Debelina intime in medije karotidnih arterij in koronarni dejavniki tveganja* Thickness of carotid arteries intima and media and coronary risk factors Bojan Vrtovec**, Andrej Gadžijev*** Deskriptorji kolonami dejavniki tveganja karotidna ateroskleroza B-mode ultrazvočna preiskava Izvleček. Ateroskleroza v svojem poteku zgodaj prizadene področja koronarnih in karotidnih arterij. Morfološke spremembe žilne stene karotidnih arterij lahko zgodaj odkrijemo z B-mode ultrazvočno tehniko. Ta nam omogoča oceno stopnje aterogenosti posameznih koronarnih dejavnikov tveganja in opredelitev morebitne povezave med aterosklerozo karotidnih žil in koronarno simptomatiko. Raziskava je temeljila na dveh skupinah preiskovancev, starih od 30 do 50 let. V prvi skupini so bili bolniki, ki so preboleli srčni infarkt, drugo skupino pa so sestavljali asimptomatski prostovoljci. Poleg kliničnega pregleda smo preiskovancem v krvi določali sladkor, celotni holesterol, holesterol v lipoprotein^ majhne gostote (LDL-holesterol), holesterol v lipoproteinih velike gostote (HDL-holeste-rol), trigliceride, fibrinolitične parametre (fibrinogen, tkivni aktivator plazminogena (t-PA), inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1), evglobu-linska liza), železo in transferin. Debelino kompleksa intima-medija smo izmerili v notranji ka-rotidni arteriji, karotidni bifurkaciji in skupni ka-rotidni arteriji s pomočjo B-mode ultrazvočne tehnike. Rezultati so pokazali pomemben vpliv prebolele koronarne bolezni, diastoličnega krvnega tlaka, HDL-holesterola, aktivnosti t-PA in PAI na debelino stene karotidnih arterij (p < 0,05). Naši rezultati kažejo, da so pomembnejši dejavniki tveganja za nastanek aterosklerotičnih sprememb v karotidnih arterijah predvsem HDL-holesterol, hipertenzija ter fibrinolitični parametri. Zaradi povezave med aterosklerozo karotidnih in koronarnih žil lahko sklepamo, da stopnja ateroskleroze karotidnih žil predstavlja pomemben podatek pri diagnostiki koronarnih bolezni. Descriptors coionaiy artery disease carotid artery atherosclerosis B-mode ultrasonography Abstract. The coronary and carotid arterial beds are affected early in the process of atherosclerosis. Morphologic changes of arterial walls can be easily detected using B-mode ultrasound method. This technique enables the evaluation of the degree of atherogenesis regarding specific coronary risk factors, and can be used in research concerning the connections between carotid artery atherosclerosis and coronary artery disease. Our research involved male individuals, aged 30-50, divided into two groups as follows. One including patients with a history of myocardial infarction and the second consisting of asymptomatic individuals. All the participants had assessments of blood glucose, total cholesterol, LDL-cholesterol, HDL, triglycerides, t-PA, PAI, fibrinogen, serum iron and transferrin levels. The thickness of intima-media coplex was measured in the common carotid arteries, in the area of bifurcation and in the proximal part of internal carotid arteries using B-mode ultrasound. The results indicated that among the coronary risk factors investigated in the study, previous history of coronary disease had the greatest effect on the carotid vessel wall thickness. Other factors that showed significant correlation with carotid intima-media thickness included diastolic blood pressure, HDL-choleterol levels and activity of t-PA and PAI. Our results showed that HDL-cholesterol, hypertension and fibrinolytic parameters represent important risk factors for the development of atherosclerotic lesions in the carotid vascular bed. This study also presumes significant associations between atherosclerosis of coronary and carotid arteries. Therefore the carotid artery wall thickness can be an important predictor of the development of coronary artery disease. "Objavljeno delo je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado za študente v letu 1994. **Bojan Vrtovec, štud. med., Interna klinika Trnovo, Riharjeva 24, 1000 Ljubljana. ***Andrej Gadžijev, štud. med., Interna klinika Trnovo, Riharjeva 24, 1000 Ljubljana. Uvod Dosedanje raziskave so pokazale, da se aterosklerotične lezije ne razvijajo z enako hitrostjo po vseh delih kardiovaskularnega sistema, temveč se na določenih območjih izrazijo hitreje in bolj intenzivno. Prizadete so predvsem srednje velike arterije (koronarne, karotidne, cerebralne, renalne), aorta ter arterije spodnjih okončin (1). Predilekcijska mesta za nastanek hujših aterosklerotičnih lezij lahko opredelimo tudi v poteku posamezne arterije. Aorta je prizadeta predvsem v abdominalnem delu, predelu aortnega loka in na mestu razvejitve v iliakalni arteriji. Na spodnjih okončinah je bolezen najbolj izražena v iliakalnih, femoralnih in poplitealnih arterijah (tik nad kolenom). Koronarne arterije so prizadete difuzno, značilna pa je odsotnost aterosklerotičnih sprememb v njihovih intramuralnih vejah (2). V karotidnih arterijah se aterosklerotični proces začne v predelu bifurkacije in se nato širi v smeri skupne in notranje karotidne arterije (2). Največje morfološke spremembe, ki se izražajo kot zadebelitev stene, so opazne v bifurkaciji in v začetnem delu notranje karotidne arterije (3). Za aterosklerozo so značilne tri osnovne morfološke spremembe žilne stene: maščob-ne lehe, fibrozni plaki in napredovale spremembe. Maščobne lehe so prva, še reverzi-bilna pojavna oblika ateroskleroze. Mikroskopsko so zgrajene iz gladkih mišičnih celic in makrofagov, napolnjenih z lipidi. Fibrozni plaki so najbolj značilna morfološka sprememba zgodnje ateroskleroze. Povzročajo zožitev svetline in so temelj posledične klinične simptomatike. Histološko je vidna sredica iz ekstracelularnih lipidov in nekrotičnega celičnega debrisa, okoli nje pa je veliko število gladkih mišičnih celic, makrofagov in kolagena. Napredovale spremembe so kalcificirani fibrozni plaki z različnimi stopnjami nekroz, tromboz in ulceracij. Z napredovanjem procesa lahko pride tudi do rupture intime, krvavitev in nastanka arterijskih trombov in embolov (4). Omenjeni procesi povzročijo dve temeljni in najbolj jasno vidni morfološki spremembi na žilah: zožitev svetline in zadebelitev žilne stene. Tudi metode za odkrivanje ateroskleroze temeljijo na teh dveh dejavnikih. Ker ateroskleroza neposredno prizadene steno arterije in se te spremembe nato šele sekundarno odražajo v zoženju svetline, so metode, ki temeljijo na merjenju debeline stene, bolj natančne za zgodnje odkrivanje ateroskleroze, kot metode, ki merijo zožitev lumna (5). Najpogosteje uporabljene tehnike za odkrivanje ateroskleroze so: angiografija, ultrazvok (Doppler, B-mode, intraarte-rijski ultrazvok), magnetna resonanca in računalniška tomografija (6). Za diagnostiko sprememb na karotidnih arterijah se uporabljajo predvsem angiografija, Doppler in B-mode ultrazvok (UZ). Prvi dve metodi temeljita na merjenju zoženja lumna, medtem ko B-mode UZ omogoča neposredno merjenje debeline žilne stene. Zato lahko B-mode UZ uporabljamo za zgodnje odkrivanje ateroskleroze. Doppler UZ in angiografija pa sta uporabna predvsem za napoved nadaljnjega poteka bolezni in njene klinične simptomatike (7). Prednosti B-mode UZ pred angiografijo so v neinvazivnosti postopka, enostavni izvedbi in možnosti večkratnega ponavljanja meritev pri velikem številu preiskovancev. Z B-mode UZ lahko prikažemo vse tri osnovne tipe aterosklerotičnih sprememb. Maščobne lehe izgledajo ultrazvočno kot zadebelitev kompleksa intima-medija, s slabo eho- genimi odboji v obliki sivih trakov ob svetlini žile. Ti trakovi so ozki in ne puščajo akustičnih senc. Fibrozni plaki se pri ultrazvočni preiskavi lahko prikažejo različno glede na ehogenost, temeljna značilnost napredovale spremembe pa je prisotnost kalcija, ki se opaža kot hiperehogena struktura z značilno akustično senco. B-mode UZ preiskava omogoča oceno debeline stene arterij le od določene debeline, zato pri ocenjevanju debeline intime upoštevamo debelino kompleksa intima-medija. Tako lahko natančno izmerimo in primerjamo debelino arterijske stene na različnih segmentih arterije (8). Z B-mode UZ, ki omogoča odkrivanje zgodnjih aterosklerotičnih sprememb in ocenjevanje stopnje aterogenosti posameznih dejavnikov tveganja za razvoj kardiovaskular-nih bolezni, ni moč preiskovati koronarnih arterij, preiskavi pa so lahko dostopne karo-tidne arterije. Če so pri aterosklerotičnem procesu karotidnih arterij udeleženi enaki dejavniki kot pri koronarnih arterijah in nekatere raziskave govorijo za to (2, 9), potem bi bile karotidne arterije lahko zrcalo dogajanja na koronarnih arterijah in bi lahko posredno s proučevanjem sprememb na njih določili verjetnost sprememb na koronarnem ožilju pri preiskovancih, ki so še brez simptomov koronarne bolezni, imajo pa aterogene dejavnike tveganja. Ugotavljali smo morebitno razliko v ultrazvočnem izvidu karotidnih arterij, pri čemer nas je zanimala debelina intime in medije na različnih segmentih teh arterij, med bolniki, ki so že preboleli srčni infarkt, in posamezniki brez kliničnih znakov koronarne bolezni. Hkrati smo proučili vpliv koronarnih dejavnikov tveganja na debelino kompleksa intima-medija karotidnih arterij, pri čemer smo poleg nedvomnih koronarnih dejavnikov, kot so koncentracija lipidov v serumu, arterijska hipertenzija in kajenje, zasledovali tudi vpliv manj jasnih dejavnikov, kot so serumska koncentracija železa, transferina in fibrinolitič-ni parametri krvi. Preiskovanci in metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 60 prostovoljcev moškega spola, starih od 30 do 50 let. V študijsko skupino smo vključili bolnike, ki so preboleli srčni infarkt in so bili zaradi tega ambulantno rehabilitirani na Interni kliniki Trnovo Kliničnega centra v Ljubljani. Izmed vseh bolnikov, ki so opravili ambulantno rehabilitacijo v obdobju 1985-94, smo izbrali glede na starost 30 bolnikov. Srčni infarkt so preboleli v obdobju od 1 do 9 let pred vključitvijo v raziskavo. Diagnoza srčnega infarkta je bila postavljena na osnovi anamnestičnih podatkov, značilnega elektrokardiografskega izvida in encimskih sprememb v krvi. Preiskovanci v študijski skupini so prejemali več vrst zdravil (tabela 1). V kontrolno skupino smo vključili 30 zdravih prostovoljcev, ki so po starosti ustrezali bolnikom. Merilo za vključitev v kontrolno skupino je odsotnost simptomov koronarne bolezni pri bolniku v času raziskave ali v preteklosti. Prostovoljce smo zbrali deloma na Zavodu za transfuzijo krvi med krvodajalsko akcijo, deloma pa so bili to uslužbenci Interne klinike Trnovo. Nihče od preiskovancev v tej skupini ni dobival nobenih zdravil. Pri raziskavi smo upoštevali načela Helsinško-tokijske deklaracije in Kodeks etike slovenskih zdravnikov. Vsi preiskovanci so bili seznanjeni s potekom raziskave in so se prostovoljno odločili za sodelovanje v raziskavi. Zbrali smo pisna privoljenja vseh preiskovancev. Raziskavo je odobrila Republiška komisija za medicinsko-etična vprašanja. Tabela 1. Pogostost zdravljenja z razli~nimi zdravili v {tudijski skupini. Vrsta zdravila Število bolnikov (%) Antihipertenzivi 7 (23) Beta adrenergični blokatorji 18 (60) Inhibitorji agregacije trombocitov 29 (97) Blokatorji kalcijevih kanalov 4 (13) Lipolitiki 6 (20) Klinični pregled Pri preiskovancih smo opravili natančno družinsko anamnezo, usmerjeno osebno anamnezo ter fizikalni pregled po standardnem vprašalniku in protokolu. Pri družinski anamnezi smo zbrali podatke o pojavljanju naslednjih bolezni pri starših: sladkorni bolezni, arterijski hipertenziji, hiperholesterolemiji, možganski kapi, periferni arterijski okluzijski bolezni in srčnem infarktu. Pri usmerjeni osebni anamezi smo zbrali podatke o sladkorni bolezni, arterijski hipertenziji, hiperholesterolemiji, periferni arterijski okluzijski bolezni ter o telesni aktivnosti in razvadah. Preiskovance smo opredelili kot redno telesno aktivne, če so se ukvarjali s telesno aktivnostjo več kot trikrat tedensko po pol ure, ostale pa kot telesno neaktivne. Glede na anamnestične podatke o kajenju smo razdelili preiskovance na sedanje kadilce, bivše kadilce in tiste, ki niso nikoli kadili. Pri fizikalnem pregledu smo preiskovancem izmerili telesno višino in težo ter krvni tlak na brahialni arteriji z živosrebrnim manometrom. Izračunali smo indeks telesne mase (BMI) po enačbi: BMI = telesna teža (g) / telesna višina 2 (cm2) Odvzemi krvi Vzorce krvi smo jemali iz kubitalne vene po 12 urah teščega stanja in 15 minutah počitka v sedečem položaju med 7. in 9. uro zjutraj. Nihče od preiskovancev v času odvzema krvi ni preboleval akutne okužbe ali opravljal težjega fizičnega dela dan pred tem. Kri smo jemali brez preveze nadlahti oziroma smo nadlaht prevezali za največ eno minuto. Odvzeli smo 10 ml krvi za biokemične preiskave v epruveto brez antikoagulant-nega sredstva, 4,5 ml krvi v epruveto z Na-citratom za teste fibrinolize in 5 ml krvi v epruveto z nakisanim Na-citratom za določitev tkivnega aktivatorja plazminogena (t-PA). Vzorce krvi za teste fibrinolize smo do centrifugiranja hranili v vodi z ledom v toplotno izolirani posodi. Kri smo centrifugirali v hladilni centrifugi 30 min pri 2000 g in 4°C. Plazmo smo odpipetirali v epruvete ependorf, jo zamrznili v tekočem dušiku in jo hranili do laboratorijske analize v zmrzovalniku pri -70 °C. Laboratorijske metode Koncentracijo celotnega holesterola smo določali z encimsko metodo (10). Holesterol-ne estre v vzorcih in standardu smo hidrolizirali s holesterol esterazo v prosti holesterol in proste maščobne kisline. Nastali prosti holesterol smo oksidirali v prisotnosti kisika. Pri tem je nastajal vodikov peroksid, ki je ob prisotnosti katalaze in fenola oksidiral 4-aminofenazon v obarvano spojino. Merili smo njeno absorbnost pri 500 nm. Koncentracijo holesterola smo določali na podlagi razmerja med absorpcijo vzorca in standarda. Koncentracijo HDL-holesterola smo določali s fosforvolframat magnezijevo metodo. Najprej smo z obarjalnim reagentom, ki vsebuje raztopino fosforvolframove kisline in magnezijevega klorida, oborili vse apoproteine, ki vsebujejo apoprotein B. Nato smo v su-pernatantu določili celotni holesterol z encimsko metodo, ki je opisana za določanje celotnega holesterola. Koncentracijo LDL-holesterola smo določali posredno z izračunom po Friedewaldovi enačbi, pri kateri so koncentracije posameznih lipidov izražene v mmol/l: LDL-holesterol = celotni holesterol / LDL-holesterol - (trigliceridi / 2,2) Koncentracijo trigliceridov smo določali z encimsko metodo (11). Trigliceridi v vzorcih in standardu so se z lipazo hidrolizirali v prosti glicerol in proste maščobne kisline. Dobljeni prosti glicerol se je ob prisotnosti ATP in glicerol kinaze pretvoril v glicerol-3 fosfat, ta pa se je z glicerol-fosfat-kinazo ob prisotnosti kisika oksidiral v dihidroksiacetonfos-fat. Pri tem je nastajal vodikov peroksid. Nadaljnji postopek je potekal enako in na istih aparaturah kot pri določanju koncentracije celotnega holesterola. Krvni sladkor smo določali s heksokinaznim testom. Koncentracijo železa v serumu smo določali s pomočjo metode s ferozinom (12). Zaradi delovanja gvanidina se je železo sproščalo s transferina, askorbinska kislina pa ga je pretvarja v fero-obliko. Reducirano železo je tvorilo s ferozinom obarvan kompleks, katerega koncentracijo smo merili fotometrično. Koncentracijo transferina smo določali s TIBC metodo (13). Celotno kapaciteto vezanja železa določamo po zasičenju transferina z raztopino železa in po adsorpciji prebitka železa na magnezijev hidroksikarbonat. Koncentracijo antigena tkivnega aktivatorja plazminogena (t-PA) smo določali z imun-sko-encimskim testom ELISA z dvojnimi protitelesi z reagenti Biopool (Umea, Švedska) (14-16). Vzorce plazme smo inkubirali na mikrolitskih ploščah, prekritih s protitelesi proti t-PA. Na kompleks med protitelesi, vezanimi na površino plošče, in t-PA iz vzorca plazme, smo vezali druga protitelesa proti t-PA, označena s peroksidazo. Po dodatku substrata za peroksidazo je bil porast absorpcije pri 405 nm sorazmeren količini t-PA v vzorcu iz plazme. Koncentracijo t-PA smo odčitali z umeritveno krivuljo, ki smo jo določili s pomočjo standardnih raztopin t-PA. Aktivnost t-PA smo določali spektrofotometrično z reagenti Spectrolyse TM/fibrin (Biopool, Umea, Švedska). Merili smo jo posredno preko aktivnosti plazmina na kromoge- ni substrat ob prisotnosti fibrina (17, 18). Porast absorpcije pri 405 nm je bil premoso-razmeren količini t-PA v vzorcu plazme. Aktivnost t-PA smo odčitali z umeritvene krivulje, pripravljene s standardnimi vzorci t-PA. Koncentracijo antigena inhibitorja tkivnega aktivatorja plazminogena (PAI-1) smo določali z encimsko-imunskim testom (ELISA) z dvojnimi protitelesi z reagenti Biopool (Umea, Švedska) (19, 20). Postopek določanja antigena PAI je bil enak kot pri določanju antigena t-PA. Aktivnost PAI-1 smo določali z dvostopenjskim encimskim testom z reagenti Spectroly-se TM/pL (Biopool, Umea, Švedska) (21-23). Plazmo smo titrirali z naraščajočimi koncentracijami t-PA. Preostalo aktivnost t-PA smo merili s kromogenim substratom tako kot pri merjenju aktivnosti t-PA. Količina t-PA, ki smo jo morali dodati plazmi, da smo presegli inhibicijo, je bila merilo celotne aktivnosti PAI-1 v plazmi. čas evglobulinske lize smo določali s postopkom po Buckellu (24). Plazmo smo razredčili in nakisali z ocetno kislino do pH 5. Tako smo oborili evglobuline, ki vsebujejo sestavine fibrinolitičnega sistema, razen inhibitorjev. Po centrifugiranju so v odlitem super-natantu ostali inhibitorji fibrinolize. Nato smo dobljene evglobuline raztopili v pufru in koa-gulirali ter izmerili čas, ki je bil potreben, da se je strdek raztopil. Rezultate smo izražali v minutah. Koncentracijo fibrinogena smo določili z aparatom Fibrintimer (Behring, Marburg/Lahn) po prirejeni Claussovi metodi (25). Razredčeno citratno plazmo smo koagulirali s trom-binom in merili čas strjevanja, ter nato vrednosti fibrina odčitali iz umeritvene tabele. Ultrazvočna preiskava Pri vseh preiskovancih smo opravili B-mode ultrazvočno preiskavo z 10 MHz sondo na aparatu Diasonics VST. Meritve so potekale po načelu dvojnega slepega poskusa. Merili smo debelino kompleksa intima-medija na zadnji steni skupne karotidne arterije, ka-rotidnega razcepišča in notranje karotidne arterije (slika 1). Kot kompleks intima-medi-ja smo opredelili razdaljo med proksimalnim delom prvega odmeva in proksimalnim delom drugega odmeva. Na vsakem mestu smo izmerili debelino trikrat in izračunali povprečje treh meritev. Debelino kompleksa intima-medija smo prikazali kot srednjo vrednost meritev na vseh merjenih mestih na levi in desni strani. Ugotavljali smo tudi prisotnost plakov, pri čemer smo kot plak definirali vsako kalcinirano zadebelitev kompleksa intima-medija, ki je dajala na ultrazvočni sliki značilno akustično senco. Statistične metode Dejavnike, ki se razporejajo normalno, smo izražali s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, dejavnike, ki se ne razporejajo normalno pa z mediano in razponom med prvim in tretjim kvartilom. Za testiranje razlik med skupinami smo uporabili t-test za neparne vrednosti pri dejavnikih z normalno distribucijo, Mann-Whitneyjev U-test pri dejavnikih z nenormalno distribucijo in %2-test za atributivne spremenljivke. Povezanost med posameznimi dejavniki smo ocenjevali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom pri de- Ekstema \ \ I Interna Bifurkacija Anterior I Communis Posterior Intima Odmev 1 IM Medija Območje brez odmeva Adventicija Odmev 2 Anatomija UZ slika Slika 1. Shematski prikaz a) mest merjenja debeline kompleksa intima-medija, b) morfologije in ultrazvočne žilne stene ter prikaz merjenega kompleksa intima-medija (IM). javnikih z normalno distribucijo, Spearmanovim korelacijskim koeficientom pri dejavnikih z nenormalno distrubucijo in z múltiplo regresijsko analizo. Rezultate smo analizirali s pomočjo statističega paketa Statistica (Stat Soft Inc. 1993, ZDA). Rezultati Klinične značilnosti preiskovancev Klinične značilnosti preiskovancev v študijski in kontrolni skupini prikazuje tabela 2. Med preiskovanci v študijski skupini je bilo statistično pomembno več kadilcev, pomembno več jih je imelo arterijsko hipertenzijo, periferno arterijsko okluzijsko bolezen in hiper-holesterolemijo (slika 2). Med starši preiskovancev v študijski skupini je bil pomembno večji delež tistih, ki so preboleli možgansko kap, medtem ko v pogostosti drugih ateros-klerotičnih bolezni in dejavnikov tveganja v družinski anamnezi ni bilo razlik (slika 3). Tabela 2. Klinične značilnosti preiskovancev v študijski in kontrolni skupini. Razlike med vrednostmi prikazanih parametrov v obeh skupinah niso statistično značilne (p >0,05). Povp — povprečna vrednost, SD — standardni odklon, Min — najmanjša vrednost, Max-največja vrednost, BMI—indeks telesne mase (body mass index). Studijska skupina Kontrolna skupina Spremenljivka Povp SD Min Max Povp SD Min Max Starost (leta) 46,03 3,79 37 50 43,50 5,88 32 51 Sistolični tlak (mmHg) 128,83 13,63 110 160 126,50 9,39 110 150 Diastolični tlak (mmHg) 87,20 11,24 70 120 83,80 5,93 70 95 BMI (g/cm2) 2,77 0,35 2,17 3,79 2,70 0,46 2,16 4,24 % preiskovancev 80 -i 60 - 40 - 20 - Studijska skupina □ Sedanji kadilci* □ Diabetes mellitus □ Hipertenzija* □ Hiperholesterolemija* ■ Periferna AOB* ■ Alko-abstinenti Kontrolnaskupina ■ Telesno aktivni Slika 2. Pogostnost koronarnih dejavnikov tveganja v osebni anamnezi pri preiskovancih v študijski in kontrolni skupini. * - statistično pomembna razlika med skupinama (p <0,05), AOB = arterijska okluzijska bolezen. % preiskovancev 50 ■ 45 40 35 30 25 20 15 10 5 r Studijska skupina □ Diabetes mellitus □ Hipertenzija □ Hiperholesterolemija Kontrolna skupina □ Možganska kap* ■ Periferna AOB ■ MI (<55 let) Slika 3. Pogostnost koronarnih dejavnikov tveganja in srčno-žilnih boleznih pri starših preiskovancev v študijski in kontrolni skupini. * - statistično pomembna razlika med skupinama (p <0,05), AOB = arterijska okluzijska bolezen, MI = miokardni infarkt. 70 50 - 30 - 0 0 0 Biokemične preiskave krvi Rezultate biokemičnih preiskav krvi v obeh skupinah preiskovancev prikazuje tabela 3. Preiskovanci v študijski skupini so imeli statistično pomembno manjše vrednosti HDL-holesterola, ni pa bilo razlik v glukozi, celotnem holesterolu, LDL-holesterolu, tri-gliceridih, fibrinogenu, železu in transferinu. Tabela 3. Rezultati biokemičnih preiskav krvi v študijski in kontrolni skupini. Parametri, označeni z* so statistično značilno različni (p <0,05). Povp — povprečna vrednost, SD — standardni odklon, Min — najmanjša vrednost, Max — največja vrednost, HDL — lipoprotein velike gostote, LDL — lipoprotein majhne gostote. Spremenljivka študijska skupina Povp SD Min Max Kontrolna skupina Povp SD Min Max p Glukoza (mmol/l) 5,29 0,68 4,4 7,4 5,48 0,76 3,6 7,0 0,305 Holesterol (mmol/l) 5,99 1,28 3,5 8,8 6,30 1,44 4,2 9,8 0,383 LDL-hol. (mmol/l) 3,98 1,12 1,7 6,4 4,10 1,07 2,6 6,3 0,694 HDL-hol. (mmol/l) 1,11 0,24 0,6 1,7 1,34 0,39 0,6 2,5 0,006 Trigliceridi (mmol/l) 2,02 0,87 1,0 4,0 1,97 1,69 0,5 7,1 0,878 Fe (mmol/l) 19,95 5,74 11,5 33,0 18,97 5,51 9,0 30,7 0,518 Transferin (mmol/l) 62,43 7,24 48,3 75,3 64,31 9,67 42,8 82,3 0,420 Fibrinogen (g/l) 3,07 0,39 2,31 3,76 2,99 0,50 2,11 4,07 0,500 Fibrinolitični parametri Rezultate fibrinolitičnih parametrov pri preiskovancih v obeh skupinah prikazuje tabela 4. Skupini sta se razlikovali le po statistično pomembno večjih vrednostih antigena t-PA pri preiskovancih v študijski skupini. Tabela 4. Fibrinolitični parametri pri študijski in kontrolni skupini: mediana, spodnja in zgornja kvartila. Parametri, označeni z* so med skupinama statistično značilno različni (p <0,05). Sp. K. — spodnja kvartila, Zg. K. — spodnja kvartila, t-PA — tkivni aktivator plazminogena, PAI — inhibitor aktivatorja plazminogena. študijska skupina Kontrolna skupina Spremenljivka Mediana Sp. K. Zg. K. Mediana Sp. K. Zg. K. p Aktivnost t-PA (lU/ml) 0,79 0,54 1,06 1,05 0,58 1,44 0,092 Antigen t-PA (ng/ml) 9,50 7,90 12,00 8,0 5,60 8,95 0,016* Aktivnost PAI (lU/ml) 15,40 11,20 29,90 12,50 8,90 23,35 0,436 Antigen PAI (ng/ml) 23,00 15,30 34,20 20,40 10,40 34,70 0,721 Euglobulinska liza (min) 318 276 360 300 250 354 0,369 Debelina kompleksa intima-medija Rezultati ultrazvočnih meritev debeline kompleksa intima-medija karotidnih arterij ter prisotnost plakov so prikazani v tabeli 5 in na slikah 4 in 5. Preiskovanci v študijski skupi- ni so imeli statistično pomembno večjo debelino kompleksa intima-medija na vseh segmentih karotidnih arterij in pomembno večje število plakov. Tabela 5. Debelina kompleksa intima-medija pri študijski in kontrolni skupini. Povp = povprečna vrednost, SD — standardni odklon, Min — najmanjša vrednost, Max — največja vrednost. Študijska skupina Kontrolna skupina Spremenljivka Povp SD Min Max Povp SD Min Max Skupna karotidna arterija Razcepišče karotidne arterije Notranja karotidna arterija 1,00 0,18 0,70 1,42 1,25 0,25 0,80 1,73 1,17 0,24 0,70 1,65 0,75 0,12 0,48 0,98 0,83 0,12 0,55 1,15 0,74 0,09 0,53 0,90 Medsebojna povezanost debeline kompleksa intima-medija s kliničnimi, biokemičnimi in fibrinolitičnimi parametri Rezultate univariantne regresijske analize prikazuje tabela 6. Med kliničnimi dejavniki smo našli statistično pomembno pozitivno povezanost debeline kompleksa intima-me-dija le s sedanjim kajenjem v osebni anamnezi in diastoličnim tlakom (slika 6), ne pa s sistoličnim krvnim tlakom, starostjo, BMI, telesno aktivnostjo in pozitivno družinsko anamnezo (prisotnost kardiovaskularnih bolezni v družini). Med biokemičnimi dejavniki smo našli pomembno obratno povezanost debeline kompleksa intima-medija v razcepišču in interni karotidni arteriji (ne pa v skupni karotidni arteriji) s HDL-holesterolom (slika 7). Ostali preiskovani dejavniki (glukoza, holesterol, LDL-holesterol, trigliceridi, železo in transferin) niso bili pomembno povezani z debelino kompleksa intima-medija. mm 1,4 1 1,2 - 1 - 0,8 - 0,6 - 0,4 - 0,2 - 0 -I--^-1--^-1--^-1 Skupna Razcepišče Notranja karotidna arterija karotidna arterija □ Studijska skupina ■ Kontrolna skupina Slika 4. Debelina kompleksa intima-medija pri študijski in kontrolni skupini. V vseh treh vrednostih se skupini statistično značilno razlikujeta (p < 0,00001). a) Študijska skupina Preiskovanci brez plakov 37% Preiskovanci s plaki b) Kontrolna skupina Preiskovanci brez plakov 80% Preiskovanci s plaki 20% 63% Slika 5. Prisotnost plakov. a — študijska, b — kontrolna skupina. Skupini se statistično značilno razlikujeta glede prisotnosti plakov pri preiskovancih (p< 0,0007). Med fibrinolitičnimi parametri smo našli pomembno obratno povezanost debeline kompleksa intima-medija skupne karotidne arterije, ne pa tudi v bifurkaciji in notranji karo-tidni arteriji, z aktivnostjo t-PA (r = -0,34) (slika 8) in pozitivno poveznost z aktivnostjo PAI (r = 0,29) (slika 9). Tabela 6. Univariantna povezanost med debelino kompleksa intima-medija in različnimi dejavniki tveganja (Pearsonov ali Spearmanov korelacijski koeficient r) pri vseh preiskovancih skupaj. a. — arterija, BMI — indeks telesne mase. Pri vseh prikazanih parametrih je p < 0,05. Parametri, označeni z *, so statistično značilno povezani z debelino kompleksa intima — medija, HDL — lipoprotein velike gostote, LDL — lipoprotein majhne gostote, t-PA — tkivni aktivator plazminogena, PAI — inhibitor aktivatorja plazminogena. Parameter Skupna karotidna a. (r) RazcepiSče (r) Notranja karotidna a. (r) Starost 0,17 0,24 0,12 BMI 0,24 0,12 0,23 Sistolični pritisk 0,13 0,14 0,11 Diastolični pritisk 0,32* 0,17 0,20 Kajenje 0,16 0,27* 0,23 Alkohol 0,01 0,12 0,11 Telesna aktivnost -0,15 -0,12 -0,15 Pozitivna druž. anam. 0,02 0,00 0,13 Krvni sladkor 0,08 0,02 0,05 Celokupni holesterol 0,01 0,05 0,01 LDL-holesterol 0,06 0,10 0,05 HDL-holesterol -0,20 -0,26* -0,26* Trigliceridi 0,01 0,10 0,06 Železo 0,16 0,10 0,06 Transferin -0,04 -0,05 -0,09 t-PA antigen 0,27 0,25 0,21 t-PA aktivnost -0,34* -0,06 -0,26 PAI antigen 0,25 0,06 0,21 PAI aktivnost 0,29* 0,06 0,21 Fibrinogen 0,14 0,02 0,13 Euglobulinska liza 0,25 0,22 0,10 IM kompleks = 0,27 + 0,007* Diastolični tlak r = 0,32303 _ 1,6 E ¿1,4 0 .S 65 75 85 95 105 115 125 Diastolični tlak (mmHg) Slika 6. Povezanost debeline kompleksa intima-medija (IM) skupne karotidne arterije z diastoli~nim tlakom. IM kompleks = 1,21 - 0,21* HDL r = -0,2619 1,8 '0,4 0,8 1,2 1,6 2 2,4 2,8 HDL - holesterol (mmol/l) Slika 7. Povezanost med HDL-holesterolom in debelino kompleksa intima-medija (IM) v notranji karotidni arteriji. Multipla regresija V multiplem regresijskem modelu s povprečno debelino kompleksa intime-medije v različnih segmentih karotidne arterije kot odvisno spremenljivko in vsemi spremenljivkami, ki so kazale statistično pomembno univariatno povezanost z debelino intime in medije (to so bili diastolični tlak, HDL-holesterol, aktivnost t-PA in aktivnost PAI) kot neodvisnimi spremenljivkami, smo ugotovili najmočnejši vpliv diastoličnega tlaka in t-PA aktivnosti. Ko pa smo poleg naštetih v regresijski model vnesli kot neodvisno spremenljivko še skupino preiskovancev, je ta postala najpomembnejši določitelj debeline kompleksa intima- £ ■S