takoj v vas po vrvi in reševalce, ki so ga potegnili iz jame. Bil je živ, vendar precej poškodovan. Zato so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnico.
bilo na Bizeljskem. Prišla je v po- bela zanj in pomagala tudi pozne-polnoma drugačno okolje, v kraje med vinograde in kmalu spoznala bedo in revščino svojih učencev.
Silno so jo vzljubili in jo niso mogli pozabiti, ko je odšla na novo službeno mesto v Ribnico.
V novi kolektiv je prinesla mnogo veselja. Vedno nasmejana in dobre volje je prihajala v šolo, dokler ji ni zbolela mama. Pustila je šolo in se vrnila v svojo rojstno vas. Sedaj so ji postale knjige
je vsem, ki so se zatekli k njej. Novim idejam je ostala zvesta vsa leta vojne in je vesela pričakala svobodo.
Tudi dandanes je še vedno vedra. zato nič čudno, da jo ljudje radi obiskujejo. Ob lepem jubileju ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let med njenimi sosedi, knjigami in rožami.
K. K.
Mokra vožnja
V I nekem nntnku In P,av ie tako- Čeprav spada ■ NrtlaHalll IVVMMU Dragarski konec teritorialno pod
Ann vnilrimn	ObLO Kočevje, kočevska občina
Ulili	ni nasprotovala združitvi. Takšna
Občni zbori kmetijskih zadrug združitev bo članom zadružnikom so končani. Kmetijske zadruge in kraju samo v korist. Tudi na Hrib, Travnik in Draga se bodo občnem zboru v Dragi so se od-združile. Odslej bo tu poslovala ločili za priključitev k potoški Kmetijska zadruga Loški potok. zadrugi.
. Za SMEH in DOBRO VOLJO -
SEZNAM
»Kaj pa pišeš tako vneto?«
Veš, včeraj me je ugriznil stekel pes, pa si sedaj zapisujem imena vseh tistih, ki jih bom oklal, če zbesnim.
DOKAZ
Mož se je vrnil z dolgega službenega potovanja. Med radostnim poljubljanjem in zatrjevanjem, kako sta pogrešala drug drugega, gresta z ženo spat.
Ponoči žena nenadoma plane pokonci:
»Dragi, beži! Mož gre!«
Mož naglo vstane, še ves dremoten zgrabi hlače in čevlje, ter' skoči skozi okno.
VSAKE TRI URE
Naš Ribničan je prodajal suho robo.
»Kako ti kaj gre?« ga pobara znanec.
»Kakor bolniku,« odvrne Ribničan, »vsake tri ure eno žlico!«
SREČA pa taka
»Naš Janez je imel srečo!«
»Res. Kako?«
»Včeraj se je dal zavarovati zoper nezgodo, danes pa mu je padla s strehe opeka na glavo!«
Nevšečnosti, ki jih povzroča močno jesensko deževje še vedno ni konec.
Pred dnevi so začeli s popravljanjem mostu na cesti II. reda Ljubljana—Kočevje pri Dolenji vasi. Most je bil v zelo slabem stanju in popravila nujno potreben.
Prav v tem času pa so obilne padavine spet povzročile velike poplave na dolenjevaškem polju. Obvozna cesta na Rakitnico je bila že v soboto pod vodo. Promet za Ribnico je bil usmerjen preko Strug in Rašice.
Najpogumnejši pa niso odneha-
li, čeprav je bilo poguma konec že po nekaj metrih vožnje v mokri element. Pravijo, da so morali sedmim »fičkotom« tovornjaki pomagati na suho.
Lovska iz Poloma
V okolici Poloma in bližnjih vaseh v Suhi krajini je precej divjih prašičev in druge divjadi. Kmetovalcem je divjad prizadejala že precej škode, čeprav se lovci prizadevajo in organizirajo pogone na divjačino. Domači in lovci iz Kočevja in Ljubljane so ustrelili že več prašičev. Zadnji pogon so organizirali lovci na prašiče in jelenjad. S prašiči ni bilo nič, lovci so videli samo še sled za njimi, ustrelili pa so dva jelena, lisico in zajca.
Tratar Marjan-Učo:
»TEKMOVANJE ZMAGE« V ČASU NOV
Kočevska ter njena okolica ni i prej proučili razpis IOOF, nato pa| na sektorju_ Kočevska reka. Ti dala svojega velikega delelža že razpravljali o sestavi tekmovalne- kraji so izvršili svojo obvezo škoro
ga načrta našega okraja — rajona. 10O procentno! Gornja briga je
pred vojno v borbi z nadutimi Ko-čevarji-nacisti, temveč se je izkazala tudi v zadnji veliki osvobodilni vojni. Ni bilo družine, ne hiše, da ne bi sodelovala na tak ali drugačen način. Bilo je vrsto hrabrih borcev, ki so dali svoja življenja za lepšo današnjo rast te deželice tam ob Kolpi in pod Gote-niškim Snežnikom, Krempo. Krokarjem ter Boni čem in onkra j Fridrihsteina ... Prebivalci so pomagali naši vojski in oblasti s hrano. pranjem ter obveščanjem. Posebno je bila nenehna skrb ljudstva za zbiranje hrane. Kljub tem težavam ni ostala naša vojska lačna. čeprav je bilo treba včasih postrgati zadnje prgišče moke. zadnji krompir. Dali so brez godrnjanja, res iz srca, ker je šlo za naše borce!
Izvršni odbor OF Slovenije je razpisal za čas od 20. IX. do 20. XI. 1944 .posebno TEKMOVANJE ZMAGE. Pisec se je udeležil kot član okrajne Tekmovalne komisije seje, ki je 'bila 25. avgusta 1944 na Fari na »Rajonu«. Udeležili so se še: predsednik Egon Mihelič, kult. propag. referent Ivan Selšek, Lojze Levstik, Rezka Razdr.ihova, Rafel. raj. sekretar in pok. Micka Klarečeva. Na prvi seji smo naj-
načrt ip vrhovni 20 točk zbrala 700 kg krompirja, sena 3500
BS
žita ali moke. nadalje 4000 kilo- k, og ramo v prosa 50 kg ovsa, 20 gramov krompirja, 300 kg fižola. 20 kilogramov fižola 4 m drv m 51 glav živine, 1800 1 mleka ali 75 kg žgan,a Gotenica^ 1200 kg krom-s	pir.ia. 13 kg fižola, 30 kg suhega
sadja. 8000 kg sena, 5 kg čaja in 4 L žganja. Kočevska Reka: 300 kg mo- j ke, 100 kg krompirja, 10 kg suhega sadja, 100 kg sena. 10 kg lešnikov, 51 žganja in 20 kg čaja! KNOO Koče, Primoži in Mlaka: 50 kg mo-| ke, 30 Rg krompirja. 4 kg fižola, 100 kg sadja. 50 kg sena in 15 1 žganja.
Nemogoče je, da bi naštel vse uspehe tekmovanja. Vsi so se takrat resnično odrezali, tako žene, mladina in pionirji, ki so resnično tekmovali in vsi na svoj način prispevali velik delež k zmagi.
masla. V deveti točki je predpisoval razpis za ustanove civ. prebivalstva 6000 kg svežega sadja. 1000 kilogramov suhega sadja, 50 kilogramov suhih gob. 100 kg orehov ali lešnikov,50 kg zdravilnih rastlin za čaj. Zgradili naj bi 7 novih sadnih sušilnic! Tudii zdravstveni plati smo posvečali dovolj pazljivosti, in to se je odražalo tudi v našem načrtu. Načrt pa je vseboval tudi propagandni del akcije. Napisali bomo 50 dopisov za tisk, tekmovali za najboljši stenčas v okraju, sektorju, napisali najboljšo reportažo, izvedli kolportažo našega tiska in ocenili najboljšo agitko-kult. prireditev v tem času. Tak je bil naš rajonski načrt in z njim smo potem po vseh sektorjih člani komisije obvestili vse KNOO in TOOF ter ves načrt tudi raz-
** Vreme
Tudi v naprej nestalno vreme s pogostimi padavinami, vendar tokrat pretežno v obliki snega.
Posebno močne snežne padavine drobili na sektorje in te na KNOO! j se pričakujejo okrog 22. decem-Pisec je tokrat delal v tej akciji! bra.
MIHAIL ZOŠCENKO:
HIEV$ECEN primer
eter ni bil več tako maj-	Zdravnik je rekel	Petru:	vec	se je našel, ki ve bolje	kot
hen deček. Imel je štiri	— Kakšna reč pa	je to!	Zakaj	jaz,	zakaj otroci padajo,
leta.	padaš?	Kol ja je rekel:
Toda mama ga je imela za	Peter je rekel:	Poglejte, kako je Peter	ob-
povsem majhnega. Sama ga je	— Ne vem zakaj,	toda	vedno	lečen. Ena hlačnica mu mahcdra
pitala z žličko, na izprehod ga padem.	prazna, v drugi pa sta obe nogi.
je vodila za roko in ga sama Zdravnik je rekel mami:	Zato tudi pada.
-	Slecite otroka, takoj ga bom Tedaj so vsi zazijali,
pregledal.	, , ,	peter je rekel:
«voii nostel iiei In mama ca ie Mama je Petra slekla in - Tako me je mama oblekla. •,=,siinPnhinčiH '	C	zdravnik je prislonil slušalko.	Doktor je sklenil:
Zdravnik je nekoliko poslušal - Nl treba kll,catl Profesorja, in rekel:	Zdaj je jasno, zakaj otrok pada.
-	Otrok je popolnoma zdrav.	_ zjutraj sem se zelo podvi-
Cudno je, za aj pada. Oblecite	zal3j da čimprej skuhala ka-
ga zopet m ga postavite naj	zcjaj pa sem tudi zelo razbur-
stoJ1’	jena, zato sem mu hlačke napak
Mama je dečka naglo oblek- oblekla, la in ga postavila na noge.	Kolja je rekel.
Zdravnik si je nataknil na- — Jaz se vedno oblačim sam, očnike, da bi bolje videl, kako zato se mi take neumnosti s deček pada.	hlačkami ne dogajajo. Starejši
Ko pa so dečka vnovič posta- ljudje vselej kaj zmešajo.
—	Neumnost!	Naš	mali	dobro	vili na noge, je spet padel.	Tedaj pa je tudi Peter rekel:
hodi	in	leta, zato ni	mogoče,	da	Doktor se je začudil in rekel:	— Poslej se bom oblačil sam.
bi padel.	— Pokličite profesorja. Morda Nato so se vsi zasmejali. Tudi
In je malega takoj postavil na bo profesor medicine dognal, za- doktor se je zasmejal. Vsem je rogoznico. Fantek je hotel iti po kaj ta otrok pada.	podal roko in odšel po svojih
igračke, toda zopet že četrtič je Očka je odšel k telefonu in opravkih, padel.	telefoniral profesorju, toda vtem
Očka je rekel:	je prišel k Petru v goste deček
—	Takoj je treba poklicati Kolja.
zdravnika. Fant je gotovo zbo- Kolja je Petra pogledal, se na-lel. Gotovo se je včeraj prena- smehnil in rekel: jedel bonbonov.	- Jaz pa vem, zakaj Peter
Poklicali so zdravnika.	pada.
Prišel je zdravnik z naočniki Doktor pa nato:
oblačila.
Nekoč se je Peter zbudil v
začela oblačiti.
Ko ga je oblekla, ga je postavila na noge, da bi hodil ob postelji. Toda Peter je nenadoma padel.
Mama se je prestrašila in je po telefonu poklicala očeta, ki je bil v službi.
Rekla mu je:
— Pridi brž domov. Z našim fantom se je nekaj zgodilo — ne more stati na nogah.
Ko je oče prišel, je rekel:
in slušalko.
— Glejte, kakšen učen smrka- všečnost.
Oče je odšel v službo, mama pa v kuhinjo.
Kolja in Peter sta ostala v sobi in se začela igrati.
Naslednji dan si je Peter oblekel hlačke sam, zato se mu tudi nikdar več ni pripetila taka ne-
Izobraževanje komunistov
Pred kratkim je bil v Kočevski Reki sestanek osnovne organizacije ZK. Med drugim so razpravljali o delu samoupravnih organov in komunistov v teh organih. Sekretar organizacije je poročal o-plenumu občinskega komiteja ZK v Kočevju. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o kaznovalni politiki članov ter drugih vprašanjih.
O ideološkem delu, študiju in izobraževanju članov in nečlanov, je govoril predsednik DPD »Svoboda«. Predvidena sta seminarja za mlade in starejše komuniste. Na teh seminarjih bodo obiskovalci dobili osnovno znanje o sodobnem pogledu na svet. Poleg tega je v načrtu tudi redni študij za člane ZK.
V prvi polovici decembra bo začel tudi seminar za člane delavskega sveta in tečaj za šivilje. Za šiviljski tečaj je veliko zanimanje. Prijavilo se je 60 interesentk.