51 Lasersko skeniranje Slovenije in akumulacijske reliefne oblike v slovenskem visokogorju Mihaela Triglav Č ekada * , Blaž Barborič * , Matija Zorn ** , Mateja Ferk ** Povzetek S projektom Lasersko skeniranje Slovenije (LSS) smo pridobili zelo podroben digitalni model reliefa z velikostjo celice 1 m × 1 m (DMR). Ta razkriva podrobne reliefna oblike tudi na območ jih, ki so bila do sedaj geomorfološko neopažena bodisi zaradi gostega rastja ali slabše dostopnosti. Preverili smo uporabnost zrač nega laserskega skeniranja (lidar) za določ anje ledeniških in periglacialnih akumulacijskih reliefnih oblik v slovenskem visokogorju. Uporabili smo dva rezultata LSS: objekte smo iskali na podobi analitič no senč enega digitalnega modela reliefa z velikostjo celice 1 m × 1 m (PAS) ter podrobnosti preverili v georeferenciranem in klasificiranem oblaku toč k (GKOT). S hitrim pregledom smo v Martuljških gorah pod Rutarškim Vršič em našli fosilni kamniti ledenik, drugod po Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah pa še 14 drugih mogoč ih ledeniških ali nivacijskih moren. Kljub veliki resolucijski natanč nosti podatkov LSS ter nesporni uporabnosti za geomorfološka preuč evanja, pa za dokonč no določ itev in razlago reliefnih oblik ne smemo pozabiti na terensko delo. Ključ ne besede: geomorfologija, akumulacijske reliefne oblike, ledeniške reliefne oblike, LIDAR, Lasersko skeniranje Slovenije Key words: geomorphology, accumulation features, glacial features, LIDAR, Laser Scanning of Slovenia Uvod S podatki Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) smo dobili najpodrobnejši digitalni model reliefa z velikostjo celice 1 m × 1 m (DMR1) za celotno območ je Slovenije do sedaj (Triglav Č ekada & Bric, 2015). Ker lasersko skeniranje, v nasprotju z DMR-ji pridobljenimi na podlagi fotogrametrič nih postopkov (Triglav Č ekada & Zorn, 2014), omogoč a tudi natanč en zajem objektov pod rastjem, nam prvič omogoč a, da preverimo obstoj ledeniških in periglacialnih akumulacijskih reliefnih oblik v slovenskem visokogorju tudi na območ jih pokritih z rastjem (Triglav Č ekada, 2011) ali na takšnih, ki so težje dostopni. Naš namen je pokazati nekatere reliefne oblike, ki jih opazimo že ob hitrem pregledu analitič no senč enega DMR1 (PAS), ki je eden izmed osnovnih izdelkov projekta LSS. Akumulacijske reliefne oblike Najbolj oč itni ostanki poledenitev so č elne in boč ne morene ledenikov (Benn & Evans, 2013). Č elne morene nastanejo na koncu ledeniškega jezika, kjer se odlaga in kopič i gradivo, ki ga ledeniki nosijo s seboj. Zaporedje č elnih moren, ki jih ledenik pusti za seboj *Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, 1000 Ljubljana ** Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana 52 ob umikanju, imenujemo stadialne morene. Boč ne morene se odlagajo ob robu ledenika, pod ledeniki pa se odlagajo talne morene (primer Planice na sliki 10). Č elnim morenam podobne, a po nastanku drugač ne, so nivacijske morene, ki nastanejo na spodnjih delih strmejših snežišč (Obu, 2011) ali pod strmimi stenami z obilo krušljivega materiala (grušč a), kjer vlaga v spodnji plasti tega materiala zamrzne in omogoč i premikanje materiala po strmem poboč ju navzdol (Benn & Evans, 2013). Le na podlagi morfologije je ledeniške in nivacijske morene težko loč iti, zato je pri interpretaciji nujno upoštevati morfologijo okolice. Med akumulacijske oblike uvršč amo tudi kamnite ledenike, ki so oblika permafrosta (Benn & Evans, 2013; Colucci et al., 2013). Na površju jih ponavadi prepoznamo po več zaporednih lokih (nasipih) kamninskega gradiva, ki spominjajo na več zaporednih č elnih moren (slika 3). Nastanejo lahko na dva nač ina (Ż uravek, 2003; Benn & Evans, 2013). Na dovolj visokih nadmorskih višinah, kjer voda pronica skozi mrzel grušč nastane permafrost. Da se kaminsko gradivo z ledom zač ne premikati mora biti v njem vsaj 30–60 % zmrznjenega gradiva. Druga možnost nastanka je, da je nekdanji ledenik popolnoma zasul grušč . Aktivni kamniti ledenik se premika in iz njega teč e voda tudi v sušnem delu leta, ker se v njem tali permafrost. Aktivni kamniti ledeniki se lahko premikajo s hitrostmi od nekaj centimetrov do nekaj metrov na leto (Kaufamann, 2012). Fosilni kamniti ledeniki se ne premikajo več in so več inoma že prerasli z vegetacijo. Kamnitih ledenikov je Alpah Italije, Avstrije, Švice in Francije skupno 4795, od tega je 75 % fosilnih kamnitih ledenikov (Frauenfelder & Kääb, 2000; Dramis et al., 2003; Cremonese et al., 2011). Pri prepoznavanju ledeniških in periglacialnih akumulacijskih oblik pa moramo paziti, da jih ne zamenjamo z oblikami, ki so nastale s poboč nimi procesi (Komac & Zorn, 2007). Tudi zemeljski plaz ima namreč na površju lahko vidne polkrožne oblike kot posledice rotacijskega plazenja. Vendar pa v primeru plazenja na poboč ju lahko prič akujemo odlomno ploskev. Iskanje akumulacijskih reliefnih oblik Digitalni model reliefa (DMR) izdelan na podlagi Laserskega skeniranja Slovenije, ki je bil izveden v letih 2014 in 2015, prvič v celoti prikazuje slovensko površje pod rastjem z loč ljivostjo 1 m (velikost celice 1 m × 1 m), s položajno toč nostjo boljšo od 30 cm ter višinsko boljšo od 15 cm (Triglav Č ekada & Bric, 2015). Predhodni DMR Slovenije izdelan na podlagi podatkov Ciklič nega aerofotografiranja Slovenije (CAS) je imel loč ljivost 5 m (velikost celice 5 m × 5 m) ter višinsko toč nost 1 m na odprtem in delno porašč enem terenu ter 3 m na porašč enem terenu (Kosmatin Fras et al., 2014). Višine površja so bile določ ene tako, da so se višine dreves odštevale od avtomatsko izrač unanega DMR, saj fotografije ne prikazujejo stanja pod rastjem (Triglav Č ekada & Zorn, 2014). V praksi to pomeni, da so manjše reliefne oblike, kot so na primer ledeniške morene, pod rastjem zglajene in jih ne vidimo. Nasprotno pa lasersko skeniranje omogoč a izdelavo veliko natanč nejšega DMR, saj del laserskih toč k prodre med rastjem tudi do tal (slika 1). 53 Slika 1 – Preč ni prerez skozi georeferenciran in klasificiran oblak toč k (GKOT). Vidimo gozdno rastje (zeleno) in površje (vijolič asto); zgoraj: nasip pod Lepim vrhom v Karavankah (oznaka 9 v preglednici 1; slika 12), spodaj: stopnič asto površje v dolini Belega potoka v Julijskih Alpah (oznaka 1 v preglednici 1; slika 3) – fosilni kamniti ledenik. Visokogorje je v okviru projekta Lasersko skeniranja Slovenije (LSS) sodilo v snemalna bloka B31 in B37. Kljub temu, da se je več ina snemanj LSS izvajala v neolistanem delu leta, pa sta se visokogorska bloka snemala sredi avgusta 2014, da bi se izognili ostankom snega. Žal je bilo poletje 2014 dokaj hladno in deževno, zato se je sneg ohranil vse do sredine avgusta (Pavšek & Demšar, 2014; Triglav Č ekada & Bric, 2015). Visokogorje se je snemalo z gostoto 5 laserskih toč k/m 2 , kar lahko opredelimo kot majhno gostoto laserskih toč k, a kljub temu primerno za preuč evanje geomorfoloških pojavov (Triglav Č ekada, 2011). Izdelki LSS so: georeferenciran in klasificiran oblak toč k (GKOT), oblak toč k reliefa (OTR), digitalni model reliefa z velikostjo celice 1 m × 1 m (DMR1), predstavljen tudi v podobi analitič nega senč enja (PAS), ki je shranjen v obliki georeferencirane rastrske datoteke. GKOT ima toč ke razdeljene v šest klasifikacijskih razredov: tla, nizko rastje (do 1 m), srednje (med 1 m in 3 m) in visoko rastje (nad 3 m višine), stavbe ter neklasificirane toč ke. Podatki so shranjeni v datotekah velikosti 1 km 2 , ki so poimenovanje po koordinati spodnjega levega vogala datoteke (preglednica 1). Tako se reliefna oblika s slike 3 nahaja v datoteki TMR_412_148, kar pomeni, da je njen spodnji levi vogal na koordinati 412 000 m, 148 000 m. Podobe analitič nega senč enja (PAS) so shranjene v datoteke velikosti 5 km 2 , zato je reliefna oblika na sliki 3 shranjena v datoteki TMP_410_145. Podatki so shranjeni v dveh ravninskih koordinatnih sistemih: D96/TM (nov koordinatni sistem) in D48/GK (star koordinatni sistem). Pregled smo opravili v novejšem koordinatnem sistemu D96/TM, zato imajo datoteke predpono TM. 54 Iskanja reliefnih oblik smo se najprej lotili na podobi analitič nega senč enja PAS. Podrobno preuč evanje oblik pa smo izvajali na georeferenciranem in klasificiranem oblaku toč k (GKOT). Izbrane reliefne oblike V nadaljevanju predstavljamo bolj izstopajoč e akumulacijske oblike, ki smo jih našli na podobi analitič nega senč enja PAS. Lokacija izbranih pojavov (slika 2) je določ ena s kvadratnim kilometrom podatkov laserskega skeniranja, v katerem se pojav nahaja. Vsakemu pojavu smo izmerili dolžino in širino ter srednjo nadmorsko višino (preglednica 1). Slika 2 – Lokacija obravnavanih pojavov oštevilč enih glede na preglednico 1, prikazanih na izseku zemljevida merila 1 : 250 000 (vir podlage: Geodetski inštitut Slovenije). Preglednica 1 – Datoteke LSS z lokacijo reliefne oblike, snemalnim blokom in velikostjo oblike v ravninskem koordinatnem sistemu D96/TM. Oznaka na sliki 2 Lokacija LSS blok Ime datoteke: 1 km 2 (PAS 5 km 2 ) Velikost: dolžina × širina Srednja nadmorska višina 1 Beli potok (Julijske Alpe) B37 TM_412_148 (TMP_ 410_145) 250 m × 196 m 1040 m 2 Beli potok (Julijske Alpe) B37 TM_412_148 (TMP_ 410_145) 50 m x 50 m 1040 m 3 Beli potok (Julijske Alpe) B37 TM_142_147 (TMP_410_145) 70 m × 50 m 1225 m 4 Za Akom (Julijske Alpe) B37 TM_410_147 (TMP_410_145) levi: 210 m × 60 m desni: 130 m × 30 m 1310 m 5 Triglavski ledenik (Julijske Alpe) B37 TM_411_138 (TMP_410_135) 100 m × 20 m 2312 m 6 Planica (Julijske Alpe) B37 TM_401_148, TM_401_147, TM_401_146 (TMP_400_145) 2400 m × 400 m 1050 m 7 Krnica pod Visoko Ponco (Julijske Alpe) B37 TM_400_147 (TMP_400_145) 250 m × 30 m 1608 m 8 Krnica pod Zadnjo B37 TM_400_146 120 m × 30 m 1730 m 55 Ponco (Julijske Alpe) (TMP_400_146) 9 Pod Lepim vrhom (Karavanke) B31 TM_413_153 (TMP_410_150) 70 m × 30 m 1680 m 10 Pod Murnovcem (Karavanke) B31 TM_414_154 (TMP_410_150) levi: 70 m × 30 m desni: 90 m × 30 m 1730 m 1695 m 11 nad Planinskim domom Mrzli studenec (Karavanke) B31 TM_440_143 (TMP_440_140) 190 m × 30 m 1520 m 12 Smokuška planina (Karavanke) B31 TM_439_143 (TMP_435_140) 300 m × 50 m 1375 m 13 zahodna stran Smokuške planine (Karavanke) B31 TM_439_143 (TMP_435_140) 90 m × 50 m 1385 m 14 Ledenik pod Skuto (Kamniško- Savinjske Alpe) B31 TM_465_136, TM_466_136 (TMP_465_135) č elna 100 m × 50 m boč na 370 m × 30 m 2020 m 15 Logarska dolina (Kamniško- Savinjske Alpe) B31 TM_469_136 (TMP_465_135) 300 m × 30 m 965 m Pod Rutarškim Vršič em (1696 m) v Martuljških gorah, zahodno od nekdanje planine Zaprete najdemo na nadmorski višini 1114 m stopnič asto površje (oznaka 1 v preglednici 1), ki morfološko ustreza fosilnemu kamnitemu ledeniku. Na podobi analitič nega senč enja (PAS) se lepo vidi osem lokov znač ilnih zaporednih grbin (slika 1 spodnja, slika 3 oznaka 1). V klasificiranem oblaku toč k (GKOT), kjer odstranimo vse klasifikacijske razrede rastja, lahko podrobno preuč ujemo višinske razlike na reliefni obliki. Zgornji del je na nadmorski višini 1065 m, konec č ela pa na nadmorski višini 1008 m. Njena dolžina je 250 m, širina na osrednjem najširšem delu pa 196 m. Povpreč na višinska razlika med vrhom posameznega loka in njegovim dnom je okoli 6 m. Višina boč nega roba na severni strani je 10–11 m, na č elu 11 m, na južnem boku pa je nižja. Ob severnem robu teč e potok. Terenski ogled je pokazal, da reliefno obliko gradi karbonatni drobir različ nih dimenzij (slika 4). Na zgornjem robu ne vidimo odlomne ploskve, ki bi nakazovala, da je oblika posledica plazenja. Južneje so še trije manj izraziti loki širine 50 m z manj strmimi robovi (slika 3 oznaka 2). Višinska razlika med vrhom loka in dolino je tu le nekaj metrov. 56 Slika 3 – Fosilni kamniti ledenik (oznaka 1) ob nekdanji planini Zaprete pod Rutarškim Vršič em in trije manj izraziti loki (oznaka 2) (slika prikazuje 1 km 2 podobe analitič nega senč enja PAS). Slika 4 – Stopnič asto površje med dvema lokoma« fosilnega kamnitega ledenika (levo) in klastič no gradivo, ki ga sestavlja (desno) (foto: B. Barborič ). Približno 900 m gorvodno (južno) po dolini Belega potoka tudi najdemo polkrožne oblike (oznaka 3 v preglednici 1). PAS nam razkriva dva manjša loka (slika 5 oznaka 3). Vrh posameznega loka je največ 5 m višji od dna loka. Na GKOT se lepo vidi, da sta loka pod gostim iglastim gozdom. Č eli lokov, verjetno nivacijskih moren, sta obrnjeni proti Belemu potoku, torej je gradivo polzelo iz smeri Rutarškega Vršič a. 57 Slika 5 – Nasipa v obliki loka (oznaka 3) v dolini Belega potoka (slika prikazuje 1 km 2 PAS). V sosednji dolini (proti zahodu), natanč nejše Za Akom nad Zgornjim Martuljkovim slapom, so trije nasipi (oznaka 4 v preglednici 1), ki imajo v zaledju (srednji del slike 6) veliko poboč nega gradiva. Nasipi so pod gozdom na nadmorski višini 1310 m. Leva nasipa sta bolj izrazita kot desni. Njun vrh je visok največ 40 m, vrh desnega loka pa največ 20 m. Najverjetneje so ledeniške č elne morene. V dolini Za Akom so lepo vidna tudi melišč a in procesi vodne erozije. Slika 6 – Poboč no gradivo in polkrožni nasipi (oznaka 4) Za Akom (slika prikazuje približno 1,5 km 2 PAS). 58 V okolici Triglavskega ledenika je najbolj izrazita č elna morena nad Triglavsko severno steno (oznaka 5 v preglednici 1; slike 7, 8, 9). Nasip je visok 4–3 m in dolg 100 m. Za njim (južneje) je še več nasipov (Šifrer, 1963; Gabrovec et al., 2014). Zaradi hladnega mokrega poletja je bilo ob snemanju LSS sredi avgusta 2014 okoli Triglava še obilo snega, zato se več ine akumulacijskih oblik na PAS ne vidi, saj je velik del pod snegom (sliki 7). Na PAS območ ja s snegom hitro loč imo od okolice po zelo zglajenem površju. Okolica Triglava je bila z laserskim skeniranjem posneta tudi septembra 2012, ko so bili Triglavski podi brez snega. Tudi takrat je bil eden izmed izdelkov DMR z velikostjo celice 1 m × 1 m, le da je bil ta izdelan iz laserskih podatkov s povpreč no gostoto 8 toč k/m 2 (Triglav Č ekada et al. 2103; slika 9). Slika 7 – Območ je Triglavskega ledenika na podatkih LSS, zgoraj desno se nahaja največ ja č elna morena (oznaka 5) nad Triglavsko severno steno (slika prikazuje približno 1 km 2 PAS). Slika 8 – Č elna morena nad Triglavsko severno steno (foto: Matija Zorn). 59 Slika 9 – Območ je Triglavskega ledenika na DMR 1 m × 1 m izdelanega na podlagi laserskega skeniranja septembra 2012; zgoraj desno se nahaja največ ja č elna morena (oznaka 6). V dolini Planice (slika 10) je obsežen nasip talne morene v dolžini 2,4 km in širine od nekaj deset do 400 m (oznaka 6 v preglednici 1). Nasip je porasel z gozdom. Pod Visoko Ponco (oznaka 7 v preglednici 1) je krnica z nasipom dolžine 250 m in višino 18 m (slika 11 levo). Nasip predstavlja stadialno moreno zadnjega umikalnega stadia ledenika. Viden je zlasti levi lok morenskega nasipa, desni je zgolj v skrajnem južnem delu. Med njima je erozijski jarek. Pod Zadnjo Ponco (oznaka 8 v preglednici 1) je v krnici nasip dolžine 120 m in višine do 5 m (slika 11 desno). Nasip verjetno predstavlja nivacijsko moreno. V obeh krnicah je bil v č asu LSS snemanja še sneg, kar vidimo po krajnih zeveh. Oba nasipa sta porastla z gozdom. Slika 10 – Talna morena v Planici (oznaka 6) in nasipa v krnicah pod Poncami (oznaki 7 in 8) (slika prikazuje približno 4 km × 2 km PAS). Rdeč a č rta je državna meja. 60 Slika 11 – Levo krnica pod Visoko Ponco (oznaka 7) z nasipom na desni. Desno krnica pod Zadnjo Ponco (oznaka 8) z nasipom v sredini (sliki prikazujta približno 0,5 km 2 PAS). Podobne reliefne oblike najdemo tudi v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Nad Gozd-Martuljkom pod Lepim vrhom (1926 m) je nasip (oznaka 9 v preglednici 1), najverjetneje nivacijska morena, dolžine 70 m in višine približno 8 m (slika 12). Okoli je še več manjših nasipov. Nasipi se nahajajo pod gozdom (slika 1). Slika 12 – Nasip (oznaka 9) pod Lepim vrhom v Karavankah (slika prikazuje približno 1 km 2 PAS). Približno kilometer proti vzhodu je v dolini med Maloškim Poldnem (1823 m) in Murnovcem (1864 m) naslednji nasip (oznaka 9 v preglednici 1). Njegova dolžina je 70 m, višina pa 7 m (slika 13). Glede na morfologijo nasipa bi oblika lahko bila nivacijska morena ali boč ni morenski nasip. Tudi ob upoštevanju morfologije okolice ni mogoč a 61 enoznač na razlaga oblike. Vzhodno sta še dva nasipa na nadmorski višini 1695 m; zahodni nasip je dolg 90 m, vzhodni pa 70 m. Nasipa najverjetneje predstavljata ostanek boč nega morenskega nasipa. Danes so vsi nasipi porastli z gozdom. Slika 13 – Nasipi (oznaka 10) pod Murnovcem (slika prikazuje približno 1 km 2 PAS). Tudi pri Mrzlem studencu pod Vrtač o (2180 m) v Karavankah (slika 14-zgoraj desno) so akumulacijske oblike pod gozdom. V preglednici 1 je označ ena najbolj desna (oznaka 11), ki ima lep lok; dolga je 190 m, široka 30 m in visoka 5 m. Levo se nasip nadaljuje, a nima pravega loka. Dolg je 250 m in ponekod visok do 8 m. V južnem delu Smokuške planine je daljši 300 dolg nasip pod Velikim vrhom (2060 m) (oznaka 12; slike 14-spodaj, 15-spodaj in 16). V zaledju nasipa vidimo dodatna nasutja. Osrednji nasip je visok 10 m. Glede na morfologijo nasipa gre najverjetneje za č elno moreno. Vse odkladnine so pod gozdom. Na nasprotnem bregu Mrzlega potoka je manjši nasip dolg 90 m in širok 50 m (oznaka 13; slika 14-spodaj-levo), ki je najverjetneje nivacijska morena. Tudi ta se nahaja pod gozdom. 62 Slika 14 – Nasipi (oznake 11, 12, 13) na Smokuški planini (slika prikazuje približno 1 km 2 PAS). Slika 15 – Smokuška planina na DMR 1 m × 1 m izdelanem na podlagi laserskega skeniranja z gostoto 8 toč k/m 2 septembra 2012. Na sliki še podrobneje vidimo akumulacijske oblike (oznake 11, 12, 13). 63 Slika 16 – Č elna morena na Smokuški planini: oznaka 12 v preglednici 1 in na slikah 14, 15 (foto: Aljaž Hrvatin). Nasip (č elna morena) pod Ledenikom pod Skuto (oznaka 14 v preglednici 1) je v povpreč ju visok 5 m. Na PAS vidimo (slika 17), da je snežišč e ledenika v č asu snemanja segalo vse do nasipa. Levo in desno vidimo še dve manjši snežišč i. Slika 17 – Erozijski jarek in č elna morena (oznaka 14) Ledenika pod Skuto (slika prikazuje približno 1 km 2 PAS). V Logarski dolini (oznaka 15 v preglednici 1; slika 18) vidimo nasip, ki ga je Savinja predrla. Nasip je dolg 300 m, njegova srednja višina pa je 3–5 m. Gre za stadialno moreno, 64 č eprav je oblika loka ravno obratna kot bi prič akovali, glede na to, da je ledenik prišel iz zahoda. Nahaja se v gozdu, približno 500 m pod obrač ališč em pod slapom Rinka. Slika 18: Nasip (oznaka 15) v Logarski dolini (slika prikazuje približno 2 km 2 PAS). V okolici je še več akumulacijskih oblik. Sklep Predstavljeni primeri so samo nekatere oč itnejše akumulacijske reliefne oblike, ki jih najdemo ob hitrem pregledu podobe analitič nega senč enja DMR 1 m × 1 m (PAS) izdelanega iz podatkov Laserskega skeniranja Slovenije. Že takšen pregled je odstrl prvi fosilni kamniti ledenik pod Rutarškim Vršič em v Sloveniji. Vsekakor bo podrobna analiza teh podatkov pokazala še vrsto drugih, predvsem manjših oblik. Na podlagi prikazanega slikovnega gradiva lepo vidimo uporabnost tako natanč nega DMR za geomorfologijo, predvsem kot hitro predpripravo na terensko delo. Zahvala: Delo je bilo delno financirano v okviru temeljnega raziskovalnega projekta J2– 5479 in raziskovalnega programa P6–0101 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Literatura Benn, D. I., Evans, D. J. A. (2013). Glaciers & Glaciation. Routledge, New York, 802 p. Colucci, R.R., Boccali, C., Guglielmin, M. (2013). Il Permafrost montano del Friuli Venzia Giulia, Evidenze Attuali e Relitte. Sotto Zero, Semiannual Journal of the »Unione Meteorologica del Friuli Venezia Giulia«, Nr. 2, http://www.umfvg.org/drupal/sites/default/files/SOTTOZERO_Atti_medium10Mb.pdf Cremonese, E., Gruber, S., Phillips, M., Pogliotti, P., Boeckli, L., Noetzli, J., Suter, C., Bodin, X., Crepaz, A., Kellerer-Pirklbauer, A., Lang, K., Letey, S., Mair, V., Morra di Cella, U., Ravanel, L., Scapozza, C., Seppi, R., Zischg, A. (2011). Brief Communication: An inventory of permafrost evidence for the European Alps. The Cryosphere 5, 652-657. 65 Dramis, F., Giraudi, C., Guglielmin, M. (2003). Rock glacier distribution and paleoclimate in Italy. Proceedings of the 8th International Conference on Permafrost, Zürich, Switzerland, 1, 199-204. Frauenfelder, R., Kääb, A. (2000). Towards a palaeoclimatic model of rock-glacier formation in the Swiss Alps. Annals of Glaciology 31, 281-286. Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Triglav Č ekada, M., Zorn, M. (2014). Triglavski ledenik. Geografija Slovenije 30. Založba ZRC, Ljubljana, 252 p. Kaufmann, V. (2012). The evolution of rock glacier monitoring using terrestrial photogrammetry: The example of Äusseres Hocheberkar rock glacier (Austria). Austrian journal of earth science 105/2, 63-77. Komac, B., Zorn, M. (2007). Poboč ni procesi in č lovek. Geografija Slovenije 15. Založba ZRC, Ljubljana, 217 p. Kosmatin Fras, M., Fabiani, N., Triglav Č ekada, M. (2014). Kakovost državnega ortofota v različ nih letnikih njegove izdelave. Geodetski vestnik 58 (4), 695–709. Obu, J. (2011). Periglacialne in ledeniške oblike v zahodnem delu Pohorja, Dela 35, 55–71. Pavšek., M., Demšar, M. (2014). Petdeset odtenkov sive: vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2014. Planinski vestnik 114 (10), 60–61. Šifrer, M. (1963). Nova geomorfološka dognanja na Triglavu: Triglavski ledenik v letih 1954– 1962. Geografski zbornik 8, 157–210. Triglav Č ekada, M. (2011). Možnosti uporabe zrač nega laserskega skeniranja (LIDAR) za geomorfološke študije, Geografski vestnik 83 (2), 81–93. Triglav Č ekada, M., Bric, V., Klanjšč ek, M., Barborič , B., Pavšek, M. (2013). Zrač no lasersko skeniranje zasneženega površja. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2012: zbornik predavanj. Ljubljana, SZGG, 85–93. Triglav Č ekada, M., Bric, V. (2015). Konč an je projekt laserskega skeniranja Slovenije. Geodetski vestnik 59 (3), 586–592. Triglav Č ekada, M., Zorn, M. (2014). Ugotavljanje intenzivnosti geomorfnih procesov s pomoč jo posnetkov ciklič nega aerofotografiranja Slovenije. Geografski vestnik 86 (2), 85–101. Ż uravek, R. (2003). The problem of the identification of relict rock glaciers on sedimentological evidence. Landform Analysis 4, 7–15.