IZ NAŠIH KOMUN Mladina »Veležitarja« se je zbrala Trgovsko in proizvodno pod- jetje »Veležitar« v Celju dosega vse večje proizvodne rezultate. Vključuje več kot dvajset kra- jevno ločenih obratov v trinaj- stih občinah in treh okrajih in ima okrog štiri sto zaposlenih. Re- alizacija bo letos dosegla več kot 2,5 milijarde dinarjev. Medtem ko so v mlinih in skla- diščih zaposleni predvsem starej- ši delavci, pa je v pekovskem sektorju zaposlene tudi precej mladine. Vse do nedavna se mla- dina med seboj ni niti poznala, niti ni imela med seboj nobene- ga stika. Zaradi slabega uveljav- ljanja mladine v političnih orga- nizacijah in samoupravnih orga- nih so ustanovili mladinsko or- ganizacijo. Iniciativni odbor je vodil priprave in konferenca je prav lepo uspela. Prvič so mladi ljudje lahko sproščeno povedali svoje težnje in želje ter predla- gali rešitev nekaterih problemov. Izredno živahna je bila razpra- va o vprašanju odprave škodlji- vega nočnega dela. Nekateri sta- rejši delavci bi namreč izgubili visokokvalificirana delovna me- sta zaradi odprave nočnih izmen. Vzrok je v tem, da nekateri na- ši proizvajalci gledajo in ocenju- jejo svoje delovne pogoje le sko- zi prizmo dinarja, nikoli ali pa redkokdaj pa postavljajo v o- srednje pogoje dela. Dotaknili so se tudi vprašanja decentralizaci- je podjetja. Poudarili so da naj bodo ekonomske enote res tiste celice, v katerih bodo proizvajal- ci z interesom gospodarili in hkrati videli obe potrebi — po- leg svojih, lastnih koristi nepo- sredno tudi koristi podjetja. Opozorili so tudi na ne preveč zadovoljivo politično situacijo v nekaterih obratih in odnose med delavci. Pokazalo se je, da se mladina ogreva za uvedbo večje- ga asortimana v pekovskem sek- torju, kar bi prav gotovo pozdra- vili naši potrošniki, da pa to za- virajo nekateri starejši delavci, ki mislijo, da je edino pravilno delo tako kot pred tridesetimi leti. Tudi vprašanja vzgojnega dela med mladino niso zapostavili. Razprava je opozorila, da bo podjetje dobilo dober organiza- cijski kader le tako, da bo mla- dina obiskovala mladinske poli- tične šole in druge oblike idejno vzgojnega dela. Rček ČLANARINA - povod zo reševanje nejosnosti Občinski odbor SZDL v Slov. Konjicah je v letošnji jeseni že nekajkrat razpravljal o poživitvi političnega delovanja tako občin- skega odbora kot njegovah po- možnih organov in krajevnih or- ganizacij. Analiza na terenu je pokazala, da bo potrebno v po- samezne politične in gospodarske akcije vključiti več članov SZDL iz neposredne proizvodnje, iz kmetijstva in drugih področij javnega življenja. Komisije kot pomožni organ občinskega odbo- ra SZDL so sicer več ali manj aktivno tudi vselej delovale, toda vedno širše področje dela in na- log, hkrati pa zahteve članstva, predvsem pa odbornikov so za- ntevaie, da se ta menanizem u- pravijanja razširi. Vse to je aaio povod, da je ob- činski odDor SZDL na nedavni seji plenuma postavil pri posa- meznih komisijah še podkomisije za tista področja dela, ki so v ob- čini najbolj* aKtualna. Tako bo pri komisiji za družbeno uprav- ljanje delovalo več podkomisij kot n. pr. za kmetijstvo, za tu- rizem in gostinstvo, za delavsko upravljanje itd. Med prvimi bo konkretno analizo o delovanju in bodočih nalogah v kmetijstvu na področju občine pripravila pod- komisija za kmetijstvo. V posa- mezne podkomisije je občinski odbor SZDL izbral predvsem čla- ne, ki posamezno področje dela dobro poznajo. Seveda pa ne bo naloga članov podkomisij le ugo- tavljati stanja ali slabosti in iz- delovati potrebne analize, temveč bodo morali tudi pomagati pri krajevnih odborih SZDL, sodelo- vati pri njihovih sekcijah in po- dobno. Več podkomisij ima tudi komisija za telesno vzgojo, za ideološko vzgojo članstva in osta- le. Ko so člani občinskega odbora analizirali delo krajevnih odbo- rov in organizacij na terenu gle- de članarine, so predvsem ugoto- vili, da to delo dobro napreduje zlasti tam, kjer so za to znali vključiti razen odbornikov še druge med ljudmi dobro znane in ugledne politične delavce. Ti zna- jo na terenu ljudem odgovoriti na marsikatero nejasnost, se z njimi lahko pogovorijo o različnih pro- blemih in nalogah, čemur sledi tudi mnogo večje zaupanje do vodstva in do same organizacije. Na tak način že nekaj let delajo v Vitanju, preizkusili so ga že v Zrečah in nekaterih drugih kra- jih. Uspehi dela pokažejo, da je v večini teh krajev število član- stva SZDL porastlo, medtem ko je v posameznih krajih čutiti manjše upadanje od števila v lan- skem letu. Izvajanje vseh teh nalog, ki so jih odborniki sprejeli na zadnji seji bo vsekakor dokaj široka o- rientacija za konkretne politične naloge v teku letošnje zimske se- zone. Seveda pa bodo pri tem morali aktivno delati vsi organi ter tako pomagati pri sami izved- bi na terenu. L. V. Seminar za borce NOV Na pobudo občinskega odbora ZB NOV in sveta za delo ObLO Mozirje je Lesna industrija Na- zarje pred nedavnim organizirala za borce NOB 3-tedenski semi- nar za pridobitev kvalifikacije kvalificiranega delavca lesne stro- ke. Seminar je obiskovalo 50 biv- ših borcev — delavcev, ki so za- posleni pri podjetju. Preaavatelji na seminarju so bili domači pro- svetni delavci in strokovnjaki podjetja. Izpite je uspesno opra- vilo 49 delavcev in taKO pridobilo kvalifikacijo kvalificiranega de- lavca. jr^oajetje bo v kratlcem or- ganiziralo se drug seminar in to za pridoDitev kvaiifiKacije visoko kvalificiranega delavca. Oba se- minarja bosta omogočila borcem NOB, da bodo prišli do kvalifika- cij, a tudi kvalifikacijski sestav zaposlenih delavcev bo dosti bolj- ši kot je bil doslej. TORZO O JESENI Jesen — stara, iskana tema, do- slej že tolikokrat obdelana na knjižnih straneh in v glasbi. In vendar: vsakdo jo sprejme dru- gače, vsakdo ji da novo varianto: jesen — barvno razkošje jesen — slovo od življenja jesen — ledena in pusta sivina, ki razjeda duha in ubija srce. Zame je jesen — vse kaj več. Melanholija teh dni budi željo po življenju in prav v tem je njena silna moč. Zame jesen govori o ljudeh, ki se jim hoče življenja. Ob robu velikega sveta, tam nekje v samoti, je prav te jesen- ske dni črnec zapisal tole: »Po- stavil sem si kočo na bregu Kon- ga, ker si želim življenja.« V še tako okorelih srcih ljudi iz pariškega podzemlja občutimo v tem poznem oktobru nekje na dnu — človeka. Poznate Seviljo in špansko bar- vitost? Tam ob Guadalquiviru pomlad nikoli ne preneha in cve- to že meseca januarja najlepše vrtnice. In vendar, in vendar nam je stokrat ljubša naša domača jesen. Je kot dragocena tekočina, ki vre, kipi, opaja. M. M. Očka in mamica se grejeta ob zadnjih toplih žarkih Koristne pobude v minulem obdobju je bil pro- gram izobraževanja odraslih po- stavljen tako, da sta bila dolo- čena 2 ciklusa predavanj (poleg nekaterih posameznih tem), od katerih so si organizacije na te- renu ali v podjetjih izbrale ene- ga. Za izvedbo predavanj so bile odgovorne osnovne organizacije ZK. Letos pa so program izobraže- vanja odraslih postavili mnogo bolj na množično osnovo. Zanje bodo skrbele organizacije SZDL. Krajevne organizacije SZDL bo- do ustanovile iz vrst predstavni- kov vseh organizacij in društev na svojem območju posebno ko- misijo, ki bo sestavila lasten pro- gram izobraževanja odraslih in skrbela za njegovo izvajanje. Pred tem je delavska univerza razposlala vsem krajevnim orga- nizacijam SZDL, gospodarskim organizacijam in ustanovam ob- širen in podroben seznam preda- vanj in ciklusov predavanj, ki ga je sestavila skupno s komisijo za ideološko-politična vprašanja pri Občinskem odboru SZDL in ko- misijo za delavsko in družbeno upravljanje pri Občinskem sindi- kalnem svetu. Iz okvirnega programa izobra- ževanja bodo komisije pri krajev- nih organizacijah SZDL izbrale le najustreznejša posamezna pre- davanja ali pa cikluse predavanj. Program je tako pester, da bo la- hko vsak kraj in vsaka organiza- cija izbrala kaj ustreznega zase. Iz poglavja »družbeno izobraže- vanje« predvidevajo 5 ciklusov predavanj, ki nosijo naslove: Marksizem in naša praksa, De- lavsko gibanje v svetu in pri nas, O novi ustavi. Delavsko samo- upravljanje v teoriji in praksi. Gospodarjenje v našem kolekti- vu, O zunanji in notranji politiki itd. Poglavje o poljudnoznanstve- nem izobraževanju predvideva šolo za starše in šolo za življenje, poglavje o kmetijstvu pa dva ci- klusa in več posameznih preda- vanj. O vsem tem in ostalih vpraša- njih v zvezi z izobraževanjem od- raslih so razpravljali predsedniki krajevnih organizacij SZDL na svojem nedavnem sestanku, ki ga je sklical Občinski odbor SZDL v Žalcu. DA ALI NE Računovodski center za šole z novimi predpisi se tudi uč- nim in vzgojnim ustanovam na- laga dolžnost, da vodijo prav ta- ko knjigovodstvo kot vse druge javne ustanove in gospodarske organizacije. Treba bo voditi evi- denco skladov (sklad osebnih do- hodkov, amortizacijski, investi- cijski in drugi), materialno knji- govodstvo itd. Ker učno osebje ni usposob- ljeno za taka opravila in bi ga bilo tudi škoda obremenjevati s knjigovodskimi posli, bo treba namestiti strokovni kader. Ker predvidevajo, da bo v prihodnje delovalo vsaj 11 samostojnih šoi in še nekaj vrtcev, je vprašanje, kje dobiti toliko kadra in ali bi bil povsod polno zaposlen. Zara- di tega v žalski občini vodijo razgovore o predlogu, da bi usta- novili knjigovodski center za uč- ne in vzgojne ustanove. To bi bil neke vrste servis, ki bi ga finan- sirali iz sklada za šolstvo in bi delal po navodilu šolskih vodstev oziroma šolskih odborov. Tam bi vodili tudi evidenco o sredstvih sklada za šolstvo. Računovodski center pa ne bi imel pravice sam odločati o razporejanju finančnih sredstev, ampak bi delal izključ- no po navodilih družbenih orga- nov. V centru bi delali po pred- videvanju 3 strokovni uslužbenci. To bi bilo seveda neprimerno ce- neje, kakor če bi morala imeti V MOZIRJU BODO DOBILI NOVO ZDRAVSTVENO POSTAJO V Mozirju gradijo novo stavbo za potrebe zdravstvene postaje. Sedanji prostori zdravstvene po- staje so skrajno neprimerni. Stav- ba, ki jo finansirajo Občinslci ljudski odbor Mozirje, zavod za socialno zavarovanje v Celju in Zdravstveni dom Nazarje bo ve- ljala blizu 20 milijonov dinarjev. V kolikor ne bo zmanjkalo denar- ja, bodo stavbo izročili svojemu namenu že letos. V stavbi bodo razen zdravstvene postaje še pro- stori za posvetovalnice in proti- tuberkulozni dispanzer. vsaka šola svojega računovodjo. V tem centru bi zbirali vse po- datke o finančnem poslovanju šol in o trošenju sredstev. Taka evi- denca, ki bi bila družbenim or- ganom na šolah in v občini vsak čas na razpolago, bi lahko kori- stila pri načrtovanju finansiranja šolstva. Nekateri se za ustanovi- tev centra ne navdušujejo. Meni- jo, da bi taka ustanova morda ovirala samostojno odločanje, družbenih organov pri posamez- nih šolah. Zato bi bilo prav, da bi o predlogu temeljito razprav- ljali in da bi o njem povedale svoje mnenje šole same. Ce bodo šolski odbori proti ustanovitvi ta- kega servisa, njegove ustanovitve prav gotovo nihče ne bo zahteval. JG Pionirsko strelsko tBkmovanje v Štorah Strelska družina »KOVINAR« Štore je organizirala v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje pio- nirsko strelsko tekmovanje os- novih šol Štore, Teharje in Korn- pole. Tekmovanja se je udeležilo 62 pionirjev, sodelujočih v 11 eki- pah, z navedenih šol in ekipa mladih lovcev — pionirjev iz lov- ske družine »GRMADA«. Pripra- ve za tekmovanje so bile dobro urejene, saj so otroci prišli na strelišče zelo navdušeni, kljub slabemu vremenu, saj je moral marsiicdo od njih drgniti roke ob rob hlač, da si je ogrel roke. Predstavniki strelske družine so pozdravili pionirje in goste ter obrazložili pomen tega tekmova- nja in s tem spomnili pionirje na praznovanje 20. obletnice vstaje. Upravičeno je osvojila prvo mesto ekipa osnovne šole Tehar- je s 576 krogi pred ekijK) osnov- ne šole Štore in Kompole. Posa- mezno je zasedel prvo mesto Ma- rijan Štor iz osnovne šole Štore s 159 krogi, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedla Zdenko Baumgartner in Vrhovšek Jože iz osnovne šole Teharje. Načrtno delo Delavska univerza v Slov. Ko- njicah je pred kratkim izdelala program za letošnjo izobraževal- no sezono na področju občine, z katerim je seznanila vse politič- ne in gospodarske organizacije. Program zajema predvsem druž- beno-politično, strokovno in splo- šno izobraževanje. Glavne oblike dela bodo še vedno večerna po- litična šola, tečaji, seminarji in razgovori ter predavanja iz raz- ličnih področij. Politična šola je tudi letos namenjena predvsem mladim članom ZKS, medtem ko pa je na področju družbeno-eko- nomskega izobraževanja glavna skrb usmerjena na usposabljanje neposrednih proizvajalcev v de- lavskem upravljanju, posebno pa še v ekonomskih enotah. Tu je predvidenih več predavanj, kjer bodo člani delovnih kolektivov predvsem obravnavali konkretne gospodarske in politične naloge v občini in svojem podjetju. V letošnji zimski sezoni bo zno- va pričela delovati šola za starše, ki bo imela več predavanj v vseh večjih krajih občine, po potrebi pa tudi v manjših vaseh. Stro- kovni del programa pa zajema predvsem razne strokovne tečaje v podjetjih, strojepisni tečaj in administrativno šolo, v katerih se bodo predvsem usposabljali ka- dri, ki so že zaposleni, pa nimajo dovoljne strokovne izobrazbe. L. V. Uspešno delo Pred dnevi so zborovali mla- dinci iz Šentvida. Najprej je o dosedanjem delu mladine poročal predsednik mladinske krajevne organizacije, ki je nakazal še pre- cej možnosti za boljše delo, hkra- ti pa je prikazal tudi dosedanje uspehe te mladinske organizacije. V zadnjem obdobju so si namreč pridobili potreben prostor, ki je primeren za šahovski krožek, za dramsko skupino, ki tudi pridno dela ter za sestanke mladincev. Ko so dobili prostor, je bil neopremljen in neprepleskan. Za- to so se skupno z organizacijo SZDL domenili, da bodo prostor primerno uredili. Kajti pridobljen prostor bo zadoščal tudi za delo nekaterih sekcij Socialistične zve- ze. Toda mladinci pričakujejo še več. Sodijo, da bi bilo umestno in zelo koristno za ves kraj, da bi v te prostore prestavili televizijski sprejemnik, ki je v šoli zelo malo izkoriščen. G. B. ZGODBA O JONA TANU Menda mi ni treba posebej pou- darjati, da spadam v slavno dru- žino, ki nosi vsem znano ime JONATAN. Moja mati JABLANA je pristojna v kraj GALICIJA, in menda je vsakemu jasno, da je to v občini ŽALEC. In denimo, da je nekdo napravil-hokus pokus-jaz sem dobilo široka usta in na ves glas spregovorilo. Poslušajte mojo zgodbo: »Ime mi je JONATAN. Ker je gospodar zasadil mojo mater JABLANO na sončno reber, sem dobilo letos lep, zagorel in rdeč obraz. Moja kri je letos sladka, meso sočno; strokovnjaki trdijo, da moje prednice že nekaj let ni- so dosegle takega okusa. Torej, ne samo za oko, tudi za človekov želodec sem imenitno. Mojih dobrih sestra je mnogo. Zato nas je gospodar gledal in tuhtal, kolikšna ho naša cena. Moram poudariti, da je moj gazda sila dober sadjar. Kako tudi ne! Nima hmelja, da hi z njim skozi leta obogatel. Edini dohodek mu je živina in sadje. Tiste »hejke^ v hlevu vsako jutro gladi in jim govori: »Jehata, jehtata, tako ste pa že lepe, da bi vas najraje noč in dan božal. Dimka, ti boš šla letos za dajatve in druge stroške. Ne vem morda boš šla še ti Riča. Je že tako. Na kmetih se zmeraj rabi denar. Zdaj mi že nekaj let bolj trda prede. Letos pa bodo moje jonatanke tudi dale kak sold.^" Seveda smo bile zelo ponosne, da bomo priskočile na pomoč na- šemu gospodarju. Koliko je imel truda z nami, zdaj pa mu res lahko nekaj povrnemo. In ono ne- deljo, ko smo v soncu še posebno sijale in vabile, sta prišla gospo- dar in gospodinja. Stopala sta od drevesa do drevesa in govorila: »Tale bo dala najmanj pet ti- soč. Tale pa sigurno tri, onale pa jih ima morda za sedem tisoč. Saj to so naši JONATANI!*< Stegnila sta roko in utrgala vsak po eno sestro. Ugriznila sta, nekaj časa žvečila in nato je go- spodar dejal: »Kakor pomaranče!» »Zato bo pa tudi cena kar lepa!« je potrdila gospodinja. Jaz sem kraljevalo najviše v vrhu in s ponosom sem gledalo v dolino, kjer čaka na tisoče želj- nih delavskih u,st. Tja bomo na- šle pot in z lepo zunanjostjo in okusom potrdile renome dobrega sadjarja. Pa se lepega dne zglasi eden od »mešetarjev« in začne ten- tati našega gospodarja. »Drejc, tvoj sadovnjak kar ki- pi v sadju!-" »Lep čas mi ni dal toliko.-« »In tvoji JONATANI so pravi lepotci.-« »Zelo jih imam rad. To je eno od najboljših jabolk.-« »Ampak, Drejc, letos je povsod veliko sadja. »Takih JONATANOV je malo.« »Koliko za kilogram?« »Ne vem, letos jih še nisem prodajal.« »Sedemnjast din, toda obrane in sortirane.« »Komaj? To je vendar nami- zno, izvozno sadje!« »Ze, ampak, tako je slišati, le- tos jonatan nekam ne gre; pra- vijo, da ni trpežen, gnije.« »Tako? Kdo to pravi?« »No, pravijo strokovnjaki.« »Skoda, jaz pa sem mislil, da ho kanilo nekaj več kot druga leta.« »Kje pa! No, če jih boš takoj prodal, bo morda še šlo. No, ker si ravno ti, ko se malo bolj po- znava, pa dinar še pricurnem. Naj bo osemnajst. Velja?« »Da ne bo po tvoje in ne po moje, pa če je res, kar praviš, jih dam po devetnajst.« »V redu. Po devetnajst. Tu imaš nekaj are. Pojutrišnjem pri- demo s traktorjem. Ti pa jonata- ne oberi in spravi v zaboje. Imaš zaboje?« »Toliko jih menda bo.« MESETAR da nekaj are in se pobere ko pretepena lisica. Go- spodar pa nas gleda in njegove oči so bile razočarane. Ker pa je pri kmetiji potreben denar, je rekel. »Skoda vas je. Dobro blago za nizko ceno. Čudni so ti časi. In da bi vrag zajahal strokovnjake, ki vam napovedujejo gnitje!« Drugi dan so nas stlačili v gaj- bice. Lepo, vsako posebej. Jaz sem imelo srečo, da sem ostalo pri vrhu. Potem so prišli s tra- ktorjem, nas naložili na prikolico, gospodar se je podpisal, motor je zahrzal in smo zdrčali v dolino. Tam nas je prišel gledat »stro- kovnjak« nekega podjetja. Smejal se je in nato dejal: »Petindvajset, plačam takoj.« »Sedemindvajset, manj ne!« »Plačam.« In spet smo romali po cesti pr- vega reda, proti belemu in čiste- mu mestu — Celje. Strpali so nas v neko trgovino ali kaj in šef je » imenu nas podpisal in plačal. »Enaindtrideset. Amen.« Nekaj so nas dali v izložben^ okno. Tudi jaz sem bilo med ti- stimi srečneži. Ljudje so nas gle- dali in požirali sline. ^ »To je vendar JONATAN!« S cekrčki so prišli sem od E- majlirane, pa od Cinkarne in dru- god, To so bili tisti delavci, ki ne pridelajo nobenega sadu. »Koliko za kilogram?« »To je JONATAN! Osemintr^ deset dinarjev.« Ubogi moj gospodar iz lepe in mirne Galicije. Ko bi smel in mo- gel, hi tem prekletim MESETAR- JEM vse prste polomil! Pa je ra- je stopil v vasico Drn, kjer sta- nuje naš dopisnik - Tone Trn.