PoStnina plačana v gotoTini CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV DO 7. JUNIJA ie.ustriraii t e d iv i k za r a d i o f o n i j o NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1950 Poročevalska služba in radio Dandanes se izmenjavajo brez težav radiotelegrami po celem svetu, možni so pa v zadnjem času tudi ra-diotelefonski pogovori s skoro celim svetom, n. pr. iz Evrope v Ameriko ali znani pogovor izumitelja Marconija ob priliki nekega poskusa za brezžični prenos večje energije na zelo velike daljave, iz Genove (Italija) v Sidney (Avstralija). Ker pa sloni brezžični prenos električne energije na razširjanju elektromagnetnih valov, je prenos v gotovi odvisnosti od valovne dolžine. Izkušnje so pokazale, da so za prenos na večje razdalje uporabni valovi z dolgimi valovnimi dolžinami, za prav velike in največje razdalje več tisoč kilometrov je prenos najuspešnejši s kratkimi valovi. Za srednje razdalje se poslužujejo normalnih valovnih dolžin. Poročevalske agencije in varnostna oblastva so se odločila za medsebojno oddajanje poročil za oni del valovnih dolžin, ki ne služijo več radiofoniji, in sicer za dolge valovne dolžine krog 3000 m. Dolgi valovi se namreč brez pravega mrtvega pasu razširjajo pri večji energiji zelo daleč. Odkar so pa odkrili izredno uporabnost kratkih valov za oddajanje na velike daljave, se odslej poslužujejo tudi teh. Radio je poročevalsko službo vsestransko izpopolnil, nekaj njenih panog popolnoma reformiral in na novo ustvaril. Kako se je izpopolnila n. pr. le varnostna služba! Varnostna oblastva lahko dandanes izdajajo svoje naredbe, svarila, tiralice etc. potom radia v trenutku na vse kraje, s čemer jim je neverjetno olajšan posel, in kar jim obenem tem bolj zasigura uspeh njihove akcije. V splošnem so vsa poročila, ki jih morejo oddati v svet brezžičnim potom, točnejša, ker so hitrejša, ker dospejo v pravem trenutku in še aktualna na zaželjeno mesto. Popolnoma se je reformirala in znatno izpopolnila vremenska in prometna poročevalska služba. Dočim je mogla prej le životariti in le v skromni meri služiti svojemu namenu, je danes odločilen faktor. Ustvarila je možnost zračnega prometa, ki mu je radio pripomogel do ogromnega razmaha. Brez radiosignalov in radio-poročil si zračnega prometa v megli, v mraku in ponoči sploh misliti ne moremo. Brez radia bi tudi ne bili mogoči prekokontinentalni in preko-oceanski poleti z aeroplani, ne moremo si tudi misliti »Zeppelinovega« poleta krog zemlje, vss-si^ masa kukavica Nedelja B Prenos z velesejma, ob 16, EE Dravska diviz. godba, ob 20. Torek ■ Prenos iz Zagreba, ob 20. Sreda B Prenos iz Prage, ob 20. Četrtek ■ Prenos ljublj. opere, ob 19.30, Petek 0 Riharjev večer (cerkv. pev. zbor Vič), ob 20. Sobota B Prenos iz Beograda, ob 20. Naša priloga se nadaljuje! Nova klinika Philipsovih tovaren v Eindhovenu (Holandska). Kolikega pomena je radio dandanes za plovbo, zlasti za prekomorsko, vidimo v tem, da ima v varnostne in navigacijske svrhe vsaka malo večja ladja že, pri prekooceanski plovbi pa sploh vsaka, inštalirano radiooddajno in — sprejemno postajo. S pomočjo radia vzdržujejo stalne stike s kopnim in z drugimi ladjami, ki plovejo v istih vodah. Moderni prekooceanski parniki pa so naravnost razkošno opremljeni z radionapravami. Tam jim služi radio poleg prvotnih, izrecno varnoistnih in navigacijskih tudi še v splošnejše namene. Radio je uvedel tudi nekaj novega in sicer splošno poročevalsko službo. Sleherna postaja oddaja dnevno ipol,eg poročil o važnejših dogodkih še borzna, tržna in vremenska poročila, nekatera tudi večkrat na dan. Radio je na ta način omogočil trgovcem in manjšim producentom kontrolirati cene svojemu blagu na raznih tržiščih. Obvaruje jih s tem včasih prav znatne škode, saj so prej večkrat prodajali prekupčevalcem biago pod ceno ali pa tudi večkrat na svojo škodo odlašali s prodajo. Iz časopisov namreč dobijo informacije o cenah in prodaji odn. nakupu često prekasno ali pa le o lokalnih razmerah. Športni svet spet pa je vesel spart-nih novic iz raznih mest, včasih oddajajo oddajne postaje tudi radiopre-nose o celotnem poteku športnih tekem, kar hvaležno poslušajo mnogokrat ne le športniki, ampak tudi drugi radioamaterji. Najbolj veseli so radia sploh, pa tudi radioporočil vsi oni, ki nimajo prilike biti v stiku z bližnjim mestom, ki bivajo daleč od mesta in daleč od železnice, 'kamor dospejo časopisi le z velikimi, včasih tudi večdnevnimi zamudami. Za te pomeni radio gotovo blagodat. Radio je v resnici zreformiral in izpopolnil vso poročevalsko službo tako, da more v polni meri služiti svojemu namenu. Žični prenos poročil je omogočil silen razvoj in ogromen razmah poročevalske službe, ki je bila dokaj neznatna in v današnji obliki sploh nepoznana. Brezžični prenos pa jo je znatno dvignil in ji znova pomagal do še višjega razvoja. Danes še radio sam ne zmore vsega, v znatni meri mu še pomaga žična telegrafija in telefonija in še le v sodelovanju vseh dosežemo ono popolnost, ki jo zahteva naš čas. V bodočnosti pa se bo gotovo brezžični pre- nos vedno bolj še izpopolnil, tako da bo morda že v kratkem radio dosegel tudi v tem oziru vsestransko tehnično dovršenost. drobiž Edina država brez radia Bila je to in je zaenkrat še — Bolgarija. Kakor čujemo, pa se je sofijska vlada odločila, da zgradi lastno oddajno postajo. Na podlagi predlogov tročlanske komisije, ki je na zapadu preštudirala organizacijo in poslovanje radia, je vlada razpisala dela in tudi že dobila ponudbe. Upati je, da začno v doglednem času z gradnjo in da kmalu začujemo bratski »Radio - Sofija«! Trenutno ima Bolgarija šele 3000 aparatov . . . Oddajna postaja Društva narodov Lani novembra meseca je sklenilo Društvo narodov v Ženevi s Švico pogodbo, glasom katere se zgradi tekom letošnje pomladi posebna oddajna postaja na kratke valove za oficielno uporabo Sekretariata Društva narodov. Pogodbo so sedaj že podpisali vsi prizaedti čini-telji, t. j. Švica, Društvo narodov in švicarska radio d. d., ki bo tekom aprila že mogla oddati razna dela na licitacijo. Vsekakor pa postaja pred aprilom 1931 ne bo mogla pričeti z oddajanjem. Do tedaj pa stavi švicarska radio-d. d. Društvu narodov svojo oddajno postajo na razpolago. — Nova postaja bo zgrajena istotako v Prankinsu. (a) Sprejem inozemskiQ postaj čvrst kot sprejem bližnje postaje s Tclefunlcen - cevmi TELEFUNKEN Za vsako rabo pripadajočo cev! 1006100506107807021106071010030810050607090810030709030710050709030805100610030807040308061003061005060703070405060501071005070408060509040607110307061004070100020106000100000106060910110107050710030804050106100201060910050610040607010710010100020106060600040403060205060610100508061005081005060401000201002002110100 010001010201020100113101000102010000010001000505020102300001000100010002010001000101000102010002010201000205000023020123020102020100012300010000010002 na domačem valu Dravska div. godba v radiu Po daljšem odmoru bomo čuli v radiu zopet godbo dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr, Čerina. Program je pester, dasi stilno neenoten (narodne, šlagerji.. .), Riharjev večer Enega izmed najbolj simpatičnih slovenskih cerkvenih skladateljev pretekle dobe nam bo predstavil ta petek cerkveni pevski zbor z Viča pri Ljubljani. Gregor Rihar je črpal pri svojem skladanju iz bogastva ljudske duše in seže vsem preprostim tudi danes še prav v dno srca. Danes, ko se kor včasih že prehudo bliža koncertnemu odru, nam dobro de prijetna, preprosta in ljudska Riharjeva pesem. Zato ta večer pozdravljamo. prosvetni radio »Vinogradništvo«, pred. g. Kafol v nedeljo ob 10.20. »Nekaj misli praktičnega kmetovalstva z ozirom na organizirano pospeševanje živinoreje«, pred. g. Jan. Ovsenik v n e -d e 1 j o ob 15. »Življenje sv. Avguština«, pred. univ. prof. dr. Fr. Veber v ponedeljek ob 19, »Portreti iz svetovne literature« (Henri Beyle-Stendhal), pred. g. p. dr. Roman Tominec v sredo ob 19. »Novi kazenski zakonik«, pred. g. dr. Lojze Čampa v četrtek ob 19.30. »O notranji šolski reformi in podku samem«, pred. gdč. Olga Knez v petek ob 19. »O zavarovanju«, pred. g. Ivan Mar-telanc v soboto ob 19. B Nedelja. Beograd, 19.30, Radio in Byrdova ekspedicija na Južni tečaj. Ponedeljek. Beograd, 19.30, Kaj pravi Rabindra-nath Tagore o ženskah in ljubezni. Dunaj, 18.00 Kopenhagen, Stockholm in Oslo. 18.30, Čebelarstvo in kmetijstvo. Breslau, 20.00, Država in cerkev. Torek. Zagreb, 19.30, Osnovne ideje plastike. Breslau, 21.00, Špijonaža in izdajstvo. Sreda. Beograd, 19.30, O stari in novi ruski umetnosti. Dunaj, 17.45, Srečanje z rastlino, žuželko in psom. — 19.30, Dunaj v baročni in rokoko dobi. Langenberg, 18.30, Svetovno gospodarstvo. Miinchen, 20.00, Država in gledališče. Četrtek. Beograd, 19.30, Geologija, Dunaj, 18.00, Filozofija kot predpogoj znanstvenega spoznavanja. — 18.30, Gospodarstvo in tisk. — 19.00, Iz prazgodovine človeštva. Berlin, 18.55, Ali je v Ameriki bolje? — 20.30, Gandhijeva pravda. Breslau, 18.15, Kaj je elektrika. Petek. Beograd, 19.30, Estetska in psihološka analiza narodne pesmi. Miinchen, 18.45, Turist in vreme. Sobota. Berlin, 19.00, Islandija. Breslau, 18.55, Ali je možna znanstvena grafologija? najboljše iz etra Koncerti in večeri Nedelja. Beograd, 20.00, Violinski koncert in 21.15, Koncert jugoslovanske glasbe. — Zagreb, 20.30, Večerni koncert zabavne glasbe. — Budapest, 19.15, Koncert na harfo. — Bucarest, 21.00, Klavirski koncert. — Dunaj, 20.00, Ljudski zabavni večer. — Varšava in Katovice, 20.15, Ljudski koncert poljske glasbe. Ponedeljek, Beograd, 20.00, Koncert japonske glasbe in 21.00, Prenos z Dunaja. — Zagreb, 21.00, Prenos z Dunaja. — Dunaj, 20.00, Mozartove pesmi in 21.15, Sere-nada z Josephsplatza. — Budapest, 19.40, Večerni koncert opernega orkestra in 21.35, Klavirski koncert. — Bucarest, 21.00, Koncert rumunskih narodnih pesmi. — Praga, Bratislava in Moravska Ostrava, 22.20, Koncert sodobne angleške plesne glasbe. Torek. Beograd, 22.15, StrauBov večer. — Zagreb, 20.00, Klavirski koncert. — Praga, 20.30, Koncert češke filharmonije. — Milan in Torino, 20.30, Pester koncert. — Rim, 21.00, Slavnostni koncert. — Leipzig, 21.15, Veliki koncert. Sreda. Beograd, 20.00, Beethovnov večer in 21.40, Koncert radio kvarteta. —- Zagreb, 20.35, Koncert slovanske glasbe. — Dunaj, 21.10, Koncert baročne in rokoko glasbe. — Budapest, 21.30, Ljudski večer. — Bucarest, 21.00, Koncert na vicloncella. — Varšava in Katovice, 20.30, Koncert priložnostne glasbe. — Rim, 21.02, Veliki godalni koncert. — Četrtek. Dunaj, 20.00, Koncert kvinteta in 21.00, J. Haydnovi godalni kvarteti. — Budapest, 20.20, Koncert na flavto. — Praga in M. Ostrava, 22.15, Orgeljski koncert. — Bratislava, 20,20, Slovaški večer. — Petek. Beograd, 20.00, Klavirski koncert in 20.30, Pevski koncert — Dunaj, 21.05, Koncert iz del dunajskih komponistinj. — Bucarest, 21.00, Simfonični koncert. — Varšava in Katovice, 20.15, Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Praga, 21.00, Koncert plesne glasbe. — Milan, 20.30, Veliki Simfonični koncert. Sobota. Beograd, 20.00, Arije in dueti iz modernih oper in 21.00, Violinski koncert. — Dunaj, 20.00, Slavnostni večer iz Salz-burga. — Praga in Bratislava, 20.00, Koncert ruske glasbe. — Rim, 21.02, Pester koncert. — Milan, 21.15, Koncert komorne glasbe. — Berlin, Breslau in Leipzig, 21.00, Veseli večer. Opere in operete Nedelja. Rim, 21.02, »Tosca«, opera v 3 dej., kp. Puccini. — Milan in Torino, 20.30, »Nova ljubica«, opereta v 3 dej., kp. Ostali. — Langenberg, 20.45, »Gotter-dammerung«, opera v 3 dej., kp. Wagner (odlomek). — Leipzig in Breslau, 20.00, »Ali Baba«, opera v 3 dej., kp. Che-rubini. Ponedeljek. Milan in Torino, 20.30, »Gioconda«, opera, kp. Ponchielli, — Berlin, Breslau in Leipzig, 20.30, »Die Briganten«, opereta v 3 dej,, kp. Offenbach. Torek. Dunaj in ^eograd, 19.30, »Der Evan-gelimann«, opera, kp. Kienzl. — Varšava in KatOvice, 19.50, Prenos opere. — Langenberg, 21.00, »Gotterdamme-rung«, opera, kp. Wagner (nadaljevanje). Sreda. Praga, Bratislava in M. Ostrava, 19.15, »Juda Iškarjot«, opera, kp. Zamrzela. Četrtek. Bukarešt, 21.00, Prenos opere. — Rim, 21.02, »Manon«, opera v 4 dej., kp. Massenet.— Milan, 20.30, »Gioconda«, opera, kp. Ponchielli. — Langenberg, 21.00, »Gotterdammerung«, opera, kp. Wagner (nadaljevanje). Petek. Zagreb, 20.00, Prenos opere. — Rim, 21.02, »Lažisvetnica«, opereta v 3 dej., kp. M. o Herve. — Miinchen, 20.00, »Modra mazurka«, opereta v 2 dej., kp. Lehar. Sobota. Budapest, 19.30, Prenos opere. — Torino, 20.30, Prenos opere. Jlll!l!«ilt|l«W \ Pri obisku velesejma oglejte razstavo M I n <&Qne Poljšak, (Radioteljnika \ | tPaVllOjn 6 20^28 Siubtjana, Aleksandrova cesla št. 5 OD 1. fUNIJA DO 7. fUMIJA RADIO LJUBLfANA SA HeJelja, I. junija 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 P. dr. Gvido Rant: Versko predavanje 10.20 G. Kafol: Vinogradništvo 11.00 Koncert Radio-orkestra: Puccini: Madame Lescaut; Weiss: Manuela; Ascher: Valček princese; Sidney Jones: Geisha; Lincke: Srček; Petrič: Naša Vava; Lincke: Die Backfischpa-rade; Urbach: Regina 12,15 Tedenski pregled 15.00 Janez Ovsenik: Nekaj misli praktičnega kmetoval-stva z ozirom na organizirano pospeševanje živinoreje 15.30 E. Kristan: Kdo je blazen, šala. v 1 dej. 16.00 Rezervirano za prenos z velesejma 17.00 Tercet Šiška 20.00 Koncert godbe Dravske divizije: Allier: Francoska kri, koračnica; Reinhardt: Go-spejine oči, valček; Offenbach: Hoffmanove pripovedke; Hruby: Rendezvous pri Le-harju, potpouri; Balfe: Arija iz op. »Falstaff«; Rendla: Veseli trenut-ci, srbske pesmi; Ger-vais: Lepa naša domovina, jugoslov. pesmi; Leopold: Praha, češke pesmi; Eisemann; Ti si moja zvezda, tango; Rotter-Madrid. Paso doble; Fall: Kdaj te vidim, Magdalena, fox-trot; Čerin; Delaj dekle pušeljc, koračnica. 22,00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra: Urbach: Iz Wagnerjeve junaške knjige; Lincke: Odmevi iz Altheima; Lincke: Sanje ljubavi; Hei-necke: Fantastični valček; Kral: Doibitek 23.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 2. junija 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Pevski zbor Mestne ženske realne gimnazije 19.00 Dr. Veber: Avguštinovo življenje 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Opera na ploščah 21.00 Koncert Radio-orkestra: Smith: Lev; Strauss: Rožica z juga; Beethoven: Egmont; Dvorak: Berceu-se; Nedbal: Poljska kri; Fetras: Operetna revija 22,00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 5. junija 12.30 Reproducirana glasba (Batisttini, Tita Rufo, Ša-ljapin, orkestralna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Haydn: Andante iz simfonije št. 2; Dvorak: Dve pesmi; Kiefert: Perzijska roža; Woodforde-Finden: Suita indijskih ljubav. pesmi; Dostal: Tempo tempo 19.00 Dr. Mejak: O sokolski prosveti 19,30 Dr, Nik. Preo-bražensky: Ruščina 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas. napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra: Geiger: Lehariana; E. de Curtis: Spomin na Sorent; Stolz: Ti si kralj moje duše; Leopold: Praha; Godard: Berceuse Jocelyn 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 4. junija Opoldanski program odpade 18.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Tvoje oči; Kal-man: Cirkuška princesa; Amadei: Juvano; Dvorak: Legenda; Lincke: Mali jezdec 19.00: P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature (Henri Beyle -Stendhal) 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina 20.00 Prenos iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Cedriek, 5. junija 12.30 Reproducirana glasba (pesmi, plesni šlagerji) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Strauss: Netopir; Arman-dola: Souvenir du Caire; Lincke: Veliki top; Hujts: A Good-Bye; Kertelbey: V mesečini 19.00 Dr. Mirko Rupel; Srbohrvaščina; 19,30 Dr, Lojze Čampa: Novi kazenski zakonik 20.00 Prenos iz ljubljanske opere 22,00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan Peaf}tenb = inbem dokler, med tem ko, nad)bem potem ko, efye=becor preden, Jooff tolikokrat ko: I als trf) gu ifjm fam Sari ternte [eit l5m B^0™1™ )uar bis ta; ju tljm fam 1 roafjcenb id) bei ifpn »ar ®i,e Slnšfage be§ 3eiteatgcs faitit mit ber be? llbergeorbneten ©a£e§ gleicfjgeitig, » o r 3 e 11 i g ober nadjgeitig fein: (©teicfijeittgfeit:) '(Daf)tenb (inbcm) bie ©mine aufgeljt (aufgtug), reifen (reiften) mir ab. 'fils ■ . . aufging, reiften mir ab. TDenn bie ©onne aufgeljt, rnirb e§ 2ag XDenn bie ©onne aufgeljt ($f.) reijcn mir ab (3f.). (SSorjeitigfeit:) Oacfjbem bie ©onne aufgegangen ift (mar), reijen (reiften) mir nb. 'flls . .. mar, reiften mir ab. TDenn bie ©onne aufgegangen ift (®5f.) reifen mir ab. ($f) 9facf)jeitigfeit:) <£t)e (beoor) bie ©. aufge^t (aufging), reifen (reiften) mir ab. (D tj ne ŠBinbemort:) Kaum (komaj) luar bie ©onne aufgegangen (eben [pravkar] ging bie ©onne auf), (ba) reiften mir ab. 31)erfte: ®ie tjaufigftcn ^inberoorter als unb roenn merfe bir, mie folgt: jebe§* m a I, m e n n ; b e ni a 18 a l s. 3. ffisbetge. (Sine altere grau, bie iiber oeit Ojean nad) SImerifa futjr, murbe »on fteter Slngjt »or ©i§bergen geplagt; fie fjielt fiefiirgefaljrlicfjeratg©turniunbSlebel; ber Satitpfer fonnte ja auf eiiten ftogeit. ©ie erfunbigte ficf) begfjalb beiiit Kapitan, ma§ bei einem 3ufatitmenftog mit eiitem (Sigberge gefd)efjen miirbe. „9tfur feine ©orge, meine ©niibigfte," ermiberte ber ©eebar, „ber Sišberg miirbe ruljig roeiterfdjmimmen, al§ ob nid)t§ gefdjeljen mare." ®ie grau mar jefct beruljigt. (9facf) bent ©ucffaften) Worter. Hngft, »e, m. te- ftet stalen snoba, strah ab»reifen, fcf). f. od- Sar, »en, »en, 111. potovati medved beriitjigen, fcf). t). «erg, »eš, »e, m. gora pomiriti Jamcfer, m. paroik fict) erfiinbigen, fdj. 6i§, »e§, f. led t), poizvedovati 9febel, m. megla ermiberu c£). t), od- Dgean, »e§, ni. govoriti (antmor* TOeer, »e§, »e, f. ten _ morje faljren ft. voziti, vo- ©ee, -, »n, ro. jezero žiti se ©orge, m. skrb plagen, fcf). (| mučiti ©tofs, »e8, »e, m. su- fcfjmimrneit, ft. pla- nek vati ©turni, »e§, »e, m. ftofeen, ft. suniti vihar al§ ob kot da bi giliibig milosten Hufgabe. ©c£)reibe bie Sage be8 1. unb 2. Slbfrf)iiitte§ alte aug. Angleščina Poučuje ga. Orthaber. (29.) Twenty — ninth Lesson. J ) Različna v poraba besed: above, aiter, as, before, both, but, lor, next, since, that, till, what. 2.) Angleška lastna imena in lastna imena splog v angleški izreki. VAL OMEOA Izviren slovenski radio roman. Piše * * *. 7 (Dalje.) Z drobnimi koraki se je napotil vlomilec k mizi. Ogledoval je tla, strop in stene, kot da bi se bal, da mu zdaj pa zdaj skoči za vrat najmanj ris. Ni bil še poldrug meter od vrat, ko je videl njegov tovariš, ki je molil glavo skozi odprtino v vratih, kako je laboratorij za-žarel in se s treskom zopet potopil v temo. Zdelo se mu je, da je udarila strela iz stropa v njegovega tovariša v laboratoriju. Temu pa se ni zgodilo nič hudega; obrnil se je, mu pokimal in s prstom po-žugal stropu. Še dvakrat je udarila strela v predrzneža, ki se je upal vdreti v skriv-nostn laboratorij. Ko je mali prispel do mize, je polagoma dvignil pregrinjalo, ki je pokrivalo napravo na mizi. Kot velikanski radio-aparat iz leta 1923. je zgledala naprava. Cela množica gumbov, elektronk, žarnic je bila zvezana in prepletena v tem aparatu. Pred aparatom je ležal zvezek-- Mali se je kar sesedel na stol in začel čitati. Minute so potekale, mali pa je kimal, mahal z rokami po zraku in tolkel po mizi, kot mlad dečko, ki požira in-dijanarice. Začuden ga je skozi odprtino opazoval njegov tovariš in čakal, čakal. , . Končno je bil mali gotov. Dal mu je znamenje, naj pride v laboratorij. To- variš ga je ubogal in zopet so sekale strele iz stropa. Zavila sta aparat v pregrinjalo, mali je pograbil zvezek in že sta nesla aparat skozi točo strel k odprtini. Varno sta ga spravila v vežo in nato na prosto. Hitro sta pometala gumijasti obleki, ki sta jima rešili življenje, raz sebe. Mali je še vedno držal krčevito zvezek in ga hitro spravil v notranji žep. Kljub temu, da se mu je akcija popolnoma posrečila, je vendar zgubil svojo zgovornost. Le nestrpno se je prestopal in čakal, da bo vse opravljeno za odhod. Otovorili so se z nahrbtniki, dva sta prijela še aparat iz laboratorija in že so se zadrsali po smučkah v noč, ki jim je grozila s temo, kajti luna je kimala visokim vrhovom, ki so jo vabili v svoje naročje. 6. Mrzla luč. Hotel »Internacional« je stal na naj-prometnejši točki Bleda in bil žarišče visoke družbe, ki je tako poleti kakor tudi pozimi posečala Bled. Njegovo ime je upravičevala družba, ki ga je obiskovala Najdaljnejši vzhod je tu prisluškoval za-padu; severnjaki so se vžigali ob črno-laskah z juga. V prvem nadstropju hotela, v bogato opremljenem salonu je sedela vesela družba; termometer iz izpraznjenih steklenic je kazal že precej visoko stopnje dobre volje. Gospodična Grace Williams, njen brat, Morris in ing. Lesar so kipeli kot šampanjec v njihovih kozarcih. — »Gospod doktor,« je moledovala Grace, »dajte no in nam povejte, kakor ste obljubili, kaj vse ste doživeli, ,ko ste prodajali svoj patent za mrzlo električno luč.« — »Saj res, gospod doktor,« jo je podprl Morris, »o tem smo že slišali toliko zanimivega, da Vam bomo srčno hvaležni, če nam poveste potek te Vaše dogodivščine.« »Če zanima to tudi Vas, gospodična Grace, Vam z veseljem ustrežem,« se je ponudil inžener. »Prosim, prosim!« Njeno prošnjo je spremljal pogled, ki je pred tedni spremenil molčečega inženerja v izbornega pripovedovalca. »Torej, kakor Vam je že znano,« je povzel inžener, »sem nekako pred štirimi leti pri svojih elektrotehniških poskusih zapazil par čudovitih lastnosti selena, znanega in razmeroma redkega elementa, ki se je doslej v glavnem uporabljal le pri takih foto-celicah, ki so služile pri daljozornih in podobnih napravah. Opazovani pojavi so bili tako svojevrstni, da so mi skoro hipoma vzbudili idejo, da bi se dali morda uporabiti za konstrukcijo naprave za mrzlo luč. Začel sem poskušati in po petih mesecih sem stal pred rezultatom: skonstruiral sem, rekel bi, neke vrste žarnico, ki je potrebovala v primeri s prejšnjimi naravnost minimalne množine toplote in zato seveda tudi neprimerno manj električne energije za isto svetlobno jakost, kot običajne žarnice z žarilnimi nitkami.« »V petih mesecih! Neverjetno! — Gospod doktor, Vi ste genij!« Priloga 5. k štev. 22 Kako spoznam glavne postaje? (II) kc m postaje kw napoved znak 833 824 i 360 364 Stuttgart (Nemčija) Alger (Algerija, Afrika), ar. E1 Dzezer 1-5 12 Siidfunk Stuttgart und Freiburg im Breisgau. »Ici Radio-Alger du gouvernement general, staiion du centenaire de l'Algerie.« Pogosto napoved v italijanščini in arabščini. Udarci na gong in me-tronom. Muzikalno znamenje na tri glasove: d, e, a. 815 368 Sevilla (Španija) 1-5 »E. A. J. 5 (EA hota sinko), Union Radio Sevilla.« — Zaključek: »Senores, nuestra emission ha ter-minado.« Kralj, koračnica. 806 372 Hamburg (Nemčija) ■ 1-5 »Norddeutsche Sendergruppe, die Noragsender Hamburg, Kiel, Flensburg, Hannover und Bremen.« Včasih: »Rundfunksender Hamburg, die Norag.« — Zaključek: »Wir wiinschen Ihnen allen eine recht gute Nacht. Auf Wiederhoren.« Začetni znak v morzeju gong. 788 381 Radio-Toulouse (Francija) 8 »Ici Radio-Toulouse. Emission de la Radiophonie du Midi.« — Zaključek: Marseljeza. Počasni težki udarci na zvon. 776 387 Genova (Italija) 1-2 »E. I. A. Radio-Genova.« — Zaključek: Fašistična himna »Giovinezza« in »Marcia reale.« »Buona notte a tutti!« 770 761 390 394 Frankiurt a. M. (Nemčija) Bukarešta (Romunija) 1-5 12 »Frankfurt am Main und Kassel.« — Zaključek: Narodna himna. »Antentiune! Aici Radio Bucaresti! 394 m de lun-gime de unda!« (izg, Atencjun! Aič Radio-Bukarešt! Trej sute nozeši patru de metre de lundžime de und!). Napoved še v francoščini in italijanščini. Metronom s 192 udarci na minuto. Začetek s 3 udarci po gongu. Metronom s 120 udarci na minuto. Včasih gong. 743 403 Bern (Švica) 1-2 »Hallo! Radio Bern auf Welle 403.« Včasih napoved v francoščini. — Zaključek v nemščini, francoščini, italijanščini ter v bernskem narečju: »Guet Nacht alli mitenander, schlafet racht wohl!« Bern-ska koračnica. Počasen metronom. 734 408 Katovvice (Poljska) 10 »Hallo, Polskje Radjo-Katovvice!« — Zaključek: »Zyczny dobrei nocy!« in »Bonne nuit!« Narodna himna »Dobrovvska mazurka. — Pogosta napoved v francoščini. Udarci s kladivom po nakovalu. — Metronom s 120 udarci na minuto. 716 418 Berlin I (Witzleben) Nemč. 1-5 »Achtung! Hier ist Berlin und Konigswusterhau-sen.« Pri oddajanju na skupnem valu: »Achtung! Hier ist Berlin, Magdeburg und Stettin!« — Zaključek: Himna »Deutschland iiber alles«, »Gute Nacht. Vergessen Sie, bitte, nicht, Ihre Antenne zu erden.« Mentronom z 240 udarci na minuto. Včasih udarci po gongu. Sviralo iz ure. 707 424 Madrid (Španija) 2 »Estacion Union-Radio Madrid EAJ 7 (EA hoita sete). Buenas tardes (noches), senores!« — Zaključek: »Senores, Union-Radio ha terminado nuestra emission.« Nato španska himna. 702-5 427 Harkov (Rusija) 4 »Slušajte! Gavarit Harkov, Narkompočtel!« 694 433 Beograd 2-5 Radio-Beograd. Metronom. 680 441-1 Rim (Italija) 50 »E. I. A. Radio-Roma 1 RO (uno erre O)!« Ali: »Ente italiana audiziomi radiofoniche, stazione di Roma!« — Zaključek: »Fine della trasmissione.« Fašistična himna »Giovinezza« in »Marcia Reale«. »Buona notte a tutti!« — Moški in ženski napovedovalec. Akord na harmoniju, trobenta, sviralo. 671 347 Pariš PTT (Francija) 0-8 »Ici station radiotelephonique de 1'ficole superieure des Postes et des Telegraphes (et) des stations du reseau d'Etat fran?ais de radiodiffusion de la Tour Eiffel, Lyon-la-Doua, Rennes, Lille, Marseille, Gre-noble etc.« Fanfara republ. garde. 671 447 San Sebastian (Španija) 8 »Atencion, atencion, aqui Radio San Sebastian EAJ 8 (EA hota oto) instalada en el Monte Igueldo.« — Zaključek: »Buenas noches, senoras, buenas noches, senores!« — Včasih napoved v francoščini in v angleščini. — »Hasta manana.« -— Napovedovalka. VASE PODJETJE bi lahko dajalo mnoio več. Dandanes sakdo USPEVA edinole z moderno in pravilno reklamo. Vsak podjetnik hoče in mora biti napreden. Bodite tudi Vi napredni Z REKLAMO ki nikdar ni dovolj učinkovita. Najmodernejši in najuspešnejši način je reklama V RADIU Vse informacije vupravi govorjene reklame, Radio-studio, Ljubljana. RADIO POSLUŠALCI SO STROKOVNJAKI! Pri ravnanju z radijem si pridobe obsežno tehnično znanje. Odločilne za dober sprejem so elektronke, to ve vsak strokovnjak. Biti pa morajo VALVO-ELEKTRONKE Generalno zastopstvo: AUDION Dipl. ing. N.Kun Novi Sad VSAJ SEDEMKRAT na teden gre naš list V neštetih družinah iz rok v roke in kroži vsakokrat VSAJ DVE URI od enega do drugega med znanci in prijatelji, zbranimi ob aparatu. INSE-RIRAJTE zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo ! valov Poletje s svojimi motnjami je za sprejem na normalnih in dolgih valovih manj ugodno. Sprejemu na kratkih valovih pa atmosferične motnje nič ne škodijo. Zato je poletje sezona 30 Jcrarfce valove. Najboljši aparati za sprejem kratkih valov so aparati 9$ Hcidione tš z njimi^dobite ob vsakem času : Schenectady v Ameriki Sidney v Avstraliji Chelmsford v Angliji Eindhoven na Holand-skem itd., itd. Zahtavajte še danes prospekt o šest- in štirieletronskem „ Kadlone"-aparatu za popoln priključek na izmenični tok. Hadio Ljubljana LJubljana, Miklošičeva cesta 5 Maribor, Aleksandrova cesta 44 02020202101010022323010001010101010201010101015301015301010000002323230201020002020202020223230223230148020202020101023100000000000001320202010100000002020202020202020202020202020202010000020202020202000101 " !!"" U7" !!"" U"" "" U"" U!"" 1010010101050505020200060505020202000000530102020000010102020000010102020000010202020000320032000001010202000000000000010101020200