iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wtezione curata Via Carlo Alberto, 3 Td. 0432.732112-e-mail: assicurazioi /assicurazioni -Gridale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine AutoControllo —ipftžHl LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 2 (1651) Čedad, četrtek, 14. januarja 2010 Groupama i IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI I I Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. I 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) I Velik uspeh tradicionalnega Dneva emigranta 6. januarja v prepolni dvorani gledališča Ristori v Čedadu Z upanjem in voljo v boljši jutrišnji dan Pohvala pisatelja Borisa Pahorja SlovencemVidenske pokrajine - Impresiven govor Igorja Cerna A proposito del futuro della nostra comunità Energia, talento e volontà dei giovani “C'è una cosa che non ci possiamo permettere: correre il rischio che i giovani si scoraggino, non vedano la possibilità di realizzarsi, di avere una occupazione e una vita degna nel loro, nel nostro Paese.” E un passaggio del discorso di fine anno del presidente della Repubblica Giorgio Napolitano che sembra scritto per noi, per il nostro territorio montano che la crisi indebolirà ulteriormente perchè l’attenzione sarà rivolta ad altre urgenze. Mentre a livello di governo regionale mancano, prima ancora che una politica per la montagna, la convinzione che la montagna vada sostenuta a vantaggio di tutta la collettività e soprattutto la fiducia che ce la possa fare. Con il presidente Napolitano concordiamo anche sul fatto che “ci sono nelle nuove generazioni riserve magnifiche di energia, di talento, di volontà”. Lo vediamo anche noi. Un segnale forte in questo senso è venuto dal Dan emigranta di quest’anno. Que- sto patrimonio, che ci rende tutti orgogliosi, non deve essere sprecato, va posto al centro dell’attenzione politica e sociale e dell’azione pubblica, come ha sottolineato il capo dello Stato. In questo senso, crediamo, si debbano impegnare le amministrazioni locali e tutte le istituzioni. La crisi può diventare un’occasione di crescita se puntiamo, come ha detto Igor Cerno, sulla conoscenza, sulla valorizzazione del nostro patrimonio culturale e la crescente sensibilità europea delle nuove generazioni, sul capitale umano e sul gioco di squadra. E ai giovani che hanno scelto di rimanere nelle nostre valli ci rivolgiamo con le parole del cardinale Carlo Maria Martini indirizzate, a Natale, a giovani impegnati nel sociale: “Voi siete una minoranza, ma una minoranza qualificata, capace di guidare e di trascinare altri. L’avvenire è sempre stato di minoranze forti, non di masse passive attratte solo dal gusto di ciò che piace.” (jn) Dan emigranta, osrednji praznik Beneških Slovencev, predstavlja neke vrste pogled na preteklost in perspektive za bodočnost naše narodne skupnosti na Videnskem. In prav priložnosti za razvoj teritorija in slovenske manjšine, ki pa jih ogrožajo napovedana krčenja finančnih sredstev, so bile v ospredju govora mladega kulturnega delavca iz Barda v Terski dolini Igorja Cerna, kije bil skupaj s pisateljem Borisom Pahorjem glavni protagonist prireditve v gledališču Ristori v Čedadu. beri na strani 7 Pogled na publiko v Ristoriju an moment gledališke predstave Week-end na muorju è Iz korenin v naš jutrišnji dan Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dor-bolò je sklicala občni zbor Inštituta, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. oz. 18. uri (v drugem sklicu) v slovenskem kulturnem centru. Člani, ki so tako individualni kot skupinski, bodo poslušali poročila o bogati dejavnosti ISK-a v lanskem letu. Poklicani so tudi, da sprejemejo obračun in predračun za leto 2010 ter razpravljajo o predlogu programa za naprej. Občni zbor bo tokrat priložnost za oceno vsega dela opravljenega v zadnjem triletju, odkar je bil ISK ustanovljen. Tudi na tej podlagi bodo člani izvolili nov upravni odbor. Doslej je ISK pognal korenine in se uvelj avil v pokrajinskem in deželnem merilu. Pred njim pa so še zahtevne naloge, v prvi vrsti realizacija projekta Jezik in večnamenskega središča v Špetru. Pismo Pavšiča in Štoke predsednikoma Finiju in Schifaniju ter Letti Sredstva za slovensko manjšino naj se vključijo v protikrizni odlok Senatorka Tamara Blažina je sklicala sestanek, ki so se ga udeležili predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Drago Stoka ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Srečanje je bilo pos- večeno nižanju državne finančne podpore slovenski manjšini v okviru zaščitnega zakona št. 38. Med drugim so sklenili, da bosta predsednika obeh krovnih organizacij poslala pismo podtajniku pri predsedstvu vlade Gianniju Letti, predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju in predsedniku senata Renatu Schifaniju, da jih opozorita na rezanje podpor slovenski manjšini v Italiji. Pismu, ki bo poslano v vednost tudi predsediku deželnega odbora FJK Renzu Tondu, bo priložena krajša spomenica. Problem, ki je za Slovence v Italiji akuten, pa bi lahko povzeli z neveselo kroniko dogodkov. Uradni list italijanske republike je 30. decembra 2009 objavil t.i. večnamenski odlok (decreto milleproroghe), kjer pa ni dodatnega prispevka za slovensko manjšino, kot se je zgodilo lani. (ma) beri na strani 4 Trinkov koledar za leto 2010 Predstavitev bo v četrtek, 28. januarja ob 18. uri v Slovenskem kulturnem centru v Špetru, ulica Alpe Adria Kulturno društvo Ivan Trinko BOričiKJ KVLTVRNI DN6V1 INCONTRJ CULTURALI DELLA 86N6CIA na temo / sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia ŠPETER / S. PIETRO AL NATISONE _ Občinska dvorana / sala consiliare ma četrtek / giovedì 21.01.2010 ob / alle 18.30 Epoca veneziana / Beneška doba L’importanza strategica delle Valli del Natisone / Strateški pomen Nadiših dolin Massimo Zoppi, ricercatore / raziskovalec Hotenja in realnost habsburške visoke politike v luči prve avstrijsko-beneške vojne /Aspirazioni e realtà nell’alta politica asburgica alta luce della prima guerra austro-veneziana Vasko Simoniti, Univerza v Ljubljani / Università di Lubiana Inštitut za slovensko kulturo _ Istituto per la cultura slovena Med mladimi raste čut za Evropo Srenčno novo lieto, Buoh dejte no doro lieto vsien! Dičar imam vida-ti, kaj judi se je zbralo nancoj za Dan Emigranta, smo liepa moč! Poznam no poezijo, ki pravi: Sami, ni več vasi. Za-tuo, moramo se daržati ukop anu tej orkester bomo zaigrali novo sin-fonijo! Težka finančna kriza, ki je zadela tudi Deželo Furlanije Julijske krajine v zadnjem letu, bi lahko postala, kot bi pričakovali, priložnost za razmislek o razvojni politiki našega teritorija in priložnost za investiranje v večjezičnost kot možnost več. To se ni zgodilo, nasprotno, kriza predstavlja le dobro opravičilo za zmanjševanje dejavnosti na področju jezikovne politike, ki so se z naporom začele v zadnjih dvajsetih letih, in za znižanje temu namenjenih sredstev. Glede na državna sredstva so že lani poskusili znižati, za približno eno petino, sklad za uresničevanje zakona 38/2001 : da se to ni zgodilo, gre zahvala posegu Presednika Vlade Republike Slovenije. Problem pa se bo ponovno predstavil z državnim finančnim zakonom za leto 2010, ki predvideva 28 odstotno rezanje sredstev, kar bo med drugim privedlo do velike izgube delovnih mest. Igor Cemo beri na strani 7 novi matajur Četrtek, 14. januarja 2010 2 Una nuova visita annunciata per il prossimo 27 gennaio Ex lager di Visco chiuso ai parlamentari del PD Porte sbarrate per l’euro-parlamentare Debora Serrac-chiani ed il deputato Ivano Strizzolo del Partito democratico, accompagnati tra gli altri dai consiglieri regionali Igor Gabrovec e Paolo Menis e dallo storico Ferruccio Tas-sin, che sabato 9 gennaio intendevano visitare la caserma Sbaiz, sito tristemente famoso nella seconda guerra mondiale dove il regime fascita internò migliaia di sloveni e jugoslavi. L’amministrazione comunale di Visco ha impedito il sopralluogo adducendo motivi di sicurezza. L’euro-deputata Serracchiani ha parlato invece di “assurdo ostracismo”, aggiungendo che tramite un consigliere comunale di Visco era stata presentata regolare domanda di poter accedere all’area dove peraltro ha la sua sede la Protezione civile oltre ad altre associazioni che ne fruiscono ogni giorno. Obiettivo della visita, ha spiegato, era verificare se ci sono le condizioni per attingere a fondi europei per un intervento di salva-guardia della memoria, come è avvenuto altrove in Europa. I deputati hanno il diritto di visitare in qualsiasi momento e senza preavviso le carceri. Lo stesso non vale per alcune baracche abbandonate dove hanno sofferto e sono morti internati sloveni e jugoslavi, ha affermato il consigliere regionale Igor Gabrovec secondo cui le ragioni del diniego vanno ricercate nell’allergia a riconoscere il passato fascista che è ancora molto diffusa in Italia. Il deputato del PD Ivano Strizzolo ha ricordato invece di aver depositato alla Ca- mera dei Deputati una interrogazione al Ministro dei beni e delle attività culturali, ancora in data 18 settembre del 2008, per sapere quali siano gli intendimenti del ministero circa il futuro di tale significativo luogo di storia e di sofferenze. Ma a tutt’oggi, nonostante due solleciti, non c’è stata ancora una risposta da parte del Ministro. È per questo che ritengo fondate - ha aggiunto - le preoccupazioni dello storico friulano Ferruccio Tassin, che in questi gior- ni ha lanciato l’ennesimo allarme sul destino dell’area. Tale luogo della memoria rischia di essere destinato a scopi ben diversi da quella che dovrebbe essere un’area di tutela e di rispetto. Non sono accettabili, ha aggiunto, le critiche mosse verso la Soprintendenza del Friuli Venezia Giulia (che ha giustamente già posto dei vincoli su una parte dei circa 130.000 metri quadri di cui si compone l’area) da esponenti del PDL e da rappresentanti dell’amministrazione comunale. Gli esponenti del Partito democratico hanno concordato una nuova visita all’ex campo di concentramento di Visco il 27 gennaio prossimo, Giornata della memoria in cui si commemorano le vittime del nazismo e del fascismo. Consiglio regionale: solo Sinistra Arcobaleno e Idv contro l’aumento del rimborso ai consiglieri Sull’aumento della diaria dei consiglieri regionali è intervenuto il consigliere Stefano Pustetto (Sinistra arcobaleno- Sinistra democratica), che in sintonia con il sindaco di Premariacco mette in evidenza l’in-congruenza del Consiglio regionale che, causa la crisi, vara una Finanziaria di tagli e contestualmente vota, quasi all’unanimità, un aumento dei rimborsi dei propri consiglieri. Purtroppo - ha evidenziato Pustetto - le contraddizioni fanno parte di questo paese, che chiede sicurezza ma affida cariche elettive anche a chi ha proce- dimenti ancora aperti, vuole la riduzione delle tasse con un’evasione ancora consistente, non vuole gli immigrati ma li utilizza come schiavi, esige la meritocrazia ma si affida alla raccomandazione. Pustetto ricorda che gli unici in Consiglio regionale a votare contro l’aumento della diaria sono stati La Sinistra l’Arcobaleno e l’Idv e che La Sinistra l’Arcobaleno è stato il solo gruppo che ha proposto la riduzione del 10% dello stipendio dei consiglieri regionali, proprio perché in un momento di crisi tutti sono chiamati a fare sacrifici. Pismo iz Rima Stojan Spetič Prejšnjo sredo sem se po kosilu odpravil na Dan emigranta. Kot običajno sem z avtom zapeljal na avtocesto pri Tržiču. Zapeljal sem skozi vhod, ki velja za telepass. Ko sem hotel izstopiti pri Vilešah, se zapreka ni dvignila. Moral sem klicati centralo, da so mi jo odprli. Šele naslednjega dne sem izvedel, da so moj telepass ugasnili na osnovi sklepa predsedstva senata, da nam ukine privilegij brezplačne vožnje po avtocestah. Skupaj s tem privilegijem so mi ukinili brezplačne vožnje z vlakom in šest letalskih listkov letno, kar naj bi bivšim članom parlamenta omogočilo nadaljevanje politične dejavnosti, predvsem zahajanje v Rim. Iskreno povedano, imam le malo pripomb k varčevalnemu sklepu, ki pa ni dosleden. Predsedstvo senata je namreč sklenilo ukiniti te bonitete, ne da bi se dogovorilo s poslansko zbornico, ki jih je ohranila v celoti. In to ni vse. Ukinili so brezplačne vožnje le bivšim senatorjem, ki so svoj mandat opravili pred letom 2000. Tistim, ki so bili senatorji po tem letu, so bonitete v celoti obdržane. Kdor je bil v različnih mandatih izmenično poslanec ali senator, ohrani vse. Skratka. Senat je navidezno odpravil nepopularne privilegije, a samo senatorjem »prve republike«, ne pa poznejšim, ki so služili v novi dobi. Povsem se strinjam, da je bila potrebna moralizacija omenjenih bonitet. Vedelo se je celo, da so nekateri bivši parlamentarci svoj telepass podarili prijateljem ali svojcem, ki so z njim opravljali gospodarsko dejavnost na področju prevozov... Parlamentarci z Juga pa telepassa sploh niso potrebovali, saj so južno od Neaplja avtoceste brezplačne. Osebno bi bil predlagal, naj bivšim parlamentarcem dajo na izbiro eno izmed prevoznih bonitet: ali avtocesta, ali vlak, ali letala vsaka dva meseca v letu, ne pa vsega skupaj. Navidezna moralizacija predsednika Schifanija in sodelavcev zadeva le majhno število bivših parlamentarcev, večina jih je obdržala. Vse je vsekakor rezultat časopisne kampanje proti »kasti«, kije povsem izkrivila realnost. Dokaz? Pred nekaj dnevi sem prejel pismo, v katerem mi mlad rojak predlaga, naj prodam svoje službeno stanovanje v Rimu, da bi z izkupičkom pomagal manjšinskim ustanovam, začenši z gledališčem. Tako naj bi storil jaz, a tudi Budin, Volčič in še kdo. Stvar je v tem, da službenih stanovanj nimamo, ne jaz, ne drugi. In jih nismo nikoli imeli. Podstrešno sobo pri Campo de’ Fiori sem plačeval iz lastnega žepa, kot vedo vsi, ki so pri meni noče vali kot gostje. Ukinitev bonitet me ni prizadela, celo olajšala me je, ker mi ne bo nihče več očital neobstoječih privilegijev. Aktualno 50 let dvojezičnega osnovnega šolstva v Prekmuiju Predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk je na slovesnosti ob 50. obletnici dvojezičnega (slovensko-madžarskega) osnovnega šolstva v Lendavi ugotovil, da je takšen učni pristop izraz brezmejnega življenja dveh narodov in goji ter bogati kulturo Slovencev in Madžarov. Leta 1959 je bilo sprejeto spoznanje, da bo to pozitivno vplivalo na medsebojno spoznavanje in zbliževanje dveh narodov in na vzgajanje kadrov, ki lahko govorijo oba jezika območja, na katerem živijo. In tako se je tudi v Prekmurju, takrat na 13 osnovnih šolah, približno 1.300 učenk in učencev poleg maternega spoznavalo in se učilo tudi madžarskega jezika. Dve leti kasneje se je dvojezični program začel uresničevati tudi v vrtcih. Na področju srednješolskega izobraževanja je bil leta 1980 sprejet zakon, po katerem je postalo učenje madžarskega jezika na narodnostno mešanem območju obvezno za vse dijake srednjih šol. To so mejniki, ki opozarjajo na daljnosežnost odločitev, ki so odprle poti v novo, pomembno in kompleksno področje dvojezičnega šolstva. Kako velike so zasluge pri tem, najbolje vedo učitelji, ki ob uresničevanju učnih načrtov in programov vsakodnevno živijo polno življenje s svojimi učenci in učenkami. Vzgojitelji v vrtcih, učitelji in profesorji v osnovnih in na srednji dvojezični šoli, imajo zelo posebno vlogo, predvsem pa zahtevno in pomembno poslanstvo. Mlade ljudi vzgajajo k spoštovanju in razumevanju narodne in kulturne drugačnosti, spodbujajo sodelovanja in predvsem kvalitetno sobivanje na narodno in jezikovno mešanem območju. Dajejo jim vse potrebne sposobnosti za polno komunikacijo v dveh jezikih in tako ustvarjajo povsem novo raven sožitja. Razvijanje jezikovnih sposobnosti in zmožnosti v dveh jezikih tako v prvem, to je maternem jeziku, in v dru- gem jeziku in spoznavanje kulturnih izročil lastnega in sosednjega naroda sta veliki vrednoti in imata tudi veliko praktično vrednost. Oba jezika sta enakovredna v sporazumevanju tako v šoli kot zunaj nje. Vzpostavljen je model dvosmernega ohranjanja in razvoja jezikov. Cilj izobraževanja je, da vsak otrok dobro obvlada svoj materni jezik in jezik sosednjega naroda, tako da je jezikovna komunikacija lahko resnično popolna in sproščena. V procesu uresničevanja poslanstva dvojezične šole so tudi danes potrebna stalna posodabljanja v programih usposabljanja, predvsem v smislu posodabljanja metod in vsebin dvojezičnega pouka, kar mora biti usmerjeno v zagotavljanje jezikovne in družbene funkcije. Jezik je živ in nove metode izpopolnitve so nujne. Doseganje vsega tega zagotavlja enakovredno jezikovno komunikacijo in stike med posamezniki, kakor tudi ustvarja dobre odnose, usmerjene v sožitje in toleranco na “narodno mešanem” ali, kot večkrat govorimo, na “dvojezičnem območju” in vse to je zelo pomembno. In nenazadnje, iz dvojezičnih šol prihajajo učenci z zavidljivimi uspehi. To jim omogoča nadaljnje šolanje v srednjih šolah in na Univerzah, tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Odprta pa so jim vrata tudi na ostale evropske univerze. Evropska unija in vsa Evropa temelji na načelu jezikovnega pluralizma, ki ga želi ohranjati in razvijati naprej, preko meja dosedanjih nacionalnih ureditev. Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih je eden od izrazov tega. Dvojezičnost v teh krajih seje razvijala v težkih časih, ko je komunikacijo med ljudmi ovirala železna zavesa in ko je bila ideja odprte Evrope jezikovnega pluralizma videti kot oddaljen, skoraj utopičen cilj. Pred dvema desetletjema pa so se razmere začele spreminjati in so do danes vzpostavile nov svet. (r.p.) kratke.si Josipovič è il nuovo presidente della Croazia 52 anni, esponente della sinistra moderata e progressista, docente universitario e compositore di musica classica, Ivo Josipovič è il nuovo presidente della Croazia, il terzo dall’indipendenza. Ha sconfitto il sindaco di Zagabria, populista accanito, Milan Bandič ottenendo il 64,6% dei voti. Con Josipovič, che si insedierà il prossimo 18 febbraio, sono concordi gli osservatori, ha vinto il volto europeo della Croazia che nel 2012 dovrebbe entrare nella UE. 24 milioni di SMS per Capodanno in Slovenia Nuovo record di brevi messaggi di testo (SMS) inviati con i telefonini per Capodanno in Slovenia. Secondo i due maggiori operatori di telefonia mobile, Mobitel e Simobil, sono stati ben 24 milioni i messaggi inviati tra il 31 dicembre ed il 1. gennaio dagli utenti delle due aziende. L'aumento rispetto all'anno precedente è stato notevole: 5 milioni di messaggi in più per la Mobitel, incremento dell’80% invece per il Simobil. Jadranka Kosor e Stipe Mesič in visita ufficiale in Slovenia La premier croata Kosor ha incontrato ieri, mercoledì 13, a Kranjska Gora il collega sloveno Borut Pahor con il quale ha affrontato temi riguardanti i rapporti bilaterali tra i due paesi. Oggi sarà invece ospite del presidente sloveno Turk per un incontro di commiato il suo collega croato Stipe Mesič a cui scadrà il mandato il 18 febbraio. Il presidente della Croazia incontrerà anche il presidente del Parlamento Pavle Gantar, il premier Pahor ed il sindaco di Lubiana Jankovič. Maggioranza semplice per ratificare l’accordo arbitrale Secondo la commissione del consiglio nazionale per gli affari europei e rapporti internazionali, per la ratifica dell’accordo arbitrale sul confine tra Slovenia e Croazia in parlamento, sarà sufficiente la maggioranza semplice. La proposta di legge presentata dal primo firmatario Radovan Žerjav (SLS) richiedeva invece che la ratifica dell’arbitrato avvenisse con la maggioranza qualificata, quindi dei due terzi dei deputati sloveni. Stipendio minimo in Slovenia: i sindacati chiedono un aumento Continua la trattativa tra governo, datori di lavoro e parti sociali sulla legge sullo stipendio minimo. I sindacati, sostenuti anche dal parlamentare Franco Juri (Zares) chiedono un adeguamento dello stipendio minimo al costo di vita minimo. Se il governo dovesse accettare la loro proposta, lo stipendio minimo aumenterebbe di circa 100 euro e salirebbe a 562 euro netti al mese. Le aziende in difficoltà avrebbero due anni di tempo per adeguarsi. Kultura Aleksander Ipavec - fisarmonica, Piero Purini (Pu-rič) - sax soprano e tenore e Matej Špacapan - tromba, in altre parole il trio Etnoploč è stato protagonista di un importante evento culturale a Pulfero il 27 dicembre scorso. Il concerto del trio tran-sfrontaliero (i componenti provengono dall’area mista italo-slovena tra Trieste, il Carso e Nova Gorica) è stato organizzato dal Comune di Pulfero nell'ambito del programma di iniziative culturali di fine anno. Nel suo saluto il sindaco Piergiorgio Domeniš ha evidenziato l'impegno della sua amministrazione per valorizzare le tradizioni cultura- II trio Etnoploč in concerto a Pulfero Annunciata la costituzione di Arpit, una nuova associazione culturale Matej Špacapan, Aleksander Ipavec in Piero Purini na koncertu ob koncu leta v občinski dvorani v Podbonescu li locali, ma anche per rivitalizzare il territorio con nuove proposte. Fiore all'occhiello è senz'altro il concorso plurilingue di poesia Calla in poesia che richiama autori da ogni dove. E piccoli saggi di quella produzione poetica in italiano, sloveno e friulano sono stati proposti anche nel corso della serata. Ma i veri protagonisti sono stati loro, i tre musicisti che, davanti ad un folto pubblico, attento e caldo, hanno proposto alcune belle pagine del loro repertorio che spazia dalla musica etnica alle melodie balcaniche, dalla musica klezmer al blues ed al jazz. Non poteva naturalmente mancare il famoso brano Piškice, composto da Aleksander Ipavec per i suoi ragazzi del Harmonikarski orkester della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone con il quale si sono imposti al Concorso internazionale di Castelfidar-do. Ipavec, nel corso della serata, ha anche annunciato l'istituzione pochi giorni prima di una nuova associazione nelle Valli del Natisone, il circolo Arpit, nel cui ambito dovrebbe trovare spazio, ha detto, anche il Harmonikarski orkester. jr v v* v v • i« • vii i • | t Koscic življenja naših ljudi an vasi v dvieh kolendarjih Napravli sojih društvo Sv. Štandri an Jaginjski parjatelji Vanda, Umberto, Alida, Elda, Sara e Rino - Otroc v Jagnjede pandejak Sv. Verdijana mercoledì Le ceneri srieda Pepeunica martedì torak Candelora Sviečinca giovedì četartak S. Simeone Sv. Simeon mercoledì S. Biagio Gledališka delavnica zZSKD ^ in Inštitutom za slovensko kulturo Med dejavnostmi, ki jih je Inštitut za slovensko kulturo organiziral v lanskem letu, je tudi gledališka delavnica za kulturne delavke in učiteljice oz. mentorice gledaliških skupin. Pobuda je nastala v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Tečaj v Špetru je vodila Vesna Tomšič, udeležila pa se gaje skupina desetih mladih Benečank, ki so z navdušenjem osvajale značilnosti nastopanja in postavitve odrskega dela. Gledališko delavnico za mentorje gledaliških skupin bodo v režiji ZSKD in ISK ponovili v začetku leta tudi na Tržaškem. Udeleženci delavnice si bodo v ponedeljek, 18. januarja, v Kulturnem domu v Gorici ogledali predstavo Ženske & Moški, tretji del Špas teatra v režiji Borisa Kobala. je za vsak miesac posebe tudi pregovor. Drug kolendar je dielo društva Jaginjski parjatelji -Svet Šinklauž. Lietos je že trecje lieto, ki ga ponujajo vsem vasnjanam, zadnje dvie lieta so pokazal hiše iz vasi, lietos pa Jaginjske ljudi, ki so tiste hiše zgradil an v njih živiel. So tiste fotografije hišnih gaspodarju, moža an žene lepuo ga-spuojsko naštimane, ki smo jih vsi imiel doma. So pa tudi nekateri portreti, dvie družinske fotografije an tri pa z otruok: sredi vasi, pred ciekvijo Sv. Abrama, kjer so se adni poberini spliezli na drevuo, an posebno simpatik je tista, kjer so se vsi zbasal v žbrinčjo... Na kolendar so Jaginjski parjatelji zapisal tudi njih praznike, kadar se od povse-rode vračajo damu. Tuole se gaja za sv. Ivan s kriesam, Svet Louranac, Svet Šinklauž an še za njih senjam, 10. julija an za hliebce, 31. oktobra. Trieba je tudi reč, de s kolendarjem, s tistim, kar vsak da zanj, so že naredili puno reči, posebno za njih cierku Sv. Šinklauža, za jo prekrit, za postrojit vrata an okna an še druge diela. Takuo bo an lietos s tistim, ki zberejo. Tisti, ki želi kolendar naj ga upraša v gostilni “Walter” v Utani ali pa Nicola Po-drecca v Jagnjedu. Vriedni so pohvale takuo Društvo Jaginjski parjatelji ku tudi društvo Sv. Štandri iz Kravarja. Dva kolendarj a, po sloviensko an italijansko, sta paršla na dan tudi v podutan-skem kamunu, v dvieh vaseh na na-spruotnih breguovih Arbeča, v Kravarju an Jagnjedu. Sta liepa an domača, saj se v njih lahko spoznajo naši ljudje. V starih fotografijah je pa skrit tudi koščič življenja naših ljudi an vasi. Kravarski kolendar je napravlo društvo Sv. Štandri. Zbral so stare fotografije, na katerih se pozna prah zgodovine. Na njih videmo vasnjane iz Kravarja an bližnjih vasi ob posebnih parložno-stih, ku recimo, kadar so bili otroc pri svetem ob-hajile ali pa kar so farani šli na ruomanje na Barbano. So pa tudi take, kjer se je vsa družina zbrala pred fotografsko makino, od otruok do stare none, ki sedi... na mo-točikleti. Moderni cajti! Druge so fotografije praznika an veselja an tudi vsakdanjega življenja. Posebno lepe an in-teresant so dvie fotografije, Jesičje 1947: Tranquillo Lahu, žena Elia, snuovi Toni, Giuliana. Graziella an u naruočju, mala Elsa lesizza, 1947 - La famiglia di Tranquillo Sibau FEBRAR 20,0 FEBBRAIO Brigitta pandiejak Brigita » * Marianna U Marijana Pepeunica ki jih je posodu Giorgio Katarin. Na prvi, na naslovni strani, je on, mikan otročič, sredi 30. liet z liepimi žekiči an super liepim triciklom. Dafa, de jih bluo puno takih tistega cajta v naših dolinah. Druga ga kaže, kadar je biu v koloniji ku majhan su-datič. Biu je cajt fašizma an otroke so učil daržat v rokah pušo (čeglih je bila lesena) an iz njih so tiel narest prave sudate. Iz Francije gaje biu oča pošju v kolonijo blizu muor-ja v sriednjo Italijo (ponujal so jo zastonj). Potlè pa ga nieso tiel pustit iti damu, takuo, de seje vsa družina var-nila damu iz Francije... Vse sorte so jih praval naši ljudje! V kravarskem kolendarju Rod lepe Vide, antologija sodobne poezije Slovencev v Italiji Pri študentski založbi Beletrina iz Ljubljane je izšla zajetna (393 strani brez kazala in kolofona) antologija sodobne poezije Slovencev v Italiji. Naslov zbornika je Rod Lepe Vide, pesnike in pesmi pa je izbral, uredil v knjigo in knjigi napisal spremno besedo David Bandelj, pesnik, literarni kritik in za-godovinar iz Gorice. Nedvomno gre za doslej naj popolnejši izbor ali zbor slovenske poezije na Tržaškem, Goriškem in v videnski pokrajini. Avtor antologije se je dejansko opredelil za načelo zbornika, saj je v knjigi priso- tnih 42 avtorjev in sicer tistih, ki so pričeli pisati od leta 1945 dalje (izjema je Vinko Beličič, ki je prvo zbirko izdal leta 1944, ko je še bival v Sloveniji, naslednja njegova dela pa so nastala v Trstu). Za potrditev osnovne ugotovitve naj navedemo le pesnike iz videnske pokrajine (Benečije in Rezije): Anton Birtič, Silvana Paletti, Rinaldo Luščak, Valentin Bir-tig, Renato Quaglia, Giorgio Qualizza, Miha Obit, Viljem Cerno in Marina Cernetig. Avtor omeni še nekaj drugih pesnikov iz vseh treh pokrajin, ki pa jih ne objavlja. Čemu tako široka zasnova pesmi in pesnikov z različnimi orientacijami, ambicijami in pogledi na samo pesništvo? Ob tem obsežnem izboru David Bandelj skuša zarisati tipologijo slovenskega (knjižnega in narečnega) pesništva v Italiji. Namen obrazloži v spremni besedi, kjer uvršča pesnike po naslednjih sklopih: Med domom in svetom, Hrepenenje po prostoru, Refleksija o izročilu, Izven nekje, Gledati dlje in Manjšina v manjšini (pesniki s skromnejšim številom objavljenih pesmi). Tipološki tloris se zaključi z odlomkom Dve motivni stalnici za zaključek. Kot najizrazitejši stalnici Bandelj omeni Trst in motiv lepe Vide, ki je po definiciji motiv hrepenenja, očitno pa igrajo močno vlogo zemlja, beseda, domačijstvo in tuj- stvo, skratka, tipično narodni motivi in miti. Kot kompas tipološkega tlorisa postavi Bandelj v središče poezije Slovencev v Italiji Miroslava Košuto kot najbolj reprezentativnega in v različne smeri najbolj odprtega pesnika. Antologija, ki jo je izdala Beletrina, uresničil pa David Bandelj je nedvomno koristna in popolna osnova za vsakogar, ki se želi seznaniti s slovenskim pesništvom v Italiji. Ob tem je treba omeniti problem, ki si ga zastavlja tudi avtor antologije, in sicer ugotovitev, da so nekateri pesniki vezani na splošni in vseslovenski pesniški prostor, drugi pa sodijo v jezikovno-kulturni slovenski prostor, manj pa so vpeti med smeri povojne slovenske poezije. Dodal bi še naslednjo opombo: med vsemi pesniki, so nekateri, ki jih je potrebno dodatno problematizirati, saj jih je težko uvrstiti med Trstom in lepo Vido. Tipični primer je Miha Obit, ki je zelo na robu ali preko roba tiste tipologije, ki se uveljavlja za slovensko pesništvo v Italiji. Pri tem je treba pojasniti, da potrebujeta literarna teorija in kritika tlorise, kocke in tipologije, ki so lahko za sicer redkega bralca poezije veliko manj pomembne in obvezne. (m.a.) Aktualno Po nižanju državne finančne podpore slovenski manjšini Svež denar bo le za spačenke ‘po našin’ s prve strani Kot smo že pisali, je italijanska vlada v finančnem zakonu, ki sta ga senat in poslanska zbornica sprejela pred božičem, znižala postavko za našo manjšino za leto 2010 od dobrih pet milijonov evrov (5,2 milijona) na nekaj več kot štiri milijone evrov (4,06 milijona). Na tej znižani osnovi je deželna vlada porazdelila sredstva manjšinskim organizacijam. Tudi na krajevni fronti stvari niso bile najboljše. Deželna vlada je v proračunu, ki naj bi upošteval posebno postavko za Slovence, omenjeno postavko preprosto izničila, kar pomeni 240.000 evrov manj. Odbornik za kulturo Molinaro pa je še dodatno spremenil odnos do slovenske posvetovalne komisije, ki jo predvideva zakon, in je le delno upošteval njena mnenja. Pokazal je, da odloča on in ne drugi. Če strnemo obe dejstvi, bo leta 2010 marsikatera slovenska ustanova ali organizacija Slovencev v Italiji v nemajhni finančni stiski. Posebno težko bo za organizacije, ki zaposlujejo ljudi. Kar nekaj malih kulturnih “podjetij” se bo soočalo z rdečimi številkami. Je možno še kaj popraviti? Senatorka Tamara Blazina je doslej v Rimu zaman vlagala popravke in dopolnila. Dodatna možnost je protikrizni odlok, ki ga bo vlada sprejela v teh dneh. Senatorka Blažina pa je priporočila “pritiske”. Predstavniki slovenske manjšine, tako civilne družbe kot politični zastopniki, v resnici nimajo zanesljivih sogovornikov ne v Rimu in niti v Trstu, kjer je sedež deželnega odbora FJK. Slovenija je pozorna na krizni položaj slo- Senatorka Tamara Blažina venske manjšine in to vprašanje redno postavlja na bilateralnih srečanjih. Slovenski vladni možje so prejeli s strani italijanskih kolegov že nekaj obljub. Odnose med državama pa kali več vprašanj: od uplinjeval-nika v Tržaškem zalivu do povezav petega koridorja. Na italijanski državni ravni kot na tukajšnji deželni so se v istem kriznem času brez problemov našla sredstva za ezulske organizacije in za tiste prebivalce v videnski pokrajini, ki nasprotujejo slovenskim narečjem in vsiljujejo neko spačeno govorico “po našim”. Tem daje njim prijateljska deželna uprava denar, Slovencem ne. Tako so pač stvari na meji, kjer sovraštvo ne mine kljub Berlusconijevi “Stranki ljubezni”, (ma) Nevidni delavci in skriti mafijci Rosarno v Kalabriji je bila do par tednov večini nepoznana občina. Mediji o njej niso poročali. Občino je v tamkajšnji “normalnosti” u-pravljal komisar, saj očitno ni lahko najti župana, ki ne bi imel stikov z mafijo. Kot trdi Saviano, je mafija v Kalabriji sorazmerno mlada, dobro organizirana in učinkovita, skratka, danes “najboljša” mafija. V Rosarnu sezonsko dela par tisoč temnopoltih delavcev, ki pozimi pobirajo pomaranče in limone, poleti opravljajo druga dela na poljih. Zaslužijo malo, kakih dvajset evrov dnevno, del skromnega zaslužka morajo dati za prevoz in “kaporalom” ki jim organizirajo delo. Spijo v barakah iz lepenke in z najlonskimi strehami ali pod kakimi zapuščenimi podrtijami. Tokove dela na črno ureja mafija, ki najema med svoje delavce tudi črnce in ljudi drugih narodnosti (Albance in še koga). Mafija izdaja tudi ponarejene dokumente, dovoljenja itd. Status temnopoltih delavcev je nižji od tistega, ki ga imajo pri nas domače živali, psički in mačke. Ti nevidni in neznani črnci so začuda ljudje, ki ob svojem jeziku govorijo vsaj še angleščino ali francoščino in seveda nekaj italijanščine. Večina jih je obiskovala šole. Mnogi po “kulturni” stopnji presegajo domačine - Italijane in gospodarje. Vseeno so le “živina” za delo z rokami. Nevidne skupnosti v Rosarnu očitno ni poznal nihče. V Italiji, kjer vlada desnica, ki zagovarja trdo roko proti izseljencem, izgone, zapore in druge mišičaste ukrepe, so v Rosarnu lahko delali prijavljeni in neprijavljeni priseljenci. Celoten sistem je potekal in bo še tekel “na črno”, skratka, brez davkov in drugih dajatev, zadeve je urejala mafija. Mišičasta Italija Maronija, Calderolija, Alfana, Feltrija in drugih je molčala in mižala. Počilo je, ko so se anonimni črnici razjezili, morda jih je še kdo podžgal, šli na ulice in razdejali del Rosarna, ki je že itak opustošen kraj. Jezi črncev je odgovorila jeza domačinov. Pričel se je pregon. Med lovci na “zamorca”so bili tudi vojaki mafije, ki so pričeli uporabljati orožje. V dveh dnevih, v nekaj urah je zapustilo kraj preko tisoč temno- poltih, verjetno več. Sile javnega reda so obrobno posegle, dejansko je stvari uredila mafija. Potem seje usul plaz političnih komentarjev, Maroni je pokazal svoje mišice in zagrozil z izgonom. Država ni mogla molčati in je kriknila. Najracionalnejše besede je spregovoril papež, vendar v drugi državi, v Vatikanu. Opisal sem znane dogodke, ker dokazujejo, da Italija ni ne dobra in niti učinkovita država. Desnica na vladi, kjer ima Severna liga vedno več besede, ne zna reševati akutnih problemov. Kljub zakonu, ki sta ga podpisala Bossi in Fini, se vprašanja priseljencev ne rešujejo. Severna podjetja in južne kmetije preprosto ne morejo izhajati brez tujih rok in (poceni) tujega dela. Istočasno si vlada, desne politične sile in, očitno, večina italijanskih državljanov ne želi videti po ulicah, v šolah in javnih lokalih tujcev, predvsem če se razlikujejo po barvi kože in somatskih potezah na obrazu. Skratka, tuji delavci naj bi garali in bili obenem nevidni, na robu družbe in v rokah nezakonite oblasti, ki je v Italiji še kako živa in prisotna. Skratka, za lastni mir in za gromke napovedi brez posledičnih dejanj sta določeni politiki in tistim, ki ju podpirajo, potrebni skriti delavci in diskretni mafijski organizatorji. Uradno ministri prisegajo na boj proti mafiji in proti nekontroliranemu priseljeništvu. V dejstvih sta oba pojava funkcionalna državni ekonomiji in hipokriziji- Nevio Madotto, capogruppo di minoranza della lista civica Un futuro per Resia, esprime soddisfazione per la decisione presa in consiglio comunale, il 22 dicembre 2009, relativa al non interesse da parte del Comune di Resia alla costruzione della centrale idroelettrica denominata Resia 2, progetto di cui tanto si è parlato in queste ultime settimane ma che riserva anche alcune perplessità. “Noi dell’opposizione siamo stati da subito contrari all’idea di costruire una presa d’acqua proprio nel punto più bello del torrente Resia, pertanto siamo soddisfatti della posizione che ha assunto il Consiglio comunale all’unanimità, ma questa posizione non basta. Ora ci aspettiamo che la Giunta proceda alla revoca dell’affidamento dei lavori di progettazione al COSINT - Consorzio per lo sviluppo industriale di Tol-mezzo, affidamento risalente al dicembre 2007. Nei prossimi giorni faremo pervenire all’ufficio del sindaco una formale richiesta per assicurarci che si vada in questa direzione.” Nevio Madotto continua: “Su temi così importanti c’è la necessità di istituire dei processi partecipativi che coinvolgano attivamente la popolazione in scelte così importanti per il futuro della nostra valle. Anche il consigliere Michele Di Floriano della lista civica Un futuro per Resia ha chiesto espressamente al sindaco, durante la discussione in consiglio comunale, di istituire La soddisfazione e le proposte della lista Un futuro per Resia Dopo il no alla centralina l’opposizione chiede un tavolo di lavoro sul tema acqua quanto prima un tavolo di la- oltre agli amministratori an- dotto ricorda: “Noi non siamo voro sul tema acqua ed il suo che la popolazione locale, so- contrari a priori alle centra-sfruttamento che coinvolga prattutto i più giovani.” Ma- line idroelettriche, facciamo- le altrove, facciamole più piccole e meno impattanti ma soprattutto facciamole comunali! Perché dare affidamento al COSINT ancora una volta? Il COSINT gestisce già la centralina idroelettrica sul Torrente Barman. Prendiamo esempio dai Comuni vicini che hanno saputo realizzare delle centraline idroelettriche Dopo oltre quindici anni dalla loro prima posa, le tabelle bilingui, italiano e resiano, sono state sostituite con nuove tabelle. Contemporaneamente alla sostituzione di queste tabelle bilingui è stata modificata la dicitura in resiano di alcuni paesi e località, rispetto alla denominazione iniziale. Giova ricordare che la denominazione corretta in resiano fu adottata a seguito di due convegni scientifici internazionali sul resiano, e formulata da un riconosciuto linguista di fama intemazionale che ha anche redatto l’ortografia e la grammatica resiana. È giusto anche ricordare che la posa delle vecchie tabelle, con dicitura in resiano, fu adottata con debberà del Consiglio Comunale di allora, con 14 voti favorevoli, su 15 consiglieri co-munab. Oggi si è deciso di cambiare la dicitura con una diversa, senza un riscontro scientifico, bensì dietro ad una ondata populista portata avanti esclusivamente per interessi personab e Resia, tabelle bilingui ad personam non volta alla valorizzazione di una ortografia scientifica-mente riconosciuta a bvebo internazionale. Sarebbe stato opportuno e saggio avere un avallo scientifico autorevole sulla nuova dicitura, e conseguentemente aprire una discussione in consiglio comunale, visto che le vecchie diciture vennero approvate dal consiglio comunale. Si è invece deciso di cambiare senza un confronto scientifico qualificato, bensì istituendo una commissione locale che non aveva la competenza scientifica e linguistica per discutere su cose già decise. Anche la discussione che ha coinvolto il consigho comunale, sulla grafia resiana, si è sempbcemente incentrata sulla sostituzione della “C” con la “Z”, la grande ossessione dei bnguisti locali deU’ultima ora, umiliando anni e anni di studi, ricerche e dibattiti che studiosi di hvello internazionale hanno profuso per quabficare e dare visibilità al resiano. La sostituzione deba dicitura deve avvenire su basi scientifi- che e bnguistiche e non per mantenere promesse elettora-b. Sostituire la dicitura di alcune tabelle, che dopo tanti anni erano entrate nell’uso comune della gente, non è solo un atto di prevaricazione scientifica, ma è anche un atto di forza e onnipotenza che dimostra una forte debolezza culturale. Probabilmente, si ritiene che l’investitura popolare dia questo diritto, di decidere anche sulla nuova dicitura e grafia resiana. La sostituzione di queste tabelle si è resa possibile grazie al contributo finanziario della legge 482/99 sulle norme di tutela debe minoranze bnguistiche storiche presenti sul territorio nazionale, come il friulano, sloveno, catalano, albanese, ecc. Legge tanto criticata e osteggiata come le leggi 38/01 e la L.R. 26/07 che secondo qualcuno, la loro applicazione qui a Resia, avrebbero portato all’annientamento della nostra millenaria cultura. Come mai ora queste leggi vanno bene? Forse, ora a qualcuno la sto- ria millenaria non interessa più di tanto, ma interessano di più i soldi che queste leggi portano per la difesa della nostra identità? Se uno ritiene che queste leggi sono un pericolo per la nostra identità, non dovrebbe nemmeno chiedere i finanziamenti. Se uno non vuole riconoscersi in questi leggi, può chiedere ed ottenere finanziamenti per farsi delle tabelle ad personam? Dino Valente comunali con vantaggi concreti e ricadute economiche sull’intera collettività e non solo su pochi.” Per concludere: “Se siamo arrivati a questa importante decisione è merito, oltre che della minoranza che ha richiesto il Consiglio comunale straordinario, del Comitato spontaneo “No alla centralina idroelettrica Resia_2 ponte Rop”. A tutte le persone che collabo-rano attivamente nel comitato vanno i nostri più sentiti ringraziamenti per l’interesse che hanno dimostrato verso una questione così delicata e i nostri complimenti per la campagna di informazione che hanno saputo realizzare in così breve tempo. Rispetto, coraggio e voglia di andare avanti non sono mancati. A tutti chiediamo di non abbassare la guardia in attesa della revoca dell’affidamento al COSINT da parte del Comune di Resia e del parere di impatto ambientale che dovrà arrivare dalla Regione.” COMUNE di RESIA ROZAJANSKI KlMtlN % Aktualno novi matajur Četrtek, 14. januarja 2010 5 Judje dolin! Od Tera do Karnahte Igor Cerno Polovin-kries tou Terski dolini Še lietos tou Veliki Njivi, tou Barde te mladi so nastavili polo-vin/kries za Piernahte. Zvečer so ga uneli: okol njeà to se zbralo veliko judi, za uprašati srenčo tou novem lietu anu za se posveseliti ukop. L’uso dei fuochi dell’Epifania risale alla nascita del dio Dionisio protettore della fertilità e del vino. Dionisio significa “strepito” dallo strepito che si faceva in suo onore. All’accensione dei fuochi si volle dare un carattere cristiano per ricordare i magi e l’Epifania. Nella Terska dolina era molto diffuso quest’uso: si sistemava un piccolo falò per Gasparre, uno medio per Melchiorre ed il più grande per Baldassarre. I fuochi venivano accesi in tutti i paesi nel giorno dell’Epifania sulle alture, in posizione ben visibile dal circondario. Nella Terska dolina l’Epifania è conosciuta con il nome di Piernahte, dal tedesco Bertennah, che porta luce: infatti alla festa dei tre magi il giorno è più lungo. L’iniziativa partiva dai ragazzi. Ogni famiglia offriva legna, rami, bastoni che i giovani raccoglievano attorno ad un palo. Abbondava anche la felce ed il ginepro. Sulla cima del falò veniva fissato un piccolo abete che chiamavano roža. Veniva sorteggiato colui che doveva accendere il falò. Dopo l’accensione, si ballava tutt’intorno al fuoco. Si racconta che durante il ballo ci si sgolasse chiedendo per il nuovo anno “pan e vin”. Per questo a Bardo, Sedlišča e Zavarh il fuoco, per onomatopea, cominciò ad essere chiamato “polovin”. A Podbardo e Ter, invece, la pira continua ad essere indicata col termine kries. In tempi non lontani a Sedlišča su un’ampia altura si riuniva il paese, la gente si cimentava nel dolgi ples e nel kolo, intonando la filastrocca: “paršol je kries, paršol je kries, gori drevo, gori lies, trilaj laj!” Le ceneri venivano poi sparse per i prati e campi nella speranza di un buon raccolto e qualche brace veniva trafugata per accendere il fuoco di casa. Škarifeč tou Čenti za Piernahte Torak, 5. ženaija judie vasic Terskih dolin so se srietli tou Čenti. Lietos je bila še ena raprezantanca bar-skaa komuna, ki jo je zbral Luca Balzarotti. Sobisousjeobliečeniv stare obleke, za naordate pastierje anu ženice, ki spontano anu milostno so šli ledat Jezusa, ko seje rodil za mu kej podati (ser, mlieko, ba-tudo, kruh...). Med njimi u se skril še Škarifeč, ki kot po navadi je nosil čarnjelo škarifo anu čarnjela oblieka anu, kot po navadi, je strašol te mah, ki je srietol po poti. Škarifeč uje dan hud lump, ki živi tou bošku: u se parkaže tou vasi kuj zvečar anu če u vidi kacaa siniča, u ga zalasà anu tèra tou bošk: zatuo je bujše če te mali se vernejo ta hiši pred torno. Potem to se zdoviedalo, ke Škarifeč je bil v resnici Luca, kije oboi no liepo leseno maškero, ki jo je ne-redil Lendaro Valeriano. Boè pozno četierje naši mladi so partečipali na “Palio dei Pignarul-àrs”: so mieli hitro terati nu težko onjeno kariolo za 100 metrov. Bilè so te parvi za več kuj poi gare: na koncu trudost seje storlà čuti anu so revali na četerto mesto. Nič za 14® *s%ii .< H 1 1 V;:; ■ * tuo...So bili vsi polno veseli liepe inicijative. Sconosciuti scorci storici del Torre e del Comappo Sfasciatosi il regime fascista da Micottis a Monteaperta, da Plati-schis ad altri borghi della montagna dell'Alta Slavia si formarono liberamente le prime formazioni parti-giane, con i giovani del posto. Questi ragazzi si promettevano di difendere la loro terra e di abbattere i reggitori deH’imperialismo. Amavano la libertà e la dignità della loro lingua. Erano una trentina che sognavano un mondo più giusto. Dall'infanzia di fame si unirono alla gente slovena di Bergogna. In uno scambio reciproco di volontà si promisero di essere della Garibaldi, della Pisacane comandati da Giacinto Calligaris e Mario Fo-schiatti e del BBO - Briški Beneški Odred. Erano giorni tempestosi. I ragazzi spoliticizzati, ma entusiasti. Rifiutavano però il gerarcume fascista. Combattevano la tirannide da sloveni e da friulani. Si sentivano alleati degli americani e degli inglesi. Erano stanchi di portare addosso il coperchio delle umiliazioni. Alzarono la bandiera della libertà contro la svastica nazista ed il gladio fascista. Il 12 settembre 1943 i tedeschi occuparono il Friuli. Il console era Er-macora Zuliani di Magnano in Riviera, il 17.03.1943 si proclamò co-lonello. Costituì il Reggimento Alpini Tagliamento per opporsi ai ribelli della montagna infestanti la zona dell'armata tedesca. Arruolò camicie nere, perlustrò le località ed i paesi dal Torre al Cornappo. Diede vita al presidio di Vedronza e di Monteaperta, per l'antiguerriglia. Vedronza con la sua centrale era un punto strategico e nevralgico. I ribelli intensificavano i loro disturbi. I legionari ormai insufficienti sollecitarono un rinforzo di un re- parto tedesco. Era necessario costituire uno sbarramento di sicurezza e di difesa contro i partigiani che frequentemente infastidivano il presidio trincerato di Vedronza. Si organizzarono rastrellamenti contro la guerriglia. Frequentemente i partigiani disturbarono la Valle del Torre da Micottis a Monteaperta che si manteneva un'isola Ubera. Era urgente neutralizzare tali attività ribellistiche. Così dal 12 al 15 dicembre del 1943 un forte reparto germanico si apprestò a fare puli-zia, volendo consolidare l'entroter-ra. Accerchiò i paesi di Lusevera, Micottis, Villanova, Monteaperta, Comappo, Platischis ed altri villaggi con un'azione di antiguenigUa. I garibaldini del battaglione Natisone e le formazioni slovene del BBO ripiegarono e si dispersero verso Cer-gneu e Vallemontana. Durante il ra-streUamento di Monteaperta, svoltosi il 13/12/1943, furono incendiate tre case. I tedeschi radunarono 40 vaUigiani in chiesa. Il comandante Viktor von Reiner conobbe Pietro Blasutto, cui doveva bruciare la casa. Scoprì che ah'età di 11 anni era emigrato con il padre Mattia Blasutto Kocij della classe 1898-artigiano-muratore in Austria, dove lo scolaro Pietro frequentò le elementari tedesche apprendendone la lingua. Il capitano Viktor vos Reiner considerò questo passato di Pietro Blasutto e risparmiò il paese, rilasciando i paesani che erano stati trasferiti a Tarcento. I resistenti di Monteaperta e di Taipana rimasero invisibih, ma restarono, cospirarono, non sopportarono gh apologeti del fascismo. Vollero farla finita con il nazifascismo. I territori operativi erano i paesi. Contavano solo sulle proprie forze. Il potere dispotico era padrone deUa vita e della morte. Combattevano per una società giusta contro il male. Anche la cultura slovena del territorio la volevano viva e non respinta per il nazionalismo inculcato qui dal 1866.1 partigiani di Monteaperta, uniti nell'affetto e neh'or-gogho ai frateUi di oltre confine che parlavano la stessa Ungua, che combattevano i tedeschi ed i fascisti, costituirono un'unica forza, fecero un unico giuramento. Si unirono alle formazioni della brigata Garibaldi Friuli e del Briški Beneški Odred/BBO, la formazione del CoUio e della Slavia. Gli Osovani non c'erano, la loro attività era inesistente. Il grappo di Platischis, di Mon- teaperta stava con gli sloveni del BBO per scelta di democrazia, per opporsi alla prepotenza del fascismo. La loro fu un'intesa di reciproco aiuto nell'unità patriottica contro l’aggressione. Era il segno di amicizia e di combattività di questi paesi poveri che scioglievano la rabbia della miseria e respingevano la politica fascista. La gente di Monteaperta e di Platischis non aveva dubbi, era dalla parte giusta. La Osoppo, cioè la sesta brigata BOF della Val Torre era sconosciuta, appariva sulla carta nella zona di Musi, che sosteneva la strategia “attendista” ed il riciclo di attività contro gh slavi. Gli Osovani facevano i partigiani politici, non i combattenti. Vollero i confini del trattato di RapaUo, erano antagonisti ai titini, complottavano con strumentalizzazioni l'an-tibolscevismo e la minaccia slava, dimenticando che gh sloveni erano alleati, non avversari. Tale attività smorzava lo slancio ideale e l'unità tra friulani, sloveni e italiani nel reciproco riconoscersi. Il delegato politico osovano Gian Battista Carron-Vico, pur sapendo che la popolazione deha Slavia era, come si espresse: “di antichissimo ceppo straniero, parlante un dialetto straniero”, sosteneva un nazionalismo revanscista, pretese l'italianità deUa Slavia opponendosi agli sloveni e ai garibaldini, identificandosi con i fascisti che opprimevano tale cultura, volendo cancellare la lingua altrui. Don Angelo Cernetig di Prossenicco che sosteneva i partigiani sloveni fu sospeso a divinis. Si risvegliava la politica nazionalista. Il popolo dei monti di Monteaperta, Taipana, Robedischis la domenica del 29 Aprile fino al 3 Maggio iniziava l'avanzata lungo i sentieri dehe valli montane verso Tarcento che liberò il lunedì 30 Aprile 1945. Sopra Villa Moretti sventolò la bandiera deha fine deha guerra. Tarcento fu hberata dai partigiani sloveni e dai combattenti di Monteaperta e di Taipana con altre formazioni che furono accolte con simpatia e il lancio di fiori. Non c'erano i fantasmi deha guerra fredda. Fiorì la primavera del 1945 che si festeggiò nei paesi della Slavia. Più tardi questi partigiani non furono riconosciuti. Si affermarono feroci politiche contro gh Slavi deha montagna, accusati di antistatalismo, facendo calare la cortina di ferro con le organizzazioni O per liquidare l'orgoglio di sè e tenere sotto controllo l'infezione partigiana. G. Cerno V Beli peči se v soboto, 16. januarja, nadaljuje serija srečanj o poeziji, zdravju, prehrani, kulturi, okolju in drugih temah splošnega interesa z naslovom “Ob sobotah na Kantini”, ki jih prirejajo upravitelji belope-ške Kantine v Julijcih v občini Trbiž v sodelovanju z Biološkim kmetijskim podjetjem Luigija Faleschinija iz Tablje in kulturnim društvom Corte dell'Oca iz Ca-sarse della Delizia pri Pordenonu. V soboto bo ob 17. uri na sporedu recital S petjem in besedo, katerega protagonist bo kantavtor Daniel Spizzo s svojo kitaro. Zadnji dan januarja, to je v nedeljo, 31., pa bo ob 16. uri Dante Vendrame recitiral pesmi iz repertoarja Pasolinija in drugih pesnikov iz Casarse. Tega dne bodo v Beli peči tu- Mofjv Se/e pgčj V Beli peči ob sobotah privlačna srečanja di praznovali pobratenje z bruarja. Na pustno soboto, društvom Corte dell'Oca iz 13. februarja, bo ob 17. uri Casarse. predavanje dr. Quirina But- Dve srečanji bosta tudi fe- tola na temo zdravja in pre- Planinski vestnik januarja tudi o folklori in življenju v Reziji Planinski vestnik, ki ga izdaja Planinska zveza Slovenije, je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja enkrat mesečno. Prva številka je izšla že 8. februarja 1895 v Ljubljani, z novim letom pa se svojim bralcem prvič predstavlja v novem, večjem formatu A4. Nova preobleka prinaša tudi nekoliko spremenjeno uredniško usmeritev. Na sredini revije bodo odslej tudi posebne vodniške priloge s kratkimi opisi izletov in tur, obogatenimi s priročnimi zemljevidi in najnujnejšimi podatki, ki se jih bo dalo iztrgati in uporabljati na terenu. Več bo tudi reportaž o domačih gorah. Planinski vestnik bo bralcem pomagal spoznati tudi tuja gorstva, tako v bližnji soseščini kot v bolj oddaljenih krajih. V januarski številki bo tako na primer tudi opis Kraškega roba in Muz-cev v Italiji, s posebno reportažo “Staro tradicijo preobleči v turistično tržno nišo. Čez hribe je potekala pot kontrabanta in brusaške obrti” pa revija tokrat predstavlja tudi del folklore in življenje Rezijanov. na Kantini I hrane v sodobnosti, dva tedna kasneje (27. februarja) pa bo ob isti uri Luigi Faleschi-ni govoril o ekološkem kmetovanju v Kanalski dolini in predstavil tudi svoje številne proizvode in izkušnje na terenu. Zadnje predavanje letošnjega zimskega programa bo v soboto, 13. marca, ob 17. uri, ko bo nutricionist Robert Joseph Wright, ki je tudi član državnega združenja degustatorjev suhomesnatih izdelkov ONAS, podal nekaj koristnih navodil za degustacijo in ocenjevanje Špeha in drugih podobnih proizvodov. Za dodatne informacije ali prijavo pokličite na tel. št. 334/3988280 (Mauro) ali pišite na e-mail naslov igorco-starica@hotmail.com Aktualno Naš domači izik, al via il concorso in dialetto sloveno L’Amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, allo scopo di mantenere, divulgare e valorizzare la lingua parlata nella Slavia friulana (Valli del Natisone - Nediške doline, Valli del Torre - Terske doline, Val Resia - Rez-janska dolina e Val Canale - Kanalska dolina) nelle sue tipiche e peculiari inflessioni linguistiche e territoriali, bandisce il concorso Naš domaci izik - La nostra lingua materna. Il concorso dialettale sloveno è solo orale. Vi possono partecipare tutti i cittadini che conoscono il dialetto sloveno o vogliono esprimersi nella lingua locale. Il concorso consiste nella recita, lettura, conversazione o canto di un Ubero ed originale elaborato di durata non superiore a 5 minuti, espresso nelle tipiche inflessioni linguistiche della Slavia Friulana, con la riproposizione di vocaboli e strutture fraseologiche cadute in disuso. La domanda di partecipazione al concorso dovrà pervenire aU’ufficio di segreteria del Comune di S. Pietro al Natisone entro il 26 febbraio 2010 e dovrà contenere: a - l’indicazione del titolo o la descrizione del tema elaborato per il concorso orale; b - le generalità del partecipante (nome e cognome, data e luogo di nascita, residenza, professione, codice fiscale). Per i gruppi costituiti i dati dovranno essere riferiti al gruppo, associazione o ente, con l’indicazione della denominazione, indirizzo e codice fiscale. Per i gruppi non costituiti vanno indicate le generalità di un referente. c - l’impegno a consegnare alla Commissione, dopo l’esposizione orale, la trascrizione scritta del tema proposto, al solo scopo di archivio della manifestazione. d - l’autorizzazione alla registrazione e ripresa della manifestazione nonché il consenso al trattamento dei dati personali. Nell’ambito del concorso vengono istituite 3 sezioni con assegnazione dei seguenti premi: 1A Sezione = fino a 18 anni di età 1° classificato € 300,00,2° classificato € 150,00; 2A Sezione = oltre 18 anni 1° classificato € 300,00,2° classificato € 150,00,3° classificato € 100,00; 3A Sezione = gruppi, cori, scuole, ecc. 1° classificato € 600,00 2° classificato € 300,00, 3° classificato € 100,00. Il concorso si svolgerà presso la sala comunale sabato 13 marzo 2010 alle 17. Per ulteriori informazioni e per richiedere il regolamento del concorso gli interessati possono rivolgersi all’Ufficio Amministrativo del Comune durante l’orario al pubblico (lunedì-martedì-venerdì dalle 10 alle 13 - mercoledì dalle 15 alle 18 - tel. 0432.727272 - interno 2). Božič v sauonjski Venerdì 15 gennaio ‘serata a porte aperte’ nella scuola bilingue Cari genitori, entro la fine di febbraio sarete chiamati ad iscrivere vostro figlio alla scuola dell'infanzia o alla scuola primaria. ... Crescere in due lingue presenti e vive sul nostro territorio, ed affrontare su questa base l’inglese come lingua internazionale, rappresenta per il bambino un'opportunità per affrontare al meglio il proprio futuro in Europa. Vi invitiamo perciò a visitare la scuola. Venerdì 15 gennaio avrà luogo, dalle ore 18.00, la ‘serata a porte aperte’, con la presentazione di alcune attività a cura degli alunni e dei docenti. Le porte delle nostre aule saranno inoltre aperte, per chi vorrà assistere alle normali attività scolastiche, nelle settimane dall'll al 15 gennaio e dal 1 al 5 febbraio, ogni giorno dalle ore 10.00 alle ore 12.00. Le riunioni informative si terranno giovedì 28 gennaio, alle ore 18.00 per la scuola dell'infanzia, e martedì 2 febbraio, sempre alle 18.00, per la scuola primaria. Istituto comprensivo statate CON INSEGNAMENTO BILINGUE SLOVENO - ITALIANO Slovensko dobrodelno društvo na pomoč šolarjem Na zadnji seji v letu 2009 je upravni odbor Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta porazdelil 10.300 evrov za potrebe slovenskih šoloobveznih učencev in dijakov s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Gre za utečeno dejavnost društva, ki s sicer skromnimi sredstvi skuša pomagati družinam, ki zaprosijo za pomoč v zvezi s šolanjem, prevozi in dopolnilnimi dejavnostmi svojih otrok. Dragoceno pomoč pri zbiranju prošenj nudijo ravnateljstva in tajništva šolskih zavodov. V letu 2009 je bilo prošenj veliko, kar je zgovoren podatek o slabšanju socialnih razmer. Vsem prošnjam ni bilo mogoče ugoditi in tudi prispevki, ki jih lahko nudi SDD, žal, niso visoki. Na osnovi predlogov posebne delovne skupine, kije pregledala dokumentacijo, je upravni odbor odobril pomoč za 44 mladih na Tržaškem, 9 na Goriškem in 3 iz Benečije. Na seji konec januarja pa bo na vrsti obravnava prošenj za Flajbanove nagrade za visokošolce. Na začetku decembrske seje so se odborniki Slovenskega dobrodelnega društva spoštljivo spomnili dolgoletne podpredsednice Irene Srebotnjak, kije umrla na svojem domu v Trstu 29. novembra. L’ensemble Sergio Gaggia ai ‘Concerti del Quirinale’ Domenica 17 gennaio prossimo la prestigiosa stagione de ‘I Concerti del Quirinale’, trasmessi in diretta sul III canale radiofonico RAI ed in collegamento Eu-roradio, ospiterà l'Ensemble cameristico ‘Sergio Gaggia’ di Cividale, formato per l'occasione dai violini Mi-Sa Yang e Diego Romano, da Margherita Cossio alla viola, Frieder Berthold al cello e Andrea Rudi al pianoforte, assieme agli attori Manuel Buttus, Giorgio Monte, Claudia Grimaz, la marionettista Gloria Naletto e il musicologo, ma qui in veste di attore, Quirino Principe. Il gruppo presenterà una produzione made in Friuli dell’Associazione Gaggia nata nell'anno mozartiano 2006, ossia la ricostruzione della Pantomima k 446 di Mozart, nella versione con annessa la commedia dell'arte appositamente scritta da Quirino Principe. Versione completamente pantomimica con un balletto di danza contemporanea; è stato presentato in prestigiosi festival in Svezia, Finlandia, Francia, Belgio, Stati Uniti, oltre che ovviamente nel nostro paese. Per festeggiare questo momento importante assieme alla sua città, l'associazione Sergio Gaggia ha organizzato per venerdì 15 sera un'anteprima cividalese all'evento romano, in programma presso il teatro Ristori alle ore 21. suoli V sauonjskem kamunu vsi čakajo de pride uon kolendar, ki ga parpravejo otroc, ki hodejo v šuolo v Sauodnjo. Je liep kolendar, ki ga runajo že pu-no liet. Na njim napišejo an narišejo stvari, ki se tičejo njih vasi: navade, sejmi, pravljice... vsako lieto je kiek novega. Na Novem Matajurju od 24. dičem-berja smo napisal, kajšan je lietošnji kolendar. Je pru an liep Šenk, ki ga otroci an njih meštre podarijo njih staršem tisto vičer, ki organizaijo v šuoli v Sauodnji božično veselico. Fotografije, kijih videta tle an ki nam jih je posodu Bepo Qualizza, nam kažejo, kaka je bla lietos tela “festina”. Novice iz Benečije potujejo tudi v etru Dva kulturna dieluca, ki nimata nikdar meru tle v naših dolinah, sta Davide Clodig an Marina Cer-netig. Glasba, gledališče, prireditve, koncerti, šuola... povserode se pozna njih dielo, povserode sta kreativna, povserode pomagata drugim an jih potiskata na-pri. Ker jim ni bluo zadost, kar že dielata, sada sta ratala an giornalista za radio. Takuo zadnja dva mies-ca an pu novice iz Benečije vsak tiedan poslušajo tudi v Posočju an v bližnjih krajih. Oddaja, v režiji Inštituta za slovensko kulturo, se kliče Pismo iz zamejstva an gre v eter vsako saboto ob 9.15. na valovih radia Alpski val (88,3 - 105,1 Mhz). Marina Cer-netig in Davide Clodig skupaj z urednico Spelo Mrak na sliki na sedežu Inštituta za slovensko kulturo v Spe-tru se pogovarjajo o kulturnih in drugih dejavnostih v Benečiji ter se dogovarjajo o programu dela. Dan emigranta Na Dnevu emigranta o možnostih za razvoj s prve strani Prireditev sta v sredo, 6. januarja, organizirala Videnška SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Slednjo je že desetič zapored zastopal župan Attilio Vuga, prisotni pa so bili res številni predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti, kar v bistvu potrjuje pomen beneškega praznika. Slavnostni govornik Igor Cerno (njegov govor objavljamo spodaj v celoti) je podal svoje poglede na šte- vilne perspektive za razvoj Furlanije Julijske krajine, pa tudi teritorija, na katerem živi slovenska manjšina, kot so na primer čezmejno sodelovanje, kulturni turizem, prodaja tipičnih lokalnih proizvodov in evroregija. Vse so vezane na valorizacijo manjšinskih jezikov. Na žalost pa so javne uprave gospodarsko krizo uporabile kot opravičilo za zmanjševanje dejavnosti na področju jezikovne politike in za znižanje prispevkov, kar močno ogroža delovanje naše skupnosti. Pahor na Dnevu emigranta Boris Pahor se je povsem strinjal z vsebino govora mladega Cerna, Benečane, ki so jih tržaški in goriški Slovenci prepozno spoznali kljub temu, daje že Kosovel pravil, da “ne smemo pozabiti na Trinka in Benečijo”, pa pohvalil, ker so vedno ostali zvesti svojemu jeziku in kulturi. Spomnil se je, kako je pri župniku v Drežni-ci prebiral slovenske prevode ruskih avtorjev, njegova najbolj priljubljena knjiga pa je bil roman Dostojevskega “Ponižani in razžaljeni”. “In taki smo bili mi Slovenci med fašizmom in nacizmom in zato sem tudi odločil, da bom v svojih delih pisal le o ponižanih in razžaljenih, zavedam pa se, da ste bili najbolj ponižani in razžaljeni pravzaprav vi, Beneški Slovenci, ki vam je bila že od leta 1866 odvzeta pravica do rabe svojega jezika in ki ste morali tudi zapustiti svoje domove in oditi v izseljeništvo, ker tu ni bilo možnosti za delo.” Pahor je tudi poudaril pomen zakona 482, za katerega upa, da ga bo italijanska država spoštovala in bo torej dodelila manjšini sredstva, ki so potrebna za njen obstoj in razvoj. Kar velja tudi za slovensko skupnost na Viden-skem, ki se je s kulturnega vidika že zelo razvila, tudi po zaslugi dvojezične šole. Poznana pa je tudi v Evropi, saj je na primer v francoščino preveden roman Kaplan Martin Čedermac, ki nosi v prevodu po Pahorjevem mnenju zelo lep naslov “Notranji intimni jezik”, tisti jezik, ki je bil v teh krajih dolgo prepovedan. Dan emigranta so v prvem delu popestrili ljudski godci Liso lussa, Roberto Bergnach, Cristopher Chiabai, Franco Qualizza in Marco Cucovaz ter gojenci Glasbene Matice iz Špetra (Mitja Tuli in Riccardo Crucis) oziroma Barda (Ivan Michelizza, Loris Cher in Silvia Lepore) s svojimi harmonikami. Praznik pa se je zaključil z zabavno situacijsko komedijo Beneškega gledališča “Week-end na morju”, kije navdušila številno občinstvo. Igro je režiral Marjan Bevk, uprizorili pa so jo Adriano Gariup, Anna lussa, Roberto Bergnach, Igor Cerno, Emanuela Cicigoi in Marina Cemetig. Prireditev v Ri-storiju so povezovale Cecilia Blasutig, Dora Cicone, Emma Golles, Stefania Rudi in Antonella Trus-gnach. (T.G.) s prve strani Predvidevanja za leto 2011 so še hujša: saj se govori, da bodo sredstva še dodatno znižali. Perspektiva je torej počasno podiranje naših slovenskih inštitucij, predvsem kulturnih in izobraževalnih, ter krčenje zaposlitve na tem področju. Čeprav se zdi, da se veliko ljudi tega ne zaveda, predstavljajo manjšinski jeziki naše dežele veliko bogastvo, ne samo iz zgodovinskega, kulturnega in identitetnega zornega kota, ampak tudi iz gospodarskega vidika. Kar se tiče naše stvarnosti, lahko pomislimo na možnosti, ki nam jih ponujajo čezmejno sodelovanje, kulturni turizem, prodaja tipičnih lokalnih produktov: naša beseda bi mogla v teh okvirih postati dodana sestavina, ki še boljše označuje produkt. Zakon predvideva, da tudi slovenska manjšina Videnške pokrajine lahko upravlja svojo televizijsko oddajo: lepo bi bilo to narediti na novem digitalnem kanalu TV RAI 4: to bi pomenilo vidljivost in promocijo za naše dejavnosti, za naša podjetja, za naš teritorij. Ne smemo tudi pozabiti, da je že pognala korenine Evroregija, nova teritorialna stvarnost, ki se predstavlja kot novo srce Evrope in vključuje dežele Veneto, Furlanijo Julijsko krajno in Koroško in kateri se bo pridružila, upamo, tudi Slovenija. Šepeta se, da se bo v Vid-nu umestila tudi Evropska agencija za manjšinske jezike ... Res vidim veliko priložnosti za razvoj našega teritorija, tudi na gospodarskem področju, ki so povezane z valorizacijo manjšinskega jezika. Kljub temu še naprej govorijo o finančnih rezih. In kljub temu je v šolah Terske in Karnajske doline in tudi v Reziji učenje slovenskega jezika skoraj neobstoječe: 20 ur na leto! Smešno! In naši upravitelji in politiki nočejo v celoti izkoristiti možnosti, ki so jim na razpolago za promocijo rabe našega jezika. Pomislite, da se je v nji-varški šoli, v Terski dolini, 100% otrok odločilo za pouk test, mi hanno messo allo stesso livello di studenti della Scuola interpreti di Gorizia che si dedicavano alla lingua slovena già da un anno! Poi ho approfondito gli studi di lingua slovena, ho appreso le strutture grammaticali con naturalità e... miracolo! Parlo e scrivo in dialetto con maggiore sicurezza, perché ora lo conosco molto meglio: la grammatica è sempre quella! Il dialetto ti aiuta ad imparare la lingua slovena, la lingua slovena ti aiuta ad usare meglio il dialetto. Però ci vuole scuola e volontà. Questo per dirvi che il nazionalismo dei sedicenti po-nasciani è patologia, è menzogna che annienta, distrugge, che riduce all’isolamento ed, infine, al silenzio. Il silenzio a noi, non piace. Sa di tomba. E allora, qual è la medicina da offrire ai nostri giovani per renderli immuni dalla malattia del nazionalismo? La medicina è la conoscenza, la cultura! Ai giovani dev’essere data la seria possibilità di studiare la lingua di minoranza e le altre lingue, di apprendere, di capire: ciò faciliterà gli scambi, la comunicazione e le opportunità di adattamento. Così, i nostri giovani porteranno un bagaglio di conoscenze, di esperienze e idee che creerà benessere e sviluppo. Non saranno più le nostre valli ad essere abbandonate per andare po svetu, per il mondo, ma sarà il mondo ad essere portato nelle valli. E allora? E allora, cari be-nečani: I have a dream! Una sala, piena di gente da tutto il mondo. Un signore presente chiede incuriosito: “da dove, ma da dove viene quel tipo lì che parla cinque lingue... quello lì che stringe mani, stimato e conosciuto da tutti: sloveni, austriaci, tedeschi, inglesi. Sembra trovarsi a proprio agio con tutti, ma ... da dove viene?”. Gli risponderanno: “quel ragazzo lì viene da Žabnice, da Solbica, da Tipana, da Bardo, da Sriednje”. “Caspita -penserà allora il signore -quel ragazzo viene da Žabnice, da Solbica, da Tipana, da Bardo, da Sriednje. Ed è proprio un gran figo.” Igor Cerno Zahtevajmo in uporabljajmo orodja za razvoj skupnosti Igor Cerno: Bisogna puntare all’Europa e al plurilinguismo slovenskega jezika. Znak je pomemben. Med mladimi je prisoten čut za Evropo, ki je živ in rastoč. Treba ga je gojiti. Kako? S primernim učenjem slovenskega jezika v vseh naših šolah. Zahtevajmo to, kar nam pripada: našo televizijsko oddajo na primer, saj zakon predvideva razširitev slovenskih oddaj na Vidensko pokrajino. Začnimo resno sodelovati s slovenskimi sosedi, tudi s pomočjo Jezikovnih okenc, ki nudijo koristno pomoč našim malim stvarnostim. Za zdaj, orodja so. Odločno jih moramo zahtevati in uporabljati. Moramo se boriti, da nam jih ne bodo odnesli. Če seveda želimo imeti bodočnost. Quando un po’ di tempo fa frequentavo il liceo classico a Udine ed in classe mi si chiedeva dove vivessi, alla mia risposta: Lusevera-Bardo, tutti si facevano grosse risate... Ma certo, cosa vuoi che esca da quelle mon-tagnacce fuori dal mondo! Fuori dal mondo un corno! Siamo a mezz’ora dalla Slovenia, un’oretta in più e siamo in Austria: guido due orette e da casa arrivo a Lubiana, ancora un po’ di tempo e ceno gulasch a Budapest. Siamo al centro dell’Europa, signori! Inoltre le nostre Valli so- Letošnji Dan emigranta so uvedli beneški ljudski godci, prireditev pa so odlično povezovale Cecilia Blasutig, Dora Cicone, Emma Golles, Antonella Trusgnach in Stefania Rudi. Zgoraj Igor Cerno no ricche perché possiedono un inestimabile patrimonio culturale e linguistico, che ora più che mai dopo la caduta dei confini, va valorizzato e fatto fruttare. Mi rivolgo per questo ai nostri amministratori e politici affinché mettano a disposizione dei giovani e della Comunità tutti gli strumenti che le leggi di tutela delle minoranze linguistiche ed in particolare la legge 38/2001 offrono: bisogna puntare all’Europa e, perciò, al multilinguismo. La legge offre una grossa opportunità ai nostri ragazzi: quella d’imparare lo sloveno a scuola, accanto all’italiano e, ovviamente, all’inglese. Ma non con dei corsetti folcloristici di una ventina d’ore all’anno come succede nella Terska dolina! Bensì con un corso di studi che gli consenta di apprendere la lingua e di comunicare! Gliela vogliamo dare questa possibilità ai nostri giovani, di diventare cittadini europei e di avere un futuro? Uh! Adesso i sedicenti ponasciani, autoproclamatisi veri custodi della natisonianità, della torrianità e della resianità, in vero malati di nazionalismo, diranno: ecco un altro che vuole slovenizzare le nostre comunità archeopro-topaleoslave e condannarle, così, alla scomparsa. Prima ci dicevano che esprimersi in dialetto era male perché non ci permetteva di parlare correttamente in italiano, ora ci dicono che apprendere lo sloveno nelle scuole rovinerà il dialetto, perché si slove-nizza. Tutte balle! Cari sedicenti ponasciani, io parlo po Tersko, dialetto assai simile al resiano: è la mia lingua materna. Per imparare lo sloveno letterario sono dovuto andare a Lubiana. Al test d’ingresso del corso, conoscevo solo l’alfabeto sloveno ed il dialetto: dopo il Kultura M.O.R.S. in scena al Miela Nella performance il testo poetico di Antonella Bukovaz Dopo l'esordio nel mese di settembre allo Cankarjev Dom di Lubiana, M.O.R.S. (acronimo per Memoria Ombre Racconto Silenzio), performance per un teatro sonoro ideata dalla sound designer polacco-slovena Hanna Preuss giunge in Italia. Più precisamente, martedì 19 gennaio al Teatro Miela di Trieste, alle 21. Il lavoro teatrale si basa sulla narrazione di tre donne che vagano in uno spazio tra la vita e la morte. Lavoro interdisciplinare che collega delle forme artistiche performative con quelle cinematografiche, video e arte del suono, proposto dall' Hanna's Atelier for Sonorous Arts, centro di ricerca sonora con sede a Lubiana. L'idea nasce dal bisogno di esplorare il potere del suono, il desiderio di svelare l'importanza che esso ha nella nostra vita di ogni giorno e la grande influenza che ha sul nostro subconscio. La performance si articola in una forma di spettacolo non verbale dove l’unico testo è un monologo poeti- co scritto da Antonella Bukovaz e da lei stessa recitato sul palco. Con Antonella il cast si completa con l'attrice Nataša Burger e la danzatrice Irena Tomažin. Grande importanza hanno anche le luci, dirette da Jaka Šimenc, cui è affidato un ruolo di primo piano. Nella seconda parte dell'anno M.O.R.S. si sposterà in Giappone, a Kyoto. Lo spettacolo funge da evento inaugurale del Trieste Film Festival che per una settimana occuperà gli spazi del Teatro Miela ospitando, tra gli altri, il regista Teho Angelo-pulos e l'attrice Fanny Ardant, qui in veste di regista. Info: 040 365119 www.miela.it (a.z.) V novem Trinkovem koledaqu v ospredju zakon 482, obletnice, zgodovina in običaji v Uradno bodo publikacijo predstavili 28. januarja v Spetru Na beneškem Dnevu emigranta je bil že na razpolago Trinkov koledar za leto 2010, ki ga je kot ponavadi izdalo čedajsko Kulturno društvo Ivan Trinko. Obsežno publikacijo (skoraj 200 strani) je sooblikovalo devetindvajset avtorjev iz naše dežele in Posočja, spremlja pa jo tudi zanimiva priloga, to je Novi fot-grafski vodnik po Ljubljani Graziana Podrecce. Trinkov koledar, za katerega je uvod s pregledom glavnih dogodkov, ki so zaznamovali leto 2009 med Slovenci na Videnskem, napisala odgovorna urednica Jole Namor (z njo sta ga uredili Lucia Trusgnach in Živa Gruden), je kot ponavadi razdeljen v različne sklope oziroma poglavja, ki obravnavajo za našo narodno skupnost pomembne teme. V ospredju je tako zaščitni zakon, od sprejetja katerega je v letu 2009 minilo 10 let. Svoj pogled na njegovo izvajanje sta podala predsednik manjšinske zveze Confemili Domenico Morelli in dolgoletni direktor deželne Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne roj ake po svetu in za izseljence Marco Štolfo. Trinkov koledar pa se spominja tudi drugih obletnic, ki so jih Slovenci na Videnskem praznovali v letu 2009 ali se jih bodo veselih letos. Pred točno 25 leti je začel vsak teden izhajati Novi Matajur (oktobra pa bo minilo 60 let odkar so začeli tiskati njegov predhodnik Matajur, ki je bil prva kontinuirana dejavnost Slovencev videnske pokrajine). Naslednji teden se bo v Kobaridu odvijalo že 40. novoletno srečanje med Slovenci z Videnske-ga in iz Posočja, praznik pa je obenem živ dokaz o plodnem sodelovanju, do katerega je še pred prvim takim srečanjem prišlo v tamkajšnjem čezmejnem prostoru. 13. oktobra 2009 je minilo 30 let, odkar slovenski Radio Trst A posveča posebno oddajo dogajanju v Reziji. Ta se je najprej imenovala “Nàs anu zutrà”, kasneje so jo večkrat preimenovali, od leta 1989 pa je dokončno prevzela naslov “Te rozajanski glas”. Bralci letošnjega Trinko-vega koledarja bodo lahko marsikaj izvedeli tudi o prazgodovinski dobi v Posočju oziroma o stikih Svetolucijske skupine (Sveta Lucija je staro ime za Most na Soči) s svetom. O tej temi je Miha Mlinar (s Tejo Gerbec avtor zanimivega prispevka) predaval novembra lani tudi na Beneških kulturnih dnevih. Branko Marušič pa je pisal o tem, kar se je pred stotimi leti dogajalo v Beneški Sloveniji. Več avtorjev je svoj prispevek namenilo ljudskim tradicijam in kulturi: glasbi, pritrkavanju (oziroma ton-kanju ali škampinanju - igri na zvonove) v Benečiji in Sloveniji, slivarkah oziroma žau- darcah, ki so lupile slive in jih oblikovale v prinele oz. pru-nele, svetim podobicam - cie-glcem, ki jim je dreško Društvo Kobilja glava lani posvetilo posebno razstavo. Janko Mlakar je pisal o tem, kako je spoznaval Benečijo, Rudi Bartaloth pa o posebni knjižici »Tako so peli - Così cantavano«, ki so jo v Kanalski dolini izdali Glasbena matica - Šola Tomaž Holmar, Slori in Slovensko kulturno središče Planika. Trinkov koledar nam seveda kot vsako leto ponuja tudi nekaj primerov narečne ustvarjalnosti (v sklopu Naša beseda), v poglavju V spomin pa so objavljeni zapisi o pred kratkim preminulih Antonu Birtiču - Beneškem, Ilde Chiabudini in Lucianu Mo-randiniju. Publikacija se zaključuje s pregledom dela, ki Trinkov koledar KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO ČEDAD ga je lani opravilo Kulturno društvo Ivan Trinko in predstavitvijo Novega fotografskega vodnika po Ljubljani, ki je priloženo letošnjemu koledarju, ter s slovensko bibliografijo videnske pokrajine, ki jo je uredila Ksenija Majov- ski iz Narodne in študijske knjižnice. Uradna predstavitev letošnje izdaje Trinkovega koledarja, ki jo je omogočila Dežela FJK, bo 28. januarja, ob 18. uri, v slovenskem kulturnem centru v Špetru. Lubiana in immagini, le luci della città Sfoglia la ‘Nuova guida fotografica della città di Lubiana - Novi fotografski vodnik po Ljubljani’ con soddisfazione, Graziano Podrecca. Il lavoro è proposto come inserto allegato al Trinkov koledar ed edito dal circolo Ivan Trinko e dal Centro studi Ne-diža. “Ho sempre voluto fare foto molto contrastate, originariamente erano a co- lori, poi sono state trasformate in bianco e nero, lavorando molto sui contrasti. Qui ha fatto un ottimo lavoro Alvaro Petricig” racconta Graziano, che con il Nediža ha realizzato due mostre fotografiche corredate da catalogo: ‘In ascolto - Prisluhniti’ nel 2004 e ‘Un paese: la scuola - Vas: šola’ nel 2006. Perché Lubiana? “Molto semplicemente perché ogni tanto ci vado. A Lu- biana per altro ho conosciuto mia moglie, che è di Ver-nasso. Quando mi è stato proposto l’inserto, comunque, ho dovuto scegliere il soggetto. Su Lubiana ho tanto materiale, anche a partire dagli anni Sessanta, l’idea era però di dare un’idea attuale del centro della città. Una mattina sono uscito presto ed ho iniziato a fotografare. L’importante non sono tanto i soggetti, ma le luci, che la mattina e la sera sono più belle. Tante volte poi fai una foto semplicemente perché ti incuriosisce un parti- colare, una luce, e allora scatti. La foto, per me, non è solo un documento, è qualcosa che rivive quando la guardi, ci ricrei sopra una storia, se vuoi.” Come mai il bianco e nero, e come ti trovi con la macchina digitale? “In bianco e nero sono più belle, per quanto ultimamente non disprezzo neanche il colore. Sulla digitale all’inizio avevo delle perplessità, ma quando con il Nediža ho iniziato un lavoro sui kozolci, ho cominciato ad apprezzarlo perché ti libera la voglia di fotografare, mentre con l’analogico devi stare attento, non puoi scartare troppo perché costa, non sei costretto ad aspettare il momento. Ha però, per contro, questa immaterialità, sta tutto in quella cassetta, nel computer, la carta ha invece un suo fascino, l’album, poter girare le pagine con calma... E però, dal punto di vista creativo, la macchina digitale ti permette di fare cose eccezionali.” Ora si può pensare ad una mostra con queste fotografie? “Il materiale c’è ed io ovviamente non sono contrario, anche se sono iniziative che costano. Vedremo.” (m.o.) NOVI MATAJUR NAROČNINA 2010 Abbonamento V tej številki je poštna položnica - In questo numero troverete il conto corrente postale per effettuare il versamento ITALIJA....................... 35 evrov EVROPA........................ 40 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto) 65 evrov Kronaka novi matajur Četrtek, 14. januarja 2010 Ščiglani okuole adne mize ku adna velika družina Ščigla je adna luštna vas v podbonieškem kamunu. Vasnjani tele vasi so nimar parpravjenl klek kupe narest, še posebno kar je za daržat žive naše navade. Za veliko nuoč otroc vartijo skartauke, za novolietne praznike gredo po koledo, zjutra otroc, zvičer pa te veliki... an še an še puno drugih stvari. Seda so poštudieral an tudi organizsi še adno stvar: adno vičer so šli vsi kupe v picerijo gor na Log, gor h Lucianu. Zgodilo se je na 18. dičemberja. Bluo je pru parjetno, vsi so se ušafal zlo dobro an so šigurni, de od seda napri tudi tela posebna vičer rata liepa navada za vse Ščiglane. Še no stvar: vasnjani, ki so se kupe ušafali na teli vičerji, želijo zahvalit tiste, ki so se potrudil, de je tuole ratalo Alma an Mirko že 60 liet oženjena! Alma e Mirko, che tutte le Valli del Natisone conoscono per la loro professione di postini (quando postino non voleva dire solo consegnare la posta, ma anche un sorriso, un favore, una parola buona...) hanno festeggiato recentemente le nozze di diamante! A loro congratulazioni da tutti noi e gli auguri per tanti altri anni di serenità, salute e amore “Se lepuo daržimo... na stuoj reč, de smo star, zak mi nečemo ratat star!” Takuo nam je jala smehe Alma Dre-scig - Moholova iz Dreke tele dni, ki nas je paršla gledat an nam je grede parnesla telo fotografijo. Ja, ona an nje mož Amilcare Lenčcjov, le iz Dreke, se pru lepuo daržita. Še posebno če pomislimo, de sta praznovala 60 liet poroke! Sta lepuo zastopil: diamantno poroko! “Ma, al sta bli šele otroc, kar sta se ženil?”, smo jo poprašal. An takuo Alma nam je poviedala njih lepo pravljico. Alma je poznala že od otroških liet Amilcarja, ki pa ona nie viedela, de ima tako posebno ime: v vasi, kjer sta se obadva rodila an preživiela njih otroške lieta, so ga vsi klical Mirko. “Eh, mi je daržu skrito tisto ime... lohni seje bau, de ga na bom vič tiela! Ja, je bluo posebno ime!” Takuo je šlo, de Alma an Amilcare / Mirko sta se oženila. Bluo je na 10. dičemberja lieta 1949. Hitro potle Mirko je šu die-lat v mino v Belgijo, kak cajt potle je šla gor tudi Alma. V Belgiji seje rodiu njih parvi sin, Sergio. Lieta 1952 so se vsi kupe varnil v Italijo an Mirko je začeu nosit puo-što iz Hlocja po cieli Dreki. Par nogah an po stazah, saj tekrat duo je imeu makino? Lieta 1956 se je rodiu njih drugi sin, Massimo. “Kar naša dva puoba sta bla velika za iti v šuolo, smo ratal še ankrat emigrant, an smo paršli živet v Čedad. Kar se nam je zdielo, de smo diel vse na mest, je v našo družino paršla nasreča, zgubil smo našega Sergia. Je bluo maja lie- ta 1970. Od tekrat sonce na sieje vič na naši hiši...”, nam je jala Alma. Začela je tudi ona nosit puošto, prevzela je mest nje moža gor po Drec, on je paršu pa v Špietar. Deset liet je hodila gor po dreških vaseh, potle je paršla v Špietar an tle sta obadva dielala še nekaj liet. “Oh ja, vsi nas poznajo gor po Nediških dolinah!”, je še jala Alma. Zaries, vsi jih poznajo an zak Mirko an Alma sta prijazna, gentil ljudje. Alma, čeglih za njo sonce na sieje vič, zna dat kuražo te družim, zna stuort se posmejat an kamar gre, parne-se veliko veseje. An tudi tle par nas, tist kratak cajt ki se je ustavla, nam je dala kuražo an dobro voljo. Mislemo, de tudi tel liep, močan karater, ljubezan adnega do drugega sta parpo-magala, de Alma an Mirko sta paršla kupe do 60 liet poroke, ki sta jih praznovala kupe z njih družino, s sinam Massimam, z neviesto an z navuodam Andream. Alma, Mirko... le takuo napri, Buog vam di gnado ži-viet napri še puno liet v ljubezni, mieru an z veliko kuražo, ki vam je puno parpomagala. Jani Trossolo diplomiral na univerzi Cattolica Doktor ekonomije - Doma je s Trbiža 27. novembra 2009 je na univerzi Cattolica v Milanu diplomiral Jani Trossolo, doma s Trbiža. Rodil se je 17.06.1986 v Šempetru pri Gorici. Prvo leto vrtca je še obiskoval v Sloveniji, nato se je preselil na Trbiž, kjer je obiskoval osnovno in nižjo srednjo šolo. V tem obdobju je pri Planiki obiskoval izbirne tečaje slovenskega jezika. Tudi po nasvetu Planike so starši vpisali Janija na dvojezično trgovsko akademijo v Celovec, ki jo je dokončal z odliko. Med svojim petletnim bivanjem v Mladinskem domu in šolanjem na dvojezični trgovski akademiji je spoznal veliko sovrstnikov iz Slovenije in Koroške. Posebno zadovoljen in presenečen je bil, ker ni v petih letih šolanja na Koroškem zamenjal niti enega profesorja. Družina mu je stala ob strani, ko je moral prvič od doma na šolanje v Celovec, prav tako gaje podpirala, ko se je odločil za nadaljnji študij na milanski univerzi. Na zagovoru in podelitvi diplome so bili prisotni starši, sestri, babica, teta ter nekateri prijatelji. Jani je diplomiral iz ekonomije in že nadaljuje s specializacijo na isti univerzi. (Na sliki Jani s ponosno mamo) R.B. Ci ha lasciati Pi, amico della Postaja Ha colto tutti di sorpre- per sette anni, una colonna sa la notizia della scom- dei celebri Momix. parsa di Amphamany Keo-havong, in arte Pi, coreografo e danzatore laotiano che nell’estate scorsa aveva preso parte, con una performance e con un laboratorio destinato ai ragazzi, a Postaja Topolove. La carriera di Pi si interrompe così, a 39 anni. Cresciuto nei campi profughi ai confini del Laos fino a 7 anni, quindi immigrato negli USA, Pi ha calcato i teatri più importanti del mondo con diverse compagnie di danza contemporanea fino ad essere, Il matrimonio con una ragazza friulana lo aveva portato a trasferirsi a Sclaunicco, vicino ad Udine, dove contava di aprire un centro per l’espressione corporea e danza che fosse alla portata di tutti. Per chi lo ha incontrato e conosciuto resta il ricordo di un artista e di un uomo di eccezionale serenità e disponibilità. È il secondo lutto che tocca da vicino la Stazione di Topolò in questi mesi: a fine luglio un male incurabile si era portato via il neozelandese Julian Da-shper, “ambasciatore” del suo Paese a Topolò e autore della celebre “telefonata dal futuro”, uno degli interventi più apprezzati e sorprendenti della prima edizione, nel 1994. V Sport Risultati 1. Categoria Reanese - Valnatisone 2:1 Allievi Valnatisone - Fiume Veneto Bannia 3:0 Moimacco - Donatello 1:2 Giovanissimi Sanvitese - Moimacco 0:2 Calcetto La Viarte - Paradiso dei golosi 6:9 Merenderos - Zomeais 12:4 Tired pigs - Essiccatoio Dorbolò 0:8 Prossimo turno 1. Categoria Buiese - Valnatisone Juniores Fortissimi - Valnatisone Allievi Valnatisone - Pordenone Moimacco - Sanvitese Giovanissimi S. Luigi - Moimacco Calcetto Pizz. da Raffaele - Paradiso dei golosi (15/1) Pilutti’s Pub - Merenderos (15/1) Essiccatoio Dorbolò - Pitrans (20/1 ) Classifiche 1. Categoria Caporiacco 31 ; Valnatisone, Reanese 29; Tar-centina 25; Lavarian Mortean 24; Riviera 22; Ancona 20; Paviese, Bujese 19; Pagnacco 18;Torreanese, Cassacco 16; Risanese, San- tamaria, Rive d’Arcano 15; Moraro 6. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra Premariacco 26; OI3 24; Forum Ju-lii 21 ; Valnatisone, Riviera 20; Serenissima 19; Arteniese* 16; Chiavris 14; Reanese, Tarcentina 13; S. Gottardo 12; Ven-zone 10; Prog&T* 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 34; Donatello 31 ; Sacilese 28; Mug-gia 24; Tolmezzo Carnia 22; Manzanese 21 ; Nuova Sandanielese, Trieste calcio 18; San-giorgina*, Futuro Giovani 17; Moimacco 15; Cormonese 7; Pro Romans 5; I Falchi 1. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 31; Ancona 30; Brugnera, S. Giovanni 28; Valnatisone 27; Pordenone 26; Union '9119; Virtus Corno 18; Bearzi 14; Pro Gorizia 10; Sesto Bagnarola 9; Pro Cervi-gnano 8; OI3 6; Fiume Veneto Bannia 3. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 39; S. Luigi 38; Moimacco 30; Sanvitese 29; Fiume Veneto Bannia*, Bearzi 25; Virtus Corno*, Azzanese, Maniago 20; Union '91, San Canzian 16; Monfalcone 11 ; Opicina 7; Rangers 4; Pro Romans 1. * una partita in meno. Non basta una rete di Russo alla squadra sanpietrina, che esce sconfitta dalla gara con una diretta concorrente La Valnatisone battuta e raggiunta dalla Reanese Buona prova degli Allievi della Valnatisone, continua la serie positiva dei Giovanissimi del Moimacco Lasciate alle spalle le feste natalizie e di Capodanno, la Valnatisone è ritornata in campo a Reana nell’ultimo turno di andata del campionato di Prima categoria. La formazione valligiana è passata in vantaggio nella prima frazione di gioco grazie alla rete messa a segno da Alberto Russo. Nella seconda parte della gara la Valnatisone ha subito la rete del pareggio dei padroni di casa, che nel finale hanno conquistato l’intera posta in palio grazie alla rete messa a segno da Si-mone Venturini di Azzida, protagonista in entrambe le reti. Due le gare per gli Allievi regionali della Valnatisone e del Moimacco. La Valnatisone ha affrontato la Comunale Fiume Veneto Bannia nella gara di recupero giocata a San Pietro. Dopo soli 2 minuti di gioco i ragazzi guidati da Luca Michelutto sono passati in vantaggio grazie a Biagio Capizzi che ha visto la sua conclusione deviata in rete da un avversario. Il raddoppio dei sanpietrini è giunto al 20’ grazie ad Enrico Stulin. Nella ripresa Michele Oviszach al 17’, due minuti dopo essere entrato in campo al posto di Bait, ha arrotondato il bottino. Nell’altra sfida a Moimacco i locali hanno lottato alla pari con il Donatello, ma gli ospiti sono riusciti ad espugnare il campo dei biancoverdi grazie ad una rete SPORT PO SLOVENSKO -Avtomobilizem- VEUKA F1 Z/V\4G0Y4LEC (gyvxotcr' contestata dai padroni di casa, realizzata in posizione di fuorigioco, non rilevato dal direttore di gara. Prosegue la serie positiva dei Giovanissimi regionali del Moimacco che con il più classico dei risultati si sono imposti a S. Vito al Taglia-mento. Una doppietta realizzata da Devid Cudicio ha regalato il successo ai ragazzi allenati da Arnaldo Venica che con i tre punti conquistati hanno scavalcato in classifica gli avversari, aggiudicandosi il terzo posto al termine del girone di andata. Terminata la sosta per le festività, sabato 16 gennaio riprenderanno il loro campionato, con la penultima giornata di andata, gli Juniores della Valnatisone che ad Udine verranno ospitati dai Fortissimi. Paolo Caffi Campestre, D Gs Natisone parte di slancio Domenica 3 gennaio si è disputata a Pavia di Udine la prima prova dei trofei di corsa campestre organizzata dal C.S.I. Oltre trecento i podisti che hanno preso parte alle gare, tra di loro anche gli atleti del Gruppo sportivo Natisone di Cividale e del Gruppo sportivo alpini di Pulfero. Questi i risultati individuali degli atleti locali che si sono classificati entro il quinto posto: Ragazze 2) Francesca Gariup, 4) Emmanuella Cavallaro; Cadetti 5) Francesco Chia- bai; Amatori femminile B 1) Federica Qualizza, 3) Michela Tonerò, 4) Gabriella Rodante; Veterani femminile 2) Eliana Tomasetig, 5) Ada Cappelli; Junior maschile 1) Alessandro Mitri (Gsa Pulfero); Amatori maschile A 1) Alessandro Maraspin; Amatori maschile B 3) Giuseppe Pagano, 5) Giuliano Stopar (Gsa Pulfero). Il Gruppo sportivo Natisone dopo la prima prova conduce la classifica per società (punti 552), sulla ottava poltrona troviamo il Gsa Pulfero (punti 192); nel trofeo Carlevaris ottavo posto per il Gs Natisone ed all’undicesimo posto il Gsa Pulfero. Nel trofeo provinciale CSI riservato alle categorie femminili è in testa il Gs Natisone, al diciottesimo posto il Gsa Pulfero. Nel trofeo regionale CSI terzo gradino del podio per il Gsa Pulfero e quarto posto per il Gs Natisone. Domenica 24 gennaio, organizzata dalle Aquile Friulane - Chei de Ville a Villalta di Fagagna, si disputerà la seconda prova del circuito. Le formazioni del Paradiso dei golosi, Merenderos ed Essiccatoio Dorbolò, impegnate nei campionati amatoriali di calcetto, stanno disputando un campionato ad alto livello. Queste le classifiche aggiornate all'ultimo turno prima della sosta natalizia. Campionato amatori Uisp - Girone A; Paradiso dei golosi* 17; Diavoli volanti 15; Santa Maria** 10; Boca Ju-niors Risano* 9; Reai Feletto* 8; Pizzeria da Raffaele * 7 ; Simpri Kei da Moreale** 5; Copia & Incolla* 4; Folgore* 2. Girone B : Engaged in show biz 18; La Viarte 12; Merenderos 10; Ar-tegna, Zomeais 9; Pi-lutti’s Pub, Santa Klaus @ Nevelandia* 8; Città di Carlino 5; Casomai spazio notturno 0. Campionato amatori lega calcio Friuli collinare - Girone A: Pura Vida Cafè 16; Rivigna-nese* 13; Essiccatoio Dorbolò* 12; Dlf Cervi-gnano* 11; Pitrans Bi-cinicco* 10; Varmo 9; Cdu* 7; Rosanna e Maurizio* 5; A sbrega-balon* 3; Tired Pigs*, Bild* 2. La formazione dell’Under 14 di pallavolo femminile della Polisportiva di San Leonardo ha giocato in trasferta a San Giovanni al Natisone, dove ha perso per 3:1 ottenendo i seguenti i parziali: 17:25, 25:11, 25:21, 25:23. Venerdì 15 gennaio alle 18.30 le ragazze del presidente Ettore Crucil affronteranno, nella palestra di Merso di Sopra, l’Aurora Volley di Udine. La classifica del girone è la seguente: Il Pozzo Pra-damano* 13; Pav Natisonia San Giovanni 12; Elleti Faedis* 12; Polisportiva San Leonardo* 9; Aurora Volley Udine 2. dere, negli ultimi sette chilometri, con un violentissimo vento contrario che spira dal Pie de Ihaghen, una delle più spettacolari formazioni rocciose del Sahara. I due italiani si comportano bene: primi nelle rispettive categorie, posizione che verrà riconfermata all’arrivo a Tamanrasset e nella classifica finale. “Un’emozione grandiosa - commenta il podista cividalese del GS Natisone - con paesaggi, facce, sensazioni, odori, emozioni che si mescolano assieme in un’esperienza che resterà senz’altro tra i ricordi più belli della mia vita”. In veste di turisti, poi, il primo gennaio 2010 i partecipanti alla maratona hanno visitato l’Assekren, la montagna più elevata dell’Hoggar, dove padre Charles de Fou-cauld ha vissuto il suo eremitaggio. Nel cuore del Sahara una città di 150mila abitanti, Tamanrasset. È qui che si conclude un’avventura durata 42 chilometri divisi in tre giorni, la mitica ‘Marathon des dunes’. Nel rush finale i circa 140 maratoneti prove- Brunello Pagavino, atleta del Gs Natisone, ha partecipato alla competizione Una maratona nel cuore del Sahara nienti da Algeria, Egitto, Francia, Belgio, Italia, Svizzera, Austria, Gran Bretagna, sono coscienti di coronare un bel sogno vissuto a occhi aperti e con tutti i sensi all’erta, a contatto con un mondo così diverso da quello abituale. Due gli italiani in gara, la lombarda Daniela Viccari e il friulano Brunello Pagavino, fresco campione nazionale di maratonina CSI categoria veterani. L’impresa ha inizio il 27 dicembre 2009 con l’arrivo al camp d’Adrian, un lodge a 4 chilometri dal centro di Tam, e continua con le tre tappe di circa 14 chilometri tra i monti più suggestivi del-l’Hoggar e la vastità impressionante del deserto. Particolarmente dura la prima tappa, durante la quale gli atleti se la devono ve- Daniela Viccari e Brunello Pagavino con l’organizzatore della maratona, Abdel Rezkane Kronaka Con la stella di Natale è arrivata anche Aurora! ì r L’impegno di tanti volontari per i lavori per la discesa della stella più grande del mondo dalla montagna che sovrasta il piccolo paese di Stolvizza, nel comune di Resia, è stato allietato dall’arrivo di Aurora. E la bellissima bambina, figlia di Roberta Lodolo e Michele But-tolo, presidente dell’associazione ‘ViviStolvizza’ che ha tenuto a ribadire, nonostante questo ulteriore ‘impegno’ e la bella nevicata, come l’iniziativa di Natale abbia avuto un successo ancora superiore a quello degli anni passati. Benvenuta Aurora! E auguri di un bellissimo 2010 a Roberta e Michele ! Dedek mraz je pamesu Sofii adno lepo sestrico! J L Ma al vesta, de malomanj vsako lieto med otruok, ki se rodijo al na Božič al parvi dan lieta, je tudi kajšan, kije iz Nediških dolin? Pred lanskim je bla adna čičica, lan je biu an puobič, an lietos spet adna čičica. Se kliče Irene, seje rodila na Božič, ob 4.25 zjutra, takuo Sofia, miez drugih liepih Šenku, ki so bli pod božičnim drevesom, je ušafala an adno lepo an frišno sestrico! Njih mama je Erika Giannotti, njih tata je pa Dušan Balbi iz Pet-jaga, vas, kjer mlada družina živi. Je biu pru an poseban Božič za telo družino an za vse tiste, kijih imajo radi! Srečno življenje Irene, tebe an toji sestrici Sofii, ki za Sigurno bo pomagala mami an tatu te le-puo varvat. SVET LENART Gorenja Miersa Žalostna novica Buog je poklicu h sebe še mladega moža iz naše vasi. Klicu seje Go vanni Carlig -Janez za družino an parja-telje. Rodiu se je 72 liet od tega v veliki Rusonovi družini. Puno liet je biu v policiji an služu je nomalo po-vserode. Za njim jočejo bratje, sestre, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v torak 12. ženarja zjutra v Podutani, se je zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Prehod Pogreb zadnji dan lieta Žalostan zadnji dan lieta za družino, ki živi v Prehodu an po drugih vaseh naših dolin, saj tisti dan so imiel pogreb v hiši. Kak dan priet je zapustila tel sviet njih draga mama, nona an bižnona Gina Ros, uduova Lauretig. Imiela je 83 liet. Gina je živiela v tisti hiši v Prehodu, ki jo hodejo gledat od vsieh kraju, saj sojo postrojil s pomočjo od Belle Arti an jo pustil tako, ki je bla zazidana še vič ku stuo liet nazaj. Z nje smartjo je v žalost pustila sinuove, zete, nevie-sto, sestro, brata, kunjado, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivala v Kozci, kjer je biu nje pogreb takuo, ki smo napisal tle na varh, glih na zadnji dan lieta. DREKA Dolenja Dreka Zbuogam Toninca Antonietta - Toninca Crai-nich, uduova Tomasetig, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Podpotnikova iz Dolenje Dreke je imiela 96 liet. Zapustila je tel sviet kak dan od tega. Toninca je do malo cajta od tega živiela sama v nje hiši v Dolenji Dreki, zak takuo je ona želiela. Zdravje, kuraža an velika viera so ji parpomagale prenest težke dneve, ki jih je imiela v nje življenju, pa tudi živiet le na-pri v vasici, kjer ankrat je bluo puno ljudi an počaso počaso seje pa spraznila. Po-gostu so jo hodil gledat nje otroc Gianni an Gabriella, njih družine. An pru par hčeri Gabrielli v Čedade je Toninca preživiela nje zadnje cajte na telim svietu. Je bla dobra do malo miescu od tega: lieta so lieta an ona jih nie imiela malo, pa je le na-pri dielala, še posebno “na unčinet”. Z nje smartjo je v žalost pustila hči an sina, zeta Gina, neviesto Renato, navuode, pranavuode, sestro Marijo an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 9. ženarja po-pudan par Devici Mariji na Krasu. V telim žalostnim momentu je kulturno društvo Ivan Trinko blizu Gabrielli an vsi nje družini. Mamca ljubjena ste nas zapustila. Merzla zemljica vas derži objeto. Naša žalost na more ušafat trošt, na zna pomest tolo težko težavo, k se j’polegnila tu naše serce. Dvojezična šola v Špe-tru ima na razpolago nie-ke toneije ki bi radi sen-kali ali drustvam ali drugim ki jih nucajo, zaki mi niemamo vic tiste foto-copiatrice an stampante za katere smo jih nucal. Toneri so za: stampante laser EPSON EPL-5000; EPL-5200 (1 toner), fotocopiatrice KYO-CERA MITA DC-2556/2557/3055 (3 tone-rij). Če vas zanima, lahko pokličite na telefonsko številko 0432.717208. I I Sizice se točijo tu sizice. Počivajte v mieru gor na naših ljubjenih hribah, terdne koranine nas bojo deržale objete za nimar. Zbuogam zlata mamca Gabriella, Gianni an družina Milan - Laze Zapustila nas je Alda Cicigoi Carini Taz Milana nam je paršla žalostna novica. V tistim mieste je umarla Alda Cicigoi - Mihielcova po domače. Rodila se je 28. luja lieta 1934, lietos bi bla dopunla 76 liet. Je imiela samuo 15 liet, kar je muorla zapustit nje duom an iti po sviete za imiet buojš življenje. Pa je takuo močnuo ljubila nje rojstno zemljo, nje ljudi, de seje tle uracjala manjku ankrat na lieto. Kar je mogla, še vič krat. Alda je zapustila tel sviet na dan svetega Štiefna, 26. dičemberja. Nje sin jo parpeje tle darmi, kjer bo venčni mier počivala v britofe par Devici Mariji na Krasu, kjer so podkopani nje mama an tata, nje mož an drugi, ki jih je ona poznala an imiela rade. Priet, ku jo položejo v domačo zemljo, zmolejo za njo par sveti maši. Nei prossimi giorni presso la chiesa di Cras di Dren-chia ci sarà una santa messa in suffragio di Alda Cicigoi - Mihielcova di Lase, che ci ha lasciati lo scorso 26 dicembre a Milano. Le sue ceneri riposeranno nella terra che lei ha dovuto lasciare a soli 15 anni, ma che ha sempre amato e portato nel cuore. Kras Smart parlietne žene V špietarskem rikoverje, kjer je živiela že puno liet, je v mieru zaspala Basilia Ber-gnach. Učakala je vesoko starost, 97 liet. Na telim svietu je zapustila sina Lodovica, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu par svetim Štuoblanke, kjer Basilia je želiela bit podkopana. Debenije 9.1.1991 - 9.1.2010 Diciannove anni fa ci ha lasciati il nostro caro Eugenio Ruttar - Piercu di Obe-netto. Lo ricordano con affetto e tristezza la moglie Te-resina, le figlie Silvana ed Antonietta, i generi, la nipote ed i parenti tutti. PODBONESEC Gorenj Marsin 8.01.2000 - 8.01.2010 Je že deset liet od tega, ki je zapustu tei sviet Fabio Zorza, Jakove družine iz Gorenjega Marsina. Živeu je z njega družino v Belgiji, an glih tisti dan, kije umaru, njega sin Gianni se je vraču za nimar tle damu. Tako je pač življenje. Ob teli žalostni oblietinci se na dragega tata zmislejo sin Gianni, hči Sabine, neviesta, zet, navuodi an vsi tisti, ki so ga imiel radi. ŠPEJJR Barnas Hitra smart Na naglim je zapustu tel sviet Valentino Devinar. Star je biu 81 liet. Paršu je živet v našo vas v 70. lietih an tle je biu pod-kopan v četartak 7. ženarja poudan. V žalost je pustu brate, kunjade, navuode an drugo žlahto. ____________FOJDA Čenebola 22.01.2008-22.01.2010 Je že dvie lieta, odkar si nas zapustu, pa si vedno de med nami. Z ljubeznijo an žalostnjo žena Giacinta, otroc, navuodi, družina an vsi tisti, ki so te imiel radi. Za te zmolemo par sveti maši, Id bo v Čenieboli v nediejo 24. januarja ob 10. uri. Ricorderemo il nostro caro Ado Cont a due anni dalla sua scomparsa nella chiesa di Ca-nebola domenica 24 gennaio, alle 10. Con amore la moglie Giacinta, i figli, i nipoti, la sua famiglia e tutti quelli che gli hanno voluto bene. GRMEK Hostne Oblietinca 40 liet od tega me je zavojo ciestne nasreče v veliki žalost zapustu muoj brat Pietro Trus-gnach - Polentaijove družine. Za nimar bo v mojim sarcu. Indimenticabile gemello Pietro, sei sempre nel mio cuore, Vittoria Care amiche Gina di Prestento e Paimira di via San Lazzaro (Cividale), non vi dimenticheremo mai. Con tanta tristezza ricordando i momenti vissuti insieme e affetto Vittoria, Franca e Rinetta CAI - Sottosezione Val Natisone Convocazione Assemblea Ordinaria dei soci C.A.I. Sabato 30 gennaio 2010, ore 19.00 in prima convocazione, alle ore 20 in seconda convocazione presso la sala parrocchiale di S. Pietro al Natisone Ordine del giorno: - Nomina del presidente dell’assemblea - Relazione annuale del presidente della sottosezione - Approvazione dei bilanci consuntivo 2009 e preventivo 2010 - Presentazione programma attività 2010 - Rinnovo consiglio direttivo per il triennio 2010-2012 - Tesseramento per l’anno 2010 - Varie ed eventuali. Na Novo lieto an pekj ar je šu u adno gostilno, kjer se je lepuo an obiuno na-jedu. Potle je poklicu gospodarja an mu poviedu, de niema sudu za plačat račun (conto). - Ampak - je potardiu -ne stuojte bit zaskarbjen, če imate nomalo potar-pljenja za me počakat an par ur, ist grem pekj at, an ku zberem tiste evre, ki sem vam jih dužan, vam jih pamesem. - Vi ste znoreu - je za-ueku gostilničar - ka’ mislite, de vam morem vier-vat, de se parkažete nazaj ? - Alora, če se na fidate name, al veste, ki narede-ma? Pridite z mano an ku upelgamo tiste evre od moj ga računa, vam jih dam. - Oh, tela je liepa! Ist bi imeu iti pelgat z vam za plačat sam sebe vaš račun? - Al veste, ka vam po-viem - je zaueku jezno pek-j ar - če vasje špot an sram hodit z adnim pekjarjam, dajte tle, vzamite muoj klobuk an biešte pekj at pa sam! ★ ★ ★ Dva ex muroza sta se srečala na tele praznike za puno liet pode. - Kuo ti gre? - jo poprašu on nomalo ganjen. - Te ušafam pru dobro. Sem ču pravco, de si se oženila. Al imaš tudi otroke? -Ja, jih imam sedem - je poviedala ona smehe - An ti? - Pomisli kaj šna kombi-nagon! Jih imam sedem an ist! Subit polle z resnim obrazom jo je pogledu an vzkliknu: - Za glih reč, je bila tudi na velika sreča, de te nisem ist oženu. Pomisli... sedem in sedem, donas bi imiel štiemajst otruok! ★ ★ ★ Za Novo lieto žena je šla obiskat moža v paražon. - Ujetnik 528 v govorilnico (parlatorio) - je zaueku guardjan - kjer vas čaka vaša žena. - Kera žena? - je poprašu ujetnik (prigioniero). - Sem jau vaša žena - je potardiu guardjan. - Ja ja, sem zastopu, pa kera od dvieh? Muorte viedet, de ist sem tle v pa-ražone za dvoženstvo (bigamia)! ★ ★ ★ Adna mat je dobila pismo od nje hčerke, ki je v šuoli na univerzi. - Draga mama, mi muo-reš pošjat hitro dviesto evro za kupit adno novo kikjo za nočni ples (veljon), ki bo na univerzi zadnji dan lieta. Tistih šest, kijih imam, sem jih že obliekla, ko sem srečala šestkrat muroza! - Draga hčerka, ušafi drugega muroza an začni oblačit nazaj tojih šest ki-ki! \ J novi matajur__________________________________________________________^ T* ^ X h Četrtek, 14. januarja 2010 /\ I \J I LlJLIvIjL Kries na zadnji dan lieta, Dedek mraz an še Befana Lepe stvari se gajajo tudi v Ruoncu! Še adno lieto je šlo nap ri... an takuo, ki se gaja že 23 li et, zadnji dan lieta smo še ankrat tle v Ruoncu paržgal kries za pozdravit lieto 2009, kije odhajalo an lieto 2010, ki je pa parhajalo. Al se zmisleta kaka ura je bla tle par nas na 31. dičem-berja? Daž se je liu ku iz škafa cieu dan, ma kajšan pun dobre volje (Moz) je utegnu napravt vse, kar je korlo, za de tudi tele krat bo v Ruoncu velik kries! Buog pomaga ni-mar tistim, ki dielajo za do- Planinska družina Benečije Špeter _ San Pietro Slovenski kulturni center _ Centro culturale sloveno sobota, 30.01.2010 ob/alle 18.00 VSAK DAN... ADNA POT UN CAMMINO... TI ACCOMPAGNA SEMPRE Santiago de Compostela, 9 -19.04.2009 Slike, besiede, misli... skupine žen od Planinske, ki so prehodile telo pot • Fotografie e parole di un gruppo di donne della Planinska che ha percorso parte di questo cammino V nediejo 17. pridita v Klenje! l V Klenji se parpravjajo za senjam svetega Šintoniha, ki bo v nediejo, 17. že-narja. Vasnjani nieso nikdar pozabil na njih svečenika, ki lepuo varje njih vas iz cier-kuce, ki je glih na sred vasi. V teli luštni cierkvi, kjer je fajan zlati utar, se zberejo v nediejo 17. par sveti maši, ki bo ob 19.30. Par maš bo pieu domači zbor Matajur. Če v cierkvi bojo piel, v turme bojo pa tonkači tonkal, škampinjal, takuo ki se spodobi za pravi senjam. Po sveti maši bojo nagradil, premjal, te narbuojše štrukje. Vsi tisti, ki pridejo v vas, bojo mogli pokušat tipične jedi, ki so jih v vasi jedli za tel senjam: bizno, brovado, mužet, štrukje kuhane an pečene. Še na stvar: na konkorš za te narbuojše štrukje, kije že te 21., morejo parnest njih štrukje vsi tisti, ki želijo, tudi iz drugih vasi. Muorejo pa, sevieda, bit na-pravjeni po riceti, ki so nam jo pustil naši te stari! Za senjam je poskarbeu komitat za Klenje, če želta viedet kiek vič muorta pa poklicat Paola Osgnach na tel. 0432/717149. J bre, an takuo... okuole sedme nie bluo vič daža. Vasnjani an njih parjatelji so se zbral na puno okuole kriesa, ki jih je lepuo ugreu, ku jih je ugreu tudi brulé, ki so ga za telo par-ložnost skuhal. Anta, vesta kaj je še rata-lo? Tle v Ruonac sta paršle tudi dvie posebne osebe (due personaggi particolari): Dedek mraz (Babbo Natale) an Befana! Te parvi se je muoru niekan previč najest, saj je ostu ujet v adnim oknu; Befana pa zavoj o magie nie mogla parplut v vas z nje medlo, takuo seje muorla nabasat na adno staro bičikleto an se mo-čnuo potrudit za prid gor do Ruonca! Buoga Befana, takuo je bla zmaltrana, de je ki! ! ! Moz (Amedeo Sturam) an Ruončanj žebjo vsiem vam, ki prebierata telo novico, srečno beto 2010! Srečno beto tudi vam, dragi Ruončanj i! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it [ a 6^ 03 tli 4 12 20 SPLOSNA SLIKA Območje nizkega zračnega pritiska se pomika preko Pirenejev proti Siciliji, nad našo deželo v prizemlju dotekajo severovzhodni tokovi. V petek bo nad Italijo nastal greben visokega zračnega pritiska. Četrtek, 14. januarja Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do ponekod pretežno oblačno vreme. Ob obali in na vzhodu bo pihala zmerna burja, ki bo pripomogla k dotoku bolj suhega zraka. Petek, 15. januarja Dopoldne bo vreme spremenljivo, čez dan pa jasno ali rahlo oblačno. Večja oblačnost bo le naTrbiškem. Po nižinah in ob obali bo pihala zmerna burja, ki se bo proti večeru ob morju okrepila. OBETI V soboto bo jasno ali rahlo oblačno. Ob obali bo pihala močnejša burja. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -1/3 3/6 Najnižja temperatura (°C) -2/2 3/6 Najvišja temperatura (°C) 6/8 6/9 Najvišja temperatura (°C) 6/9 6/9 Srednja temperatura na 1000 m: -1°C Srednja temperatura na 1000 m: -1°C Srednja temperatura na 2000 m: -7°C Srednja temperatura na 2000 m: -5°C ... . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s k 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO JUNIJA 2010 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. JANUARJA Podboniesac 726150 - Čedad (Minisini) 731175 Tarbiž 0428/2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 17. JANUARJA Esso Čedad (na poti pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji